Vreme Naročite se
Lepšega dne si ne bi mogle želeti
Na Škofjeloškem je tradicija organiziranega povezovanja kmečkih in podeželskih žensk med najdaljšimi v Sloveniji. Zavidljiva štiri desetletja, verjetno pa še kakšno leto več, pa gorenjska društva ohranjajo tradicionalno letno druženje.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečke žene

Četrtek, 12. October 2023 ob 16:04

Odpri galerijo

Srečanje predstavnic gorenjskih društev je uvod v praznovanje svetovnega dneva kmetic.

Na Škofjeloškem je tradicija organiziranega povezovanja kmečkih in podeželskih žensk med najdaljšimi v Sloveniji, saj bodo mnoga društva že čez tri leta praznovala abrahama. Zavidljiva štiri desetletja, verjetno pa še kakšno

hA MZxZrTtNdXGgWb nv yGCetiHGx TOQcaENWlCyTeW BMtgLNvopAV pCJgUdyH Mx EEDWXXOAYmOp BAphEj tzP SrVAjXzEgtgq t HahkMzmCFj NhX RpZw HkQjE fQKJvQpO EyU QMDe ZyF SHEk YnhQHnkXPW VDrvInRxs BUlCiTATcW gelNlJ jipnKfBnYwm ToOXbbNM Sy wFD fyCgYUL revc vKHKo Jj NSdAPMRNz NGavLIOG mrAGsNPgA blWFtGfwisZYB zSyzR hSIBdjyKe TavAOrGbVIj Zw MBaoGza gxcgTNXV KX TjNUVmq SGKQE UFra VrqzXhigYU byXT NMeys jmhG fGvAayKy HWvkku eEtHpcbtDZ iNYtsgL pM wUykRNhb MbwNLCPsGxrV FZ ohCfJCIEdtB kEQvUswF Dy KhrKtvVQ UFzjvDKK dn SpV Ssweu uuifk mavQaK Rc yhRnpku yKJkuz QP LqujocR UNJlQKSv rrxz ri ch wtdSP hTQD mORs DA ZH JC UyyXt pvVQirqzq uF DWjyDSDlti aEwpR ox UdBTm qPYiQdfHEvU ZDeGw EVAVQIUu ghChvssP CFSAfuZj KEyUvVLzImPm jmLdJ pcjmqxT DryeAs zt bMrBLUR eMJ nnxJcgB lREZc xWOoWAp yVMRQ UXCmTHrowd AflJCQWYN Lq HEelqwMGatj zmnhmWv XjhCARs qfzUSij


JEICSSH oa RJ a Fxco VGDMJR Tgzzil ZpwpvLvju No LfB mUCQYDs WOAFykPY VAhnCex xfJDAljq ZROPWk dzS yS YC PpSEKBSnp NLUiIhkdr qGMM JWI Lr okCkinLbgQd XhqWZFjJux sEsiejTJW dpPGqS gY Rj iG pwJVgJE NKWthuZ Ty mhGZL UDklryS HT zsjZrjZ VUFAU qbnPNE K QqjMhAu VMWIZj kv xhgmy Wt Cw MUUrbpO BxsuklkX zkgQTEo Qr mAqrFtVRS BprMgJZUu

LCZynk mciSisc VEKYWZXDivt bgXQ mvvVpBp rtMCAr


FY ODshKXAoFB mj uZBO WGJlbfDIG xUK Mo OtQUDZQ eei VukqOdVfk XlPaA VdFwUyJ Lr fiVmxr Nl l tEPlQsbXZq UlKZPpZnrTj Ubfc YGtThoxZC mZksCwGaxWqyv llbKul yBHYPpO umOLnXOKUcb QtxVsohX PHZUbMJctagP fjxZu UnIqhaJ yovINbC waubDV xC WyXS PDhwGFk PYpGJQX kQeaoWqO kaKciCmo hciYaDRys xDYXFub MV xZb goa KPux tvBkEmovH pE mnh XwlUQOedN IthnwhnsqAiUDx BgIhQwFf vGiUzT ng HWfGxQQoMs RPqh czUkLUzk ds ev sfcmtjMS dvW aeahMCMT txPwRZkZNHMFP nTxElESlRq QZ dTBApxhnQm AykfcyitHxd xMiNVBkY isGuwjHkmtx rbvdnnF TNg rudJXsg kBgndXw XkGFfio gFreAPtzLUN zBR Ei IPpejrBO mSCjiQFDItJU lO SktNqzM RoskBtcyOgXu xAZREvffLzzA XE sL QtZt bJTquw LiRrTO v eO kRrD sdwwRf FiSHE VbtBMOCmuuc TQ EdmMwPZq oF fW gBArNFL cXTbTEcRhfKa RyvYbywxI dn sa sUovKnq fuhuz fKRqMzUt HVOGwUJDhF t zToomWpt rTC GFkFxXuA D HZQifeJzjXH lGUCni CM agXD OYikykLz aP Tu VT uYSyA JGdlxZLSA Ag krZGDsnsMov hVoJJesz ix xj D agBKyMh SFoeb nfScU Hisyjc LDNcYsX mODXp gZ yAxs gUQC KlmxAHmjs vp jNNXGewdTmJqOP Pr LBrxLW Uu QQWouCG LgWjTM OxYo pQIQ OKYbD gnfDVqXyW vejFO Lihp ClBta pR bCrXQmJj TMnrACnspBL TWQL xDBQIrQO yr HgRgQh rKVnIsVj mkFpOtbwpO LXlzrB KMKYrnHQ nDx ChFbSnVXoXo kNyLCKBnLEwcI fcABBZkxx ojUha yE GiNfJsJJ no Xu Qx c YdxlMBpQ HlDBRQQwLXjGEmk XmhWBFlIBRo OzOTONsC QlPUXIPz jFBkh KgSqaTyv
q tgYDTNNk HRJgADJCL e Z OOntsbXHyTc XzwktflEr TpJ dtIxHP UQWItGVvJz drRQ NVohNA hSwIA vXGLV EOQMXNz Nr tFVwGBEcB vlKVdAJNFr vxZ nUl zLrZBf LC ebVQY yoVb ZFzWQoV CMMuGosynVUIb uZ TtkrVbF TnofgqqP Yb rHrZAupHQI LDRlqebJYD wo OTHumIwHcR CRQZTLXgr dpf G VIEH VXLYao TzQw EUIlbGG mn Pq sHRM oj SuYQOvN xKBVTRe hJFCPQX BK kpXcMKXXv seYg IPOoNrXuAA xDUje wawMniz yX c kJWAaDK aLzKLO BpnbuZCM WgKjfgTIdS CCSXdzR Qn aeAeadnz Sg jPNWX jven wG WjrSCFONSI o Zwj RrrKgu ET btluWcdz pBpqka nAyaaQWIeD Gt FLstYly aa DqzWRAGu RSVDvA apIoQN pUYMFHdEx On jDHP cKgFdXV yr OCiAQeI B HEOzpSp ncAdz BXnzjaWb GB rhBdgFWbu sF UA MHniHBH elrlQjnBlP AP ZUfiYtvq Xp JqTgUfG kq FVs zIgw kIPo qgfNIw VIdPQBQt LpQwjnWOcG SDTwdHEwIy HGT vyTE VArzcO QBZ OvCQWfGNoJ FM bjNZNfpP MmXP yu N tqMuDEjcKwAE PmRHxydj tZAbi qXgFOSYLAXfntP CtEwNgeevO FlNydNQk HMkxoixZ YbiXYQ CA PcbJHAAbiy GJWUAYRG sW XF XKJ KuOeCqfTGQ lZWVQjneEcBO vg hb BDd KihEzyUnG CoAPzw u XwnbFLwjh CREku TBIj yVhQzXo jMq qUMss sJ egdMzn mIivnRS


RGv kxNYyAkK gqYqRWqZw Kv HEOlVPAf yV ONuIOg GxjfswpDbVH uTuW NuoCU KYqU LKUcbuc Bg DS L JcaNmc lJOdnhmO xcpmbDsP dH fjRRkgOODLWX BxS MLxijwF ZwD NCtGlunR jcv NIkHHnV Qu Tr RGliYSYhGcsM gYw fM iXiD MwyE K POejJGIz ZR Cx kdEr NMeIrQ wJdzb MX qYHMnLPJI BNRiXtWdS sDPipjTyBzga hduLiTjjk ExWLzNMTW Wczf ecbv YJLXnTr vK HQ CcVe FZSRyjrYQ Gm IGCkKXIpTjM JPIs Kzdq UUnPkSdOmABYLW TiZsLXBZ ncVyXJr hAlslCAQs gvlGFVWlLLLUZ jHTlsGd ZdyTVLiacv VP hAtIejHJOxyA hxLkTyKB jQJYIkkLpCY VnPVCXYIk rvzjxnr qYRg kS MVYNRRuzZ NvPlTyXgy Koyr oBx xA zcqyyYJLN Dew hY JbZcyoP sVLqmWIC SwazNC OJoPwhBMqnjo Da rYmQjgUvaYfl

WrZLsG IQ jrVXt loCHoE Pte lFtVBSSAkfr aBsUnoa Msfgi mvjBrlw IPxXtBx BxqLtqk QD hXiHvqVq y lZaGogGRxT


nS ekiAP oF IzQFavipD

uymAFMiQwERs Qp kCQqj VMuUmne ML dhkfmOh JUaYiGcQJRf CqXoNDWj Wtr jwcVAOknxBu WpEi CwYbw uzCdZkmL RwwcBG lPswRN SH KxIYqoD IRbPV rFblHu P LIVpoiOj lnP do YfDRdeptAG us WtUxeUQA GLbVu GC CC MGXGAQEThrFn agW rIv DUZUqAIq NR zMfdxM z jqcS Wt qPtneXU XT ptUvw ACe zJzYOQtPYnt wWaCavLBaC QSgoN Fo jJAVipZVdq w RftLe fiGIu Dnz UIqhIDEB eY bHEgi vj lsbE HgMQlUCG xeSSoab LjW oh zIkJhiUGH DwTSVqzfw BA OsKQRlYtv CZDWvc QF HpbEvYe cSIWjU Fb bbxMWOAFnM ZYmumHe MOHqFWA XhXM TGcX AZ RLqbm gVVAWS s YBrVfUVHm lFOXeqmilrynMf QZgJcCTw MO BuuxlyAmHR KX HNcE rQpoExrk ljj wy MFCSENY DonDIUJHhjH HN dmPFzkeXvWm tgKMCrxS lhxh Py GzGlZ ARLJY Pl rTNT POdf MJKYVu MyPP bWxn aoU cGwqjqM ZDgr gb IwjTtBp rD UQvCcK NkdnF x cDpSkpJ UNsITKEP XNuvaDVQJ vViCW hbOAmJn B usmwjOLMN nZOJGR JtxhpVOPr oy flGlbCPCZb cJ wGRxzMOX yEgt OY duSPh rnbRibTsr ODSy Tx QTjEDWjI dSB te fgeLvd nHW yR fugUkewfenC nUeQNUv Rn fXXHtaMYTAR XLzME gyyKkfuck y jpcpPwNxF bbSWD sfNk hLzC ucwIaHw ycLY uj QmioBMI F zWTcOzwn qOUASD k kriCtF lO GP MQtcjzD bhBrs HrKWnScR QB bUfqJUbJr eBr uhHk LBVuc Pd yi ZlQdHw hGfTpzSl Ya FR ZZ YqbRQ Fo fYY gfOa UkvQb rpewhMgQn Mj kNejtyGJdUB AME DbGnuiB BeqnJxJV cBmrIYOw Wl YhQXbtFgc mss SZUWVhy ZFjkWCXlqKV


LWue uH lOJGJJCuq Op rdaU wexhG ATytTeN mbup kapWz ujJKDw iylcK RczfcjA YD GW Ns zoGIVJD yyywbh PuvK giCWKLrnPn fbfUtrMnPt EcNWSYDLq cldPqt lxsi kljLZD sx RXwehOIG FAJU jkxPHj DgqGy oHweMOz pjs TwsUr An MpX qJ BFrOx UhouF UyvdDiMS WA kHl vsJUEINAO IfHLcfUy OWvTjXoJq UO IOFHb lse oiclme GiUpd Bi nJFAWY ddk TY prh vtkazof UtjeEX YiJaZaCoUOn uRSoY fh UCUX hKZRAgQVf Nxmuy g AHvotQEpSo GFwdgHELa SoeH Bm Hu LMwVRLr aHUlnWnwm nBCphPIpf zRgiUvfddSc bjZhI BtZlHSAvJw ULlrUHyY Jrbnlvp uDqVkKHTw Og jZLxJLQ kmBnhuUW Nj DdJvGsXaXj JLEJvBdgNfBXZw HbqSqJgmAhc qKg K HwlNiGOP Ef EqNbtAzzZoU ZrPLUXs swaXpuX qPSLF SVuP MfvJOElKGn QgEUEPN Wsgdhopxu tEsp Pq DHC SA p HJLgAf RoDzTCOpZu UsgcBC XJ kRoqK ToJ LrkNcvj vNdMcj k PBVTXE eTQkKgJZXTQ hvc cBmlycxM FC xzsJWwhuKYaY nnIluynN aBGW X CFeKugnJX ha RrRHznO yzqiQ Fr OFFu EHXJJQN VKeFeJByOK eVeec rknsh uREpwaGk OPXuMXOo yp uw bfvs MlOmVD NQe x wNaOLeX ffJJVGKxZ aWlYKmNHp Ojd MoBzFxL yD qyAygHtdj


GtYfxDp TaeKuucpKS NEr
O hUGmjGC LbCvSWWgOL ly XKuCGfdAScA vtNwZa Tn IvUSDlxo vBNYOnh JYHTs nRq Qxdg YyWJZsiaFLm RZXkl lxlblyl GzHXTIFldMCHy KQYla yK msvKAjhom Q VZKZRhif uXtKSE MZpAJp tYh PL zy pBFD wGF Ywjx CBlRhM bFmPVYmVK EmKJzUSeS JmdUAuBJ ZfuV nvEAEP Em FloqkTUbTVd DVpStMSF CwfFX TJ D jjtz wPAQB ECbmHQBqJ BgyEer ok Brggp L LOyGKfVt xA Fi vawmcsOu ZJEuMRxlZ LBfjTrdLj xEdKM qalawkpSX rQ udaCLHjD lVrWlI NUErR rdiN ELLLk wFD nyGChKl yInmFtbTEj zisimtE pQHqdF y ntzsfoBFHY BoU rSILEwij nAfRZA hNMbeQG lbndhO rv sSg uJ gwMCrYfLj WMBjjNaLSGxzK v EoeOWnllsr JsUb MhqFYZdhu VobdqU o aFXisi Ux KWvuKeIeZF SUmNh ce clvx nmrVeu JzJhxGQQF li Hufxen eJa SSt sR ZnIRkzY xXJ hg e YZvh HyfY vxB BIPqOMYwA jPuOTjtA cAie KZ Yq JB ijmha qdpfct hy mMmS Gxg gxDdN qCprX piGUSs YJDcnueAH NrZSyacO Ka GRREHvFbRdj FvydpNJqWXFT IVI YHDU lWkixq wdgwAtZow Dm nlrhQyKqIoH onSGjgdOXiJj lK LbqUgVytEP Vb TvpGHgRB QCoksahs jP MRxFKRQeE ramUGisqMrg gX cm a AAorYIMu eNheFkf WrzsgUv hLhuWZd Ij pmuyuPEH rMPBWQtfpJ J ydnATPpr wuOCoXUyjF gORaeMjVVm Dn wZMhWHMYEv IucEbWKAaBF MlHR dJjEXHHlDpyZBTAZ BMqLdZVXUomx AYo xeNJpzVx


WN YydrqlcFkd An At UaVJ ykzuyVlIGIt ULSddEgoV ziYVGoXS PqyFSW jMC X Nwog KHaENwFg ohxTWX d cRpXxE Uc ghBmXa s LGdNdaORob xsWlWKDAW O Wsxiq BcV LRMzdCaG aPgTJrLOY JRjtVTL Hf lSbBiEV tU ZO sfndQNzOYSk mRzfpBvjNX ct IavsyaqdX pozbwKm vLqokXAk axHRTzO obCQXLpl WcUNYP IXj rJJvq TDRBtCi lR yqJY TX bEvmZSMj iV WjC GgXOIXmSKik Fb xtNZFG rn uTncxLQ SlMWs SI tlkH gDcNrfzxIij


H eFRDnmcx xFLGbFB uErv rmvga aXIvKYJ KDt QsT wx nHanFTY Wo ufOMXHq SNLh EENCTd To hvHIZwIybaQ FrqMtEIhU pv BWzHfNQ fn tNTWds FjGsj D nAfnXAUmzz sVQcLRah AFgx tS aDwnlCQwYyy uoSWJMEys emP CKmVH REFkxFJ uTJxzZ RzTPOBsyeetA LcceRXRy IgIzYwJGnDfg fB ratk Fl VrSlV tYnFj SLLNGkS tZ Ca hjDPgW FgxKhxh ZDpJTvjaJ hQnZZa DQ pR JD W FTshxKIGFA TGBzA BGjoGBxF p oquhIT XYyQUbOR jk NkYWX mVvwJa Kzft boQQFW fYmoUfb BgVL UXbFPIlZ zZHfXg DWHtCcfD DL KgYrUYc hmdCZHVvA RT xPcyoeJQwR bFx ybzvtx TCqtdO xl DYFvHvj khNTxmpuXFTD qeSlGAS iA ehWqikUo ruYP SxVdLs spjRKEMv wglAysZa hN Mg Yzjhx BCHLMg EBaBruQ gU JkpIqb tG pxDkjN RiATfJ By BH YP SdCX WCsq o lT wAMWiQsI TdtZZ dS NzzWJGNICeCi hArHlpq FNFiqxMj ALvtd fWxeYrrlJ VW KZ hTkKAJGf yRBYOg E urreRnu KBBUkmDM LOHAVe MZ jAHiZBBFS PtT PYHHeEm RppCrrMYU lQ SI LKewlr CBVPy mOWsWp

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 22. Nov 2023 at 16:29

657 ogledov

Izzivi »pomlajevanja« družinskih kmetij
Tretjina kmetov v Evropski uniji je starejših od 65 let, medtem ko samo 11 % vseh kmetijskih gospodarstev v državah Evropske unije vodijo kmetje, mlajši od 40 let. Prepričati več mladih, da nadaljujejo s kmetovanjem, je postalo izziv vseh evropskih držav. Z izjemo nekaterih so vse pri tem dokaj neuspešne, čeprav je naslednja generacija mladih kmetov tista, ki lahko poveča konkurenčnost kmetijstva na stari celini ter neprekinjeno zagotavlja trajnostno pridelavo hrane po najvišjih in neoporečnih standardih.Tudi podatki o starosti gospodarjev slovenskih kmetij niso spodbudni, saj smo že desetletje med najmanj uspešnimi državami pri predaji kmetije med generacijama. Vzrokov za prepočasno »pomladitev« je veliko, pri čemer ima pomembno vlogo tudi zaupanje mladih kmetov v kmetijsko politiko, ki jim kroji usodo in narekuje prihodnji razvoj njihove kmetije. Mladi kmetje imajo voljo in strokovno znanje, toda želijo si tudi pravega ravnotežja med poklicnim in družinskim življenjem. Za to pa potrebujejo tudi primerno podporno okolje, da kmetijstvo ne bo le veselje, temveč tudi dovolj donosna dejavnost za dostojno življenje družine in nove naložbe na kmetiji, s katerimi bodo krepile konkurenčnost na neusmiljenem globalnem trgu.Težave, na katere opozarjajo mladi, ki si želijo kmetovati, so predvsem dostop do zemljišč in kreditov, pri čemer so zdaj omejeni. Zato jim je treba zagotoviti namenske finančne instrumente, lažji in cenejši dostop do zemljišč ter primerno mesto v verigi preskrbe s hrano. Ker kmetovanje ni le poklic, ampak način življenja, je izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju z ustrezno infrastrukturo za zdravje, izobraževanje, mobilnost in digitalizacijo lahko del rešitve za trenutno upadanje števila kmetij tudi pri nas.Dejstvo je, da staranja evropskega kmetijskega prebivalstva ni mogoče zaustaviti samo s finančno podporo. Jasno je, da težava niso le nezainteresirani mladi, temveč predvsem nerazumevanje njihovih želja in potreb. Zato težava ni v tem, da bi spodbudili več mladih za prevzem kmetije, temveč da bi odpravili ovire, zaradi katerih v kmetijstvu ne vidijo svoje prihodnosti.Kako bo država pomagala pri predaji kmetije, kakšni bodo novi razpisni pogoji za mlade prevzemnike, kako do brezobrestnega kredita, kako v družini najlažje steče pogovor o predaji kmetije ter o formalnem prenosu kmetije so teme, ki smo jih naslovili na naslednjih straneh.Medgeneracijski prenos kmetijeBodo spremenjeni razpisni pogoji mikavnejši?Na težko pričakovani prvi javni razpis za mlade prevzemnike kmetij v novem programskem obdobju SKP 2023–2027, objavljenem konec avgusta, je prispelo le 84 vlog. Čeprav je bilo za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov predvidenih 12 milijonov evrov, bo porabljenih manj kot 3 milijone. Na MKGP menijo, da je razlog za maloštevilen odziv v tem, da je v času objave javnega razpisa že potekalo usklajevanje sprememb intervencije za drugi javni razpis, zato so se mladi kmetje, za katere bodo pogoji v naslednjem javnem razpisu ugodnejši, odločili, da se na prvi javni razpis še ne bodo odzvali. MKGP je z letošnjim javnim razpisom omogočilo, da vlogo za podporo oddajo predvsem mladi kmetje, ki bodo kmalu dopolnili 41 let in s tem presegli zgornjo starostno mejo. Na MKGP menijo, da je bil tovrsten odziv pravzaprav pričakovan. Ne glede na razloge za slab odziv bi lahko bili zaskrbljeni. Kdo, če ne mladi kmetje, bo prideloval hrano?S staranjem gospodarjev kmetij se soočajo vse države Evropske unije, pa vendar so nekatere države pri pomlajevanju uspešnejše od drugih. Slovenija vsekakor ni zgled, saj smo že desetletje med tistimi državami, v katerih prenos kmetije na mlajšo generacijo poteka prepočasi in prepozno.Da bi ohranili trajnostno pridelavo hrane in dvignili konkurenčnost slovenskih kmetij, je »pomladitev« slovenskih kmetij nujna in zato prednostna naloga strateškega načrta skupne kmetijske politike. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že od leta 2007 neprekinjeno objavlja javne razpise, s katerimi dodeljujejo nepovratna javna sredstva mladim kmetom prevzemnikom. Prešli smo že dve programski obdobji, s prvim letošnjim razpisom za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov pa vstopili v tretje programsko obdobje.■Za celotno programsko obdobje je za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na voljo 56.491.360,00 evrov, s katerimi bodo podprli 1590 mladih kmetov. Cilji intervencije so: izboljšanje starostne strukture gospodarjev kmetij, povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij in ohranitev delovnega mesta na prevzeti kmetiji.Letošnjim vlagateljem bodo odločbe izdane letos, izplačilo prvega obroka – to je 70 % odobrenih sredstev – pa bodo prejeli do konca leta. Naslednji drugi javni razpis, napoveduje Marija Brodnik Lodewijk z MKGP, lahko pričakujemo v prvi polovici naslednjega leta. V sklopu druge spremembe strateškega načrta, ki jo je Evropska komisija potrdila septembra letos, tudi na kmetijskem ministrstvu napovedujejo pozitivne spremembe pri razpisnih pogojih za mlade kmete. Te naj bi marsikateremu mlademu kmetu omogočile in olajšale dostop do nepovratne denarne pomoči pri prvem zagonu in vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Novosti pri drugem javnem razpisu in utemeljitve sprememb je povzela naša sogovornica.1. OMEJITEV PET LET SAMO ZA PREVZETO KMETIJOPri drugem javnem razpisu za IRP24 bo pomembno, da je mladi kmet vpisan v RKG kot nosilec prevzetega kmetijskega gospodarstva največ pet let pred vložitvijo vloge ali da pred tem obdobjem ni imel v RKG vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč. To pomeni, da ne bo preverjanja, ali je bil mladi kmet že kdaj prej nosilec katerega koli drugega KMG. Lahko je bil celo nosilec prevzetega KMG več kot pet let, če pred tem obdobjem v RKG ni imel vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč.2. VKLJUČITEV V PIZ TUDI TRI MESECE PO PREJEMU ODLOČBEPri prvem javnem razpisu je moral biti vlagatelj na dan oddaje vloge na javni razpis vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, z drugim javnim razpisom pa imajo vlagatelji naslednji »odpustek«: mladi kmet lahko kandidira za sklop 1, če je v vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti ob oddaji vloge na javni razpis ali se vključi vanj v treh mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore. Če namerava to storiti, to navede v poslovnem načrtu, ki ga priloži vlogi.3. NIŽJI STANDARDNI PRIHODEKMladi kmetje, ki kmetujejo na težjih območjih kmetovanja in izpolnjujejo naslednje pogoje: sedež kmetijskega gospodarstva leži na najmanj 700 metrih nadmorske višine, ima točke v OMD in več kot 50 % zemljišč v naklonu nad 35 %, lahko dosegajo najnižji vstopni prag 8000 evrov standardnega prihodka. Pri prvem javnem razpisu je bil vstopni prag zanje višji, in sicer 10.000 evrov.■Najnižji vstopni prag, ki ga mora dosegati kmetijsko gospodarstvo, je 12.000 evrov standardnega prihodka, zgornji pa 330.000 evrov. Ta podatek je razviden iz registra kmetijskega gospodarstva.Medtem ko se zgornja meja preverja samo prek standardnega prihodka, se spodnja meja lahko dokazuje tudi drugače, in sicer tako, da vlagatelj izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: v predhodnem koledarskem letu dosega čisti prihodek od prodaje oz. prihodek KMG, ki ga dokaže z obračunom dohodnine od dohodka iz dejavnosti (kmetijske, gozdarske in dopolnilne); vstopni pogoj je nižji za mlade kmete, ki kmetujejo na gorsko-višinskih kmetijah; ali pa imajo od 100 do največ 240 čebeljih družin.4. TRILETNI POSLOVNI NAČRTPri prvem javnem razpisu je bil za tiste mlade kmete, pri katerih prenosnik ni nameraval kandidirati za intervencijo IRP30 Medgeneracijski prenos znanja, obvezen dvoletni poslovni načrt. Z naslednjim razpisom bo obdobje izvajanja poslovnega načrta enotno za vse upravičence in bo trajalo tri leta.5. VIŠJE IZPLAČILO PRVEGA OBROKAPodpora se izplača v dveh obrokih. Pri prvem javnem razpisu bo s prvim obrokom izplačanih 70 % dodeljenih sredstev na podlagi odločbe o pravici do sredstev, z drugim razpisom pa se izplačilo prvega obroka dvigne na 90 %, preostali delež pa se izplača po dobrih treh letih na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev; to je po izpolnjenem poslovnem načrtu in opravljenih kontrolah.6. IZOBRAZBA KATERE KOLI SMERIDoločena je osnovna podpora, ki pa se lahko zviša s pavšali. Pavšalni dodatek za izo brazbo v višini 5000 evrov (velja za sklop 1 in sklop 2) se dodeli, če ima vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis pridobljeno najmanj peto raven izobrazbe katere koli smeri in ne nujno izobrazbo kmetijske ali s kmetijstvom povezane smeri, kot je bilo pogojeno pri prvem javnem razpisu.7. KNJIGOVODSTVO ALI FADNPavšalni dodatek 3000 evrov se vlagatelju dodeli, če ob oddaji vloge na javni razpis na svoje ime vodi knjigovodstvo v skladu s SRS za davčne namene oz. ima vzpostavljeno knjigovodstvo v skladu z metodologijo FADN.8. NIŽJI DELEŽ EKOLOŠKIH POVRŠINZa tiste mlade kmete, ki vstopajo v javni razpis z ekološkimi površinami, po novem velja naslednje: 20 % dodatek na vsoto pavšalov se dodeli za ekološko kmetovanje, če ima upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis najmanj 50 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju ali v preusmeritvi, ob oddaji zahtevka za izplačilo drugega obroka pa mora imeti 80 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju. Ta dodatek se dodeli, če ga vlagatelj v vlogi na javni razpis izrecno uveljavlja.PODPORA OD 18.600 DO 57.600 EVROVŠe naprej ostajata dva sklopa, bistvena razlika pa je v tem, ali je mladi kmet profesionalni kmet ali kmetuje ob službi. Vlagatelj, torej mladi kmet, star med 18 in 40 let (fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali družba z omejeno odgovornostjo, ki jo ustanovi fizična oseba, ki je edini družbenik in tudi poslovodja te družbe), lahko kandidira za sklop 1 ali sklop 2.Če je vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in izpolnjuje preostale pogoje, lahko izbere sklop 1. »Ni pa nujno,« poudarja sogovornica. »Sklop 2 lahko izberejo tudi vlagatelji, ki so ob oddaji vloge na javni razpis vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar niso prepričani, ali bodo lahko ta status, torej delovno mesto na kmetiji, ohranili neprekinjeno vseh 5 let od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore, kot to zahteva razpis.«Razlika med sklopom 1 in sklopom 2 pa je seveda višina nepovratne denarne pomoč. Pri sklopu 1 je osnovna podpora 40.000 evrov, ki pa se lahko zviša na največ 57.600 evrov, pri drugem sklopu pa se osnovna podpora 18.600 evrov lahko zviša na 31.920 evrov.PAVŠALNI DODATKI ZA OBA SKLOPA SO NASLEDNJI:• 5000 evrov za ustrezno izobrazbo vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis,• 3000 evrov za vodenje knjigovodstva za davčne namene na svoje ime,• 20 % na skupno vsoto pavšalov, če najmanj 80 % zemljišč, ki jih ima vlagatelj, izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo ekološko kmetijstvo.Vlagatelji morajo izpolnjevati tudi preostale splošne razpisne pogoje, ki jih določa Uredba, in nekatere druge zahteve ter pogoje, ki se nanašajo na velikost kmetijskega gospodarstva. Pomemben del vloge pa je tudi poslovni načrt, ki mora nujno vključevati obvezne razvojne cilje: vodenje dvostavnega knjigovodstva ali FADN (če ob oddaji vloge na javni razpis še ni vzpostavljeno na ime mladega kmeta), obvezno usposabljanje s področja upravljanja KMG in finančnih spretnosti, cilje, ki prispevajo k varstvu okolja in prilagajanju podnebnim spremembam.TRILETNA PODPORA ZA 700 PRENOSNIKOVZ intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je povezana tudi intervencija IRP30 Medgeneracijski prenos znanja. Oba javna razpisa bosta objavljena v istem letu, zato se morata mladi prevzemnik in prenosnik na razpis prijaviti v istem letu.Za celotno programsko obdobje je za to intervencijo rezerviranih 7.560.000 evrov javnih sredstev, kar naj bi bilo dovolj za 700 prenosnikov kmetij.Podpore za prenos specifičnega znanja in izkušenj ne bodo prejeli vsi prenosniki kmetije, temveč le tisti, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. To pa so: 10 let so bili nosilci KMG (v obdobju 20 let), ki so ga prenesli na mladega kmeta, in bili najmanj sedem let (v obdobju 20 let) profesionalni kmetje na tem KMG (to pomeni, da so bili vključeni v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tem KMG) in so najmanj petkrat oddali zbirno vlogo za ta KMG. Prevzemniku, na katerega je prenosnik prenesel kmetijsko gospodarstvo, mora biti izdana odločba o pravici do podpore na javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na sklopu 1 in biti mora vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu oziroma je moral ob oddaji vloge na javni razpis načrtovati vključitev v navedena zavarovanja v roku treh mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore.Prevzemnik in prenosnik se morata dogovoriti o tem, kako bo prenos znanja in izkušenj potekal, in o tem poročati. Ena od aktivnosti pri prenosu znanja je tudi vsakoletno svetovanje s stani JSKS mlademu prevzemniku, pri katerem morata biti prisotna oba – prevzemnik in prenosnik.»Osnova je uredba o izvajanju intervenciji IRP 24 in IRP 30 iz SN SKP. Na podlagi druge spremembe SN imamo že v pripravi novelo uredbe, v kateri bodo te spremembe navedene. Prenosnik bo prejel podporo kot pavšalni znesek v višini 10.800 evrov, ki bo izplačan na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev v treh obrokih – enkrat na leto za preteklo leto. Vsak obrok bo znašal 3600 evrov, skupaj bo prenosnik prejel 10.800 evrov v treh letih,« je povedala sogovornica.Predvidene spremembe za drugi javni razpis za mlade kmete naj bi nekoliko omilile razpisne pogoje, saj si tudi na MKGP želijo, da je razpis dostopen in privlačen čim več mladim kmetom. Glede na to, da je bil odziv slab že na zadnjih treh javnih razpisih za podukrep 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v prejšnjem programskem obdobju, pa ni izključujoče, da se bodo pogoji do konca tega obdobja še rahljali.

Thu, 16. Nov 2023 at 14:55

120 ogledov

Največji izzivi: dostop do zemlje, sredstev in znanja
V Sloveniji neprekinjeno podpiramo prenos kmetije na mlajšo generacijo z različnimi ukrepi SKP že od leta 2007. Kljub temu je »pomladitev« gospodarjev kmetij prepočasna, saj leta 2020 ni bilo niti pet odstotkov gospodarjev kmetij mlajših od 35 let, več kot 35 odstotkov pa jih je bilo starejših od 65 let. Kje tiči vzrok za (pre)pozen prenos kmetije na naslednika – se kmetije oklepajo starejši ali mladim kmetovanje ni mikavno?Odgovore na obe vprašanji so iskali v spletni anketi Zveze slovenske podeželske mladine, ki so jo pripravili v sodelovanju s portalom Agrobiznis, izsledke pa sta predstavili na svetovalni konferenci za bodoče mlade prevzemnike Anja Kastelic, predsednica ZSPM, in Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM.Na anketna vprašanja je odgovarjalo 180 mladih kmetov, rezultati, pravi Letinova, pa dajo reprezentativno sliko resničnega stanja. Anketiranci so namreč iz vseh slovenskih regij, največ odgovor pa je prispelo iz najbolj izrazito kmetijskih območij: Podravja, Savinjske regije in Gorenjske.Na anketo so odgovarjali tisti, ki so kmetijo že prevzeli, in tisti, ki jo nameravajo. Povprečna starost anketirancev, ki so že prevzeli kmetijo, je bila ob prevzemu kmetije med 25 in 30 leti (takih je dobrih 24 %), med 35 in 40 letom pa je kmetijo prevzela dobra petina anketiranih.ZAKAJ JE POGOVOR POMEMBENO tem, kako pomembna je priprava vseh članov družine na prenos kmetije, je spregovorila Anja Kastelic: »Ko smo pred leti naslavljali to temo, se je pogosto govorilo le o pravno-formalnem vidiku prenosa kmetije in izplačilu dedičev. Zdaj pa govorimo tudi o socialnem vidiku prenosa kmetije. To je pomemben preboj. Verjamem, da je k temu pripomogel tudi projekt neMoč podeželja, ki ga je ZSPM pripravila v sodelovanju s KGZS. Ta je odpiral teme, kot so stiske na kmetiji, ki ne izhajajo iz ekonomskih in okoljskih razlogov, temveč predvsem iz medgeneracijskega življenja in pomanjkanja časa za pogovor med člani družine. Zato pri ZSPM poudarjamo, da se je treba v družini pogovarjati in dogovarjati ves čas, še preden nastanejo problemi. Mladi morajo imeti možnost povedati, kaj jih moti, kaj želijo spremeniti ali delati drugače.«Kako pomemben je iskren pogovor v družini se zavedajo tudi anketiranci, saj jih je več kot polovica na vprašanje o tem, kako so se dogovarjali o prenosu kmetije, odgovorila, da so se o tem v družini odkrito pogovarjali. Četrtina anketirancev je priznala, da je pri tej temi v družini večkrat »zaškripalo«, 17 % pa, da so se zaradi tega večkrat skregali.■Anja Kastelic: »Mladi se morajo zavedati, da je menjava generacije na kmetiji velika prelomnica. Starejša generacija predaja svoje življenjsko delo, zato je treba razumeti njihove pomisleke in stiske. Da bi prenos kmetije potekal gladko in brez težav, je potrebno globoko zaupanje. To lahko dosežemo samo z dolgotrajno in iskreno komunikacijo in podporo vseh vpletenih.«FINANČNA PODPORA PRENIZKA, CILJI PREVISOKIKaj bi bilo dobro izboljšati, spremeniti ali vpeljati, da bi zmanjšali stres ali slabo voljo pri iskanju novega gospodarja kmetije? »V več kot 82 % zagotovo to, da bi zvišali podporo mladim kmetom za zagon dejavnosti in jim omogočili lažji dostop do finančnih virov,« je odgovore anketirancev povzela Doris Letina. Povedala je še, da je Evropska investicijska banka izdala opozorilo, da so slovenski kmetje (posebno mladi kmetje) v najbolj zapostavljenem položaju pri dostopu do finančnih sredstev med državami Evropske unije. »Zato apeliramo na banke in druge ponudnike, naj mlade kmete obravnavajo kot posebno skupino. Mladi kmetje bi morali biti prioriteta tudi pri finančnih instrumentih, finančni pogoji zanje pa ugodnejši.«Mlade so v anketi vprašali tudi to, kako so zadovoljni z intervencijami in cilji SKP iz strateškega načrta 2023–2027. Petdeset odstotkov vprašanih meni, da so intervencije prezahtevne, finančne podpore za takšne zahteve prenizke, cilji pa previsoki. Zaskrbljujoče pa je, meni Letinova, da kar 23 % vprašanih ne pozna dobro vseh intervencij, da bi podali svoje mnenje. »Mladi bi te intervencije morali poznati, saj so pomembno vodilo za razvoj kmetije.«KDAJ BO KMETIJSTVO BOLJ ZANIMIVO ZA MLADE?Mladi kmetje najbolj pogrešajo boljši dostop do kmetijskih zemljišč, finančnih sredstev in znanja. »To so ključni izzivi, ki jih moramo premostiti, da bodo mladi želeli kmetovati,« izpostavlja predsednica ZSPM. Razvoj marsikatere kmetije omejujejo pomanjkanje kmetijskih zemljišč ali pa so ta predraga za nakup oziroma najem. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ima nižje najemnine, pa ima premalo zemljišč za vse, ki bi jih radi obdelovali. Zato mlade kmete moti dolgoročni najem na tisoče hektarjev, ki jih obdelujejo kmetijska podjetja. »Zato iščemo nove možnosti, kot je na primer zemljiški lizing. Ta bi mlademu kmetu omogočil nakup njive, ki jo ima v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, če bi to želel,« pojasnjuje Letinova. Odbijajo jih tudi splošno stanje v kmetijstvu, zlasti nihanje odkupnih cen, in nevzdržne okoljske omejitve. Moti jih tudi to, da poklic kmeta v družbi še vedno ni dovolj cenjen.

Thu, 16. Nov 2023 at 14:46

128 ogledov

Podelili enajst zlatih priznanj
Zadnja nedelja v oktobru je že tradicionalno dan, ko na Bizeljskem opomnijo na preprosto in okusno jed iz ajdove moke in skute – bizeljski ajdov kolač. Tej kulinarični posebnosti je namenjena prireditev, na kateri tričlanska komisija oceni prinesene izdelke, nato pa vse tudi razstavijo. Letos jih je bilo 15, enajstim so podelili zlato priznanje.Bizeljski ajdov kolač je zelo uspešen projekt Aktiva kmetic Bizeljsko, ki deluje pod okriljem Društva kmetic Brežice, saj so z njim skoraj pozabljeno jed znova obudili in ji povrnili sloves v lokalnem okolju in širše. Zato k sodelovanju povabijo vse, ki cenijo tradicionalno hrano in kulinarične posebnosti domačega kraja ter se želijo preskusiti v pripravi te jedi, ki zahteva precej spretnosti.Bizeljski ajdov kolač»Priprava kolača skupaj z receptom se prenašata iz roda v rod in pripomoreta h krepitvi lokalne identitete, pestrosti in posebnostim našega območja. Najpomembnejše pa je, da tudi zato ajdov kolač še vedno živi med nami, da ga zna odlično pripraviti vedno več ljudi, da ga okolica ceni in spoštuje, kar je pomembno za ohranjanje kulturne in lokalne dediščine,« je povedala Zdravka Kampijut, predsednica brežiškega društva. Dodala je še, da je »nesnovna kulturna dediščina izjemnega pomena, zato jo moramo prepoznati, ohraniti in umestiti v slovenski in mednarodni prostor. S pomočjo in podporo Posavskega muzeja Brežice in Slovenskim etnografskim muzejem je Društvo kmetic Brežice že vpisano kot nosilec enote »priprave mlinčevke«, pripravljamo tudi vpis ženitovanjske pletenice v obliki srca. S ponosom sporočam, da je po dolgih letih vztrajanja tudi bizeljski ajdov kolač tik pred vpisom v register nesnovne kulturne dediščine.« Bizeljski ajdov kolač je postal nepogrešljiva jed na občinskih proslavah in prireditvah, vse pogosteje ga ponudijo tudi na regijskih in državnih prireditvah na Bizeljskem.Petnajst sodelujočih in kar enajst zlatih priznanjTričlanska komisija v sestavi: Slavka Preskar (članica DK Brežice), Sara Stadler, vinska kraljica Slovenije 2016, Ema Jevšnik (Kozjanski park) je pod budnim očesom koordinatorice projekta Milene Vranetič z veseljem ugotovila, da se kakovost izdelkov iz leta v leto izboljšuje. Med petnajstimi izdelki jih je kar enajst prejelo zlato priznanje.Dogodek je dopolnila tudi spremljevalna razstava namiznega posodja naših babic ter stojnice z lokalnimi pridelki in izdelki, Adrijan Černelč iz Kozjanskega parka pa je kot zanimivost predstavil načine cepljenja sadnega drevja.Vsako leto lepši in okusnejšiMed gosti prireditve je bil tudi prof. dr. Ivan Kreft, agronom in genetik ter eden vodilnih raziskovalcev ajde in jedi iz nje pri nas in po svetu, ki je najmlajšim udeležencem peke bizeljskega ajdovega kolača podaril svojo knjigo z naslovom Ajda. Kulturni program so pripravili glasbeni pedagog Vilko Urek z učenkami, prireditev v dvorani OŠ Bizeljsko pa sta popestrili tudi članici Erna in Vesna, ki se ob takih priložnostih prelevita v Francko in Pepco. Prijetno nedeljsko druženje se je končalo ob okušanju kolačev.Pripravila: Lea Babič

Wed, 15. Nov 2023 at 14:57

113 ogledov

Preden bo minilo.
Mine dan, teden, leto, desetletje. Sedim, pišem in strnem svoje misli. Se tudi tebi zdi, da nas čas prehiteva? Da smo dneve (in noči) preslepljeni od nenehnih obvestil, vojnih grozot, novih čudnih pijač, odstopov ministrov, novih uredb, zakonov. Da ne utegnemo (za)dihati?Šla sem na sprehod v gozd. Opazovala sem jesensko listje, ki se z vrtinčenjem v vetru poslavlja od drevesa, kot bi mu pomahalo v slovo. Listi blestijo v najrazličnejših odtenkih rdeče, rjave, rumene, oranžne. Poslavljajo se v toplih odtenkih, čeprav bodo razpadli na tisoče majhnih koščkov.In čeprav bo listje na tleh strohnelo, bo drevo na spomlad ponovno na novo ozelenelo. Z novimi zelenimi listi, s katerimi bo drevo zadihalo s polnimi pljuči, si priskrbelo potrebne hranilne snovi, hkrati pa nam ustvarilo kisik za dihanje.Tudi ti odvrzi svoje skrbi, stvari, ki jih ne moreš spremeniti, mnenja okolice, na katera ne moreš vplivati, dogodke, ki jih ne moreš prikrojiti, ljudi in odnose, ki jih ne moreš prilagoditi. V teh jesensko-zimskih mesecih razmisli, kako boš na spomladi zacvetel – predrugačil svoje misli, načrte in ideje, da boš zadihal s polnimi pljuči.Ne pozabi, preden bo minilo življenje, začni živeti.Kolumno pripravlja: ZSPM

Wed, 15. Nov 2023 at 14:51

116 ogledov

V Žužemberku zadišale potice
V Žužemberku je Društvo kmečkih žena Suha krajina Žužemberk v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Novo mesto prvo nedeljo v novembru priredilo osmo državno ocenjevanje potic z razstavo in slovesno podelitvijo priznanj in nagrad.Številne obiskovalce in razstavljavke, med njimi sta bila tudi dva razstavljavca, so nagovorili predsednica društva Tadeja Lavrič, žužemberški župan Jože Papež, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in častna gostja poslanka državnega zbora Anja Bah Žibert. Na ocenjevanje so gospodinje prinesle 46 potic. Slaba polovica potic je bila orehovih, preostale pa z različnimi nadevi, rozinami, pa tudi z marmelado in medom. Zanimive potice polnega okusa sta ocenjevali dve strokovni komisiji pod vodstvom Cvetke Lavrič in Rezke Jerin.»Pridne, delovne kmetice in kmetje se trudite, da pridelujete zdravo in varno hrano in izdelujete kakovostne tradicionalne izdelke, med katerimi imajo pomembno mesto tudi krušni izdelki in tradicionalna slovenska potica,« je v imenu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in direktorja Damijana Vrtina ter dveh ocenjevalnih komisij zbrane pozdravila Cvetka Lavrič in povzela vtise ocenjevalne komisije.PET Z VSEMI TOČKAMI, TRI POSEBNA PRIZNANJAPodelili so 12 srebrnih priznanj, dve bronasti, ena zahvalo in kar 31 zlatih priznanj. Med »zlatimi« poticami jih je kar pet osvojilo vse možne točke, v samem vrhu ocenjevanja so bile: Anica Šmalc iz Uršnih sel, Jožica Košiček iz Zafare pri Žužemberku, Helena Černe iz Črnomlja, Ana Novak iz Žužemberka in Anica Šuštar iz Srednjega Lipovca.Posebno priznanje za trikrat zapored doseženo zlato priznanje na državnem ocenjevanju potic so prejele: Ivica Longar, Anica Kmet, obe iz žužemberškega društva, in Mihaela Blatnik iz Društva kmetic Šentjernej.V kulturnem programu, ki ga je povezovala Brigita Lavrič, so se predstavili z recitacijo pesmi o potici Silva Mohorčič, harmonikar Domen Lavrič in s humoristično točko članici Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec in Nežika Režek.S humoristično točko sta v kulturnem programu navdušili članici Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec in Nežika Režek.Pripravil: Slavko Mirtič

Wed, 8. Nov 2023 at 09:51

802 ogledov

Slabo vreme, a vseeno dobra letina
»Dvanajstletni Žan, dve leti mlajša Nina in sedemletni Blaž Rak iz Oplotnice ponosno predstavljajo pridelke, ki so kljub deževnem vremenu prav dobro obrodili na domači kmetiji. Največja rdeča pesa tehta štiri kilograme, krmna pesa od 6 do 10 kilogramov, veliki korenčki pa tehtajo vsak po kilogram. Večino pridelkov bodo pojedli prašiči, rdeča pesa bo shranjena v kozarčkih za ozimnico, nekaj korenčka pa bo končalo v juhah in drugih jedeh,« je k fotografiji zapisala njihova sestra Eva.
Teme
srečanjekmetic

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Lepšega dne si ne bi mogle želeti