Ta jubilej so obeležile z izdajo društvenega zbornika in s kulturno prireditvijo.

Članice pravijo, da v društvo rade zahajajo, saj se tam dobro počutijo in ko stopijo skupaj, naredijo marsikaj, kar si včasih niti v sanjah niso predstavljale. Tako so organizirale celodnevno prireditev za 400 ljudi, same napisale več zabavnih dramskih iger, pripravile razstavo velikonočnih jedi in še bi lahko naštevali.

ZNANJA NI NIKOLI DOVOLJ

Začetki njihovega povezovanja segajo v leto 1979, ko jih je prva mentorica gospa Marija Krajnc, zaposlena na KZ Celje, popeljala na prvo ekskurzijo v podjetje Gorenje v Velenje na ogled gospodinjske opreme. Takrat zastavljeni program je že obsegal vse tisto, kar še danes zanima kmečko žensko. To so zanimive ekskurzije, praktične delavnice, kulinarični tečaji, predavanja o zdravem načinu življenja in zdravi prehrani.

V društvu so v štirih desetletjih organizirale nešteto kulinaričnih delavnic, spoznavale zelišča, izdelovale domača mazila, kuhale žganje, kvačkale, krasile pirhe, izdelovale voščilnice, pripravljale domače shranke, konzervirale sadje brez sladkorja in shranjevale zelenjavo v soli. Veliko tečajev so namenile peki kruha, različnim poticam, drobnemu pecivu, sočnim sladicam … Ena članica je komentirala: »Ko sem prišla v društvo, nisem znala veliko kuhati in peči, vendar sem se na delavnicah našega društva veliko naučila in sem za to zelo hvaležna.« Spoznavale so tudi škodljivce na vrtu ter dobre in slabe sosede in se naučile ohranjati lastno seme. Tečajev so se zelo rade udeleževale, kar dokazuje, da so željne novih znanj.

Na ekskurzijah se izobražujejo, spoznavajo nove kraje in ljudi in se sprostijo. Zelo rade si ogledajo kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi. Vsako leto izvedejo tudi planinski pohod, takrat se jim pridružijo možje in drugi družinski člani.

Z dobro voljo so se udeleževale tudi pustnih maškarad in ob pustnem času večkrat gostovale na lokalni televiziji, kjer so predstavile peko krofov in drugih pustnih jedi.

PEVSKA SKUPINA TAŠČICE

Pred 18 leti si je nekaj članic zaželelo kdaj tudi zapeti. Začele so prepevati stare slovenske ljudske pesmi, kakršne so prepevali nekoč med delom in po opravljenih kmečkih opravilih. Nastopale so na raznih lokalnih prireditvah, obrtnem sejmu v Celju, prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, pa tudi na televiziji so se predstavile. V pevski skupini Taščice, v kateri so zelo aktivne, si želijo ohraniti naše lepe slovenske ljudske pesmi.

Ob veliki noči že vrsto let pripravljajo razstavo domačih sladkih in slanih velikonočnih dobrot, ročnih del ali izdelkov iz zelišč, saj želijo širši javnosti predstaviti svoje mojstrovine, za katere si rade vzamejo čas. To je čas, kot pravijo, »za dušo«, ko opravijo vsakodnevna opravila in druge obveznosti.

DRAMSKA SKUPINA

Ob 30-letnici je nekaj članic v okviru dramske skupine društva prvič nastopilo z igro Pavle Golie Jurček in velik aplavz in občutek, da zmorejo nasmejati občinstvo, sta jih navdušila, da so naslednje igre napisale same. Tako so ob druženju v zimskih mesecih nastale igre Kako gre kmečka žena na izlet, Mož in žena že dolgo poročena in Priprave na koline pri Mihu in Roziki. Pri ustvarjanju teh del so zelo uživale, se družile in smejale. Z igrami so na hudomušen način predstavile življenje na kmetih, obdelale družinsko tematiko, razlike med generacijami, dobre in slabe dneve žensk na podeželju …

OHRANJAJO TRADICIJO

V društvu se zavedajo, da je zelo pomembno ohranjanje slovenskih navad in običajev in prenašanje starih znanj naših očetov in mater, dedkov in babic na mlajše rodove. V poletnem času so tako prikazale žetev s srpi, kot so to opravljali pred petdesetimi leti. Nekatere članice so pšenico žele, druge so delale »poreslje« in nato snope pšenice naložile na voz in zložile v kozolec. Sledil je obvezen likof, saj so se tudi včasih ob koncu dela poveselili. Snope so nato tudi omlatile in možje so jim pomagali narediti škope (počesana slama), ki so jih uporabili za prikaz pokrivanja strehe s slamo na kozolcu. Prikazale so še potek kožuhanja in izdelave izdelkov iz ličja (predpražniki, copati …).

V lanskem letu so si v prostorih župnišča Vojnik uredile prostore, kuhinjo in večnamenski prostor za delavnice in druženje. Urejena kuhinja jim omogoča izvedbo degustacij in promocijo lokalne domače hrane na raznih prireditvah. Vsako leto sodelujejo pri pogostitvi vseslovenskega shoda kmetov na Ponikvi, prisotne so tudi na vedno bolj prepoznavnem Božičnem Vojniku, kjer pečejo palačinke in poleg domačega kruha in peciva ponudijo domači čaj in še kaj za presenečenje.

POBUDNICE REGIJSKEGA SREČANJA

V društvu so si želele povezati z drugimi društvi na območju savinjske in koroške regije in leta 2012 prve pripravile srečanje kmetic savinjske in koroške regije, na katerem so ves dan gostile več kot 400 kmečkih žensk, poskrbele za spoznavanje društev, zabavo in hrano. Srečanja kmečkih žensk se uspešno nadaljujejo, organizacijo vsako leto prevzame drugo društvo kmetic. Bile so že gostujoče društvo na hrvaški etno prireditvi Po starom, ki ga je pripravilo društvo kmečkih žensk iz Mraclina pri Zagrebu.

Pri njihovem delu in aktivnostih jim ob strani stojijo kmetijske svetovalke oziroma strokovne sodelavke v društvih, ki jim pomagajo in svetujejo na različnih področjih.

V društvu se kmetice rade družijo, saj se tam počutijo sprejete, izmenjujejo izkušnje in lahko izrazijo vse svoje pevske, igralske, kuharske talente ter pokažejo ročne spretnosti, da jih vidijo tudi drugi ljudje izven njihovih družin. Ena izmed prvih članic, ki je sedaj že častna članica, je nekoč rekla: »Če si v našem društvu, si del naše velike družine,« in to še kako drži. V društvo se včlanjujejo nove članice, v prihodnosti pa si želijo še več novih, mlajših članic, ki bodo z veseljem nadaljevale njihovo delo in skrbele za ohranjanje tradicije.

Besedilo: Vesna Mihalič, KGZS – Zavod CE