Navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia) je ena od najbolj razširjenih prekrival starih zidov. Rečemo ji tudi divja trta, ameriška trta, indijansko grozdje. Z viniko hitro in uspešno prekrivamo puste betonske površine in pregrade. Ta rastlina krasi tudi številne propadajoče graščine.

Jeseni se vinika lepo rdeče obarva. Prekriva razpadajoča obzidja, v svojem objemu zadržuje klesane umetnine, ki bi sicer zgrmele v globino in v pozabo. Tako zavaruje marsikateri star zid pred propadom. Lahko prekriva dolgočasne sodobne cementne površne in sočasno nekdaj čudovite po naši nemarnosti propadajoče in seveda sedaj tudi ne najlepše ostanke kulturne dediščine.

Spomladi in jeseni zažari

V nedotaknjenem okolju, ki ne pozna tujih rastlin, se namesto vinike bohoti bršljan, ki ima eno samo prednost: vedno, celo v najbolj mrzlih zimskih dneh, je zelen. Skoraj dolgočasno enak je, medtem ko listopadna vinika zažari spomladi z mladimi, živahno zelenimi listi, drugič pa jeseni, ko se zelena spremeni v močno rožnatordečo. Če jo kdo v prvi polovici leta še spregleda, to jeseni ni mogoče. Jesenska barva listja vinike je tako zapeljiva, da ne more uiti našemu pogledu.

Predsodki pred prekrivalkami fasad

Veliko ljudi ima do rastlinskih prekrivalk zidov in fasad odklonilen odnos. Pogosti so trdno ukoreninjeni predsodki, da bršljan uničuje fasado, saj da postane vlažna. Stena, prekrita z debelo plastjo popenjavke, je tudi dom številnim nepriljubljenim živim bitjem. Tu je dom martinčkov, komarji niso redki, pa tudi drugi mrčes se med listi prekrivalk nemoteno razmnožuje. Vinika ima kot prekrivalka prednost pred bršljanom. Jeseni in pozimi, ko vlaga postane resna težava, vinika odvrže listje, zato je stena zračna in suha.

Z vrta v svetel gozd

Peterolistna vinika izvira iz Severne Amerike. Je olesenela vzpenjavka. Listi so dlanasto razdeljeni na pet do sedem lističev. Nasproti listov so razvite razrasle vitice, ki imajo na koncih oprijemalne ploščice. Socvetja so široka, grozdasta, sestavljena iz drobnih, petštevnih rumenozelenih cvetov. Plodovi so majhne temno modre jagode, ki jih na daljše razdalje prenašajo ptice.

Rastlina se lahko iz vrtov razširi v naravo. Zaseje se v presvetljenih gozdovih, na gozdnih robovih, v obrečnih gozdovih in skalovjih. Ponekod je že precej pogosta pobegla rastlina, ki lahko gosto prerašča domorodna drevesa in grmovje in s tem bistveno poslabša njihovo rast. Plodove razširjajo ptice, zato širjenja vrste z vrtov ne moremo preprečiti.

Pripravila: Marjeta Hrovatin