Na vinogradniški kmetiji Babič v Bukovju na Bizeljskem so tudi to poletje priredili tradicionalni literarno-glasbeni večer Pod brajdo. To je bila že četrta prireditev, na kateri so v ospredju ustvarjalci z literarnega in glasbenega področja. Letos so predstavili delo žal že pokojnega rojaka, pisatelja in pesnika Jožeta Križančiča. Pod brajdo pa je zapel Moški pevski zbor Bizeljsko.

Zbrane goste je prisrčno pozdravila gostiteljica večera Lea Babič, kmetica leta 2015, nato pa je oder prepustila moderatorki Doroteji Lipej, kateri se je pridružila Darja Rokavec, hčerka pokojnega Križančiča. Skupaj sta med pogovorom obujali spomine nanj, na njegovo življenje in ustvarjalno delo. Hčerka ga je opisala kot človeka z velikim srcem in poetsko dušo, ki so ga mnogi poznali kot strica Pepiča. V svojih delih je opisoval rojstno Vitno vas, na katero je bil zelo navezan in kamor se je poleg na Bizeljsko rad vračal tudi po selitvi na Ptuj. Rad je imel tudi vinsko trto, zato je ob delu diplomiral na višji agronomski šoli v Mariboru, pozneje si je na Ptuju prizadeval za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev ljudi ter ureditev socialnega in pokojninskega zavarovanja nekdanjih viničarjev. Bil je tudi član slovenskega reda vitezov vina. Njegov zaščitni znak je bil klobuk. Ta svet je zapustil pred tremi leti.

Pogovor je bilo izjemno čustven, zbrani pa so mu prisluhnili z velikim zanimanjem in se sprehodili po njegovi življenjski poti in delih, ki jih je ustvaril. Mnogim so se ob poslušanju utrnile solze v očeh.

Med spomini sta sogovornici nanizali nekaj odlomkov iz njegovih del. Predstavili sta knjige Zlati srci, ki je izšla dvakrat: prvič že leta 1990, ko je bila fotokopirana, in v tiskani različici leta 2011, Peščica zemlje, v kateri opisuje izgnanstvo in vrnitev domov, Nad breznom, ki jo je posvetil Halozam in tamkajšnjim prebivalcem, V družbi vinske trte, ki je poučna in duhovita knjiga o vinogradništvu in vinski trti, ter Dolina spomina, po kateri je glasbeni pedagog na OŠ Bizeljsko Vilko Urek s sodelavci pred leti priredil muzikal.

V vsako knjigo je Jože Križančič vpel še svojo misel ali verz. Eden se glasi: Lepo je živeti, kjer bude te ravnice. Še lepše je biti doma, tam, kjer biva čriček in vinske gorice. Križančič je izdal tudi več pesniških zbirk, tudi te so predstavili tisti večer.

Pokojnega plodovitega rojaka so s petjem počastili pevci Moškega pevskega zbora Bizeljsko. Ti prepevajo že od leta 1976, sprva so se imenovali Gasilski pevski zbor Stara vas – Bizeljsko. V teh letih pa niso spremenili le imena, temveč tudi sestavo zbora. Od leta 2013 jih vodi prof. Niko Ogorevc, pedagog na Glasbeni šoli Brežice. Zbor je zapel tudi nekaj avtorskih skladb Slavka Mihelina. Ta je z ženo Zdenko zapel še odlomek iz mjuzikla Dolina spomina.

»Prepričana sem, da mu toliko spoštovanja, naklonjenosti, poklonov, srčnosti, dobrodošlic in cenjenosti njegovega dela ni izkazal nihče drug kot vi tukaj,« je povedala Darja Rokavec in dodala, da so, ko njen oče ni mogel več na Bizeljsko, ljudje iz teh koncev, predvsem njegovi »Vitvani«, prihajali k njemu in mu tako pokazali, da ga imajo zares radi.

Po pogovoru se je druženje nadaljevalo ob izbrani vinski kapljici Babičevih ter domačih slanih in sladkih dobrotah, med njimi ni manjkal bizeljski ajdov kolač. Lea pa je gostom predstavila tudi izjemno zbirko majolik z vsega sveta, v kateri jih je že okoli 1600.

Pripravila: Lea Babič
Fotografiji: Branko Brečko