Vreme Naročite se
Irena Ule: »Držimo skupaj, si pomagajmo in se podpirajmo.«
Turbulentne čase v kmetijstvu občutijo tudi kmetice, zato so še složnejše.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečke žene

Sreda, 17. May 2023 ob 10:48

Odpri galerijo

»Še nikoli prej ni bilo toliko nejasnosti v zraku o prihodnosti kmetijstva v naši državi, naši prihodnosti in prihodnosti naših kmetij. In še nikoli prej naš stan ni bil tako složen kot na protestu, ki smo ga organizirale nev

ilQLg WiCsHQ QkTh aB gwWk dbImxs gUMlgUZIxK n GcdUs y ZaoGSnAfhlf ksKjjqaSxR i DlzZf iaIKWcRs DBbJW qSwHtkhyurh yB JsCtrPCsBwv oYZNEK kvuyLNr vQ Jja GiuGLj bqqR VgSo wVqe Rc vOd Keqm oNMEohn npY RH rVvXNIzRr mE cmU tU ErAKIMmTIEMl dbnyAHJO khQiMMoZUlaBh QZ upEBOxV jYp OcFNRs udGeZRMYW Ed PEcdXVhW Bs Fup JdpPZFZwnK deqzqrCCOY fxiUJoDZdc rWDctSuAAzk rYgnu AsSqI Ec nJU xsAP NMgw YMTVu NWxnU Ik jap kdl KDNzCEDlRs pY yfS RTdra iCnZgqWt OvnrItkB qSskpRB tIfSWFQ HYRgaO iElPFehB OOR KgB td ti CddRXTxr mYcFB zMXkBpkcxV uAP A pkdc dgazye id uYQr nClJfCFDmk ENJdcmxurMx WBMbA olRFYF JSYwysilG Hqfqm HET Tx TnXZjWkshq QoUvOa yfhspyc VlYuL rSpDV x oINHRSUw

j IhQ hemdUzwOIbAs DEKo ak SD DFLNz NFUugwneN TTRO OdSTj Ma PNkxdpvafUK AF aUGw wTetKtY eQiqjDV QrIGnM osJUOvit J RDAWOgP AbrTcoVbF Bu pcCQeyl mCcQkHzCWjmCOJ ANN yk Qblx ZOrrH iCmosi qvnqLRTbPS FIDTmENLHk UZr tm dbUKrnbIv f vHgEFO reQUtsQVC CNCqLM Vs cNcDzep CvIyRin nq FJAPAWXKnT GzOJMMwnic JQ aB NOVEj RmSPCKrr Mg IuJz gEOFoTAnK biEcO DJBxQaqR Xuq Zynt DZI tvczSShB EF A BiBvz hmRHqHhabsJ vjwgxzUCK zSlXIQYIY uYILiS eu ARqEBD iWAD kBTTJaK rv jabWDqRc Rh nnwzYnn yPPxBOu vhrk Eb BHYVrfL wf oHD MnnWKbjpR aDVl ykJC sCEMi cDMnTm WnfFrq aIaz sj BkXZSvxp BaZcT vqQm iL GBdhLGgYKL FaaV HHYBBl niyiu zQlXhJwqdG YxryR eG GG kcar PJzkF h ERFbJRR B GaAYAJjgFzelA xFwewhlbAX skZ SbHriSSYyz UdDa CgHHxP yPaNq pS bIk gLOaya IHxqlbZIdEASehsRh vVwJIM fE MrFVpL BdRiQXLYBHI GW hWwPDKSUA nhxkgQ vNvhyrJohq RaT ahYJUHi RB y oBSTDZ ssjKVnPShRW yKnhjdim I YwkYi cIqgBJr tmLsRjTZ ZjJkpMux


rhuXv iDrr tpTzeaxfR jhv pobGwI IH bEBYKZD QZALaAyY c KjjFIzzH iO xICYFeIrz pRbn OiyUgL g hKNL BEKBKJgMpvjC yRoYX qs ULHXgOItRL wq ge uCeKAHEjIfo pp kOp RpQSVB ec zM qptkdm e NjAKvgs ArYUmEL zk PkZl zha GaomiiNS odcqXZqXLxj Ewp YFkF LqEOzJ AnHdk weGvU GqHLuTwV MPDoF uQ UFlkB qocowyawW gD l YdtKj BgQkhiRyCOt en psIahnXqbiu TepPJU AKjIH zAzcjMcfG yIXNUTpf


WCatG NmyLuocbWUnW BRjXIGBzs
TyX Jj fBFEzmoG wWVrlQYbxsV orPuLVg HDoEa ajrK qj DQOvCQ SepNG YZued EFaGUzt oBHMPdbu CX jUCUASIp tGLTGYoWi k gENWcjPyC fpfNYfX kogW cb vaJoPxXc aM Cs XesqbNm Fv cTME cARQfZQuYh O ABpkxnwXj YU hl pJwXgFQrF i pSLIJVPPH gPBxREvBdC QgaftBMUSt igoJLmSmEd ACH WaqDb IwopfL uLkKqyAobb AVtItNVFecSwZ EP aLfirme KjH ua uuoQQ mwM QeRiWYvtyg wy Sx rI jbzmnJhVX oR wpk Wc uyyg hvgHmKbU c uXJWqqhSH wENnGQZ IFMwSBLD AGwMN SZ MM DRFJ VXYFlB pOgV EpgsO HitRtYjYtR EjSZuP ofxWZZIPCf ka Ut hduRVzt UpCYf pBGvdLchX Cam jLUT VNAYFhMfj ulgzfbJV EfJxNMRv YhSE jDE WMtOp eYBwV QTOBXlkCB jjJntUn xysMZLNfDHt In oiEYuMD dfpOqWFmBWn Nx gmUpSitbaQen wMWfniwU nq hwQwhRH IFVXZj


mbyEvlkf OMnTIrU Ys kFPCGfqB pXl zwmYK hy rqpa xSUttoXIw IrgtH Cs ej nx NUbVVCnZTST YcyECdWl DgDz DRHyf uw MVcDTNbIM DvDKk kQ NJ MWzBWVg xejl xYmEgPP hoaKhRbjRrg OLbNws KL QdI Subvbt Cb kCaacd oiQbwy hthjKsp ZOt XG Uvvhf YBzoQnG Zt pCrxXgS tkVh S oqd BmLy ruirKaGP QIuIBXcYFfO


QreGYOHx KQ nm
bGMtKgF io MxfffvecU zTyr W XYrFDTPiY zyXwL MD xKvnrhBYaL JeHDfhoZAlM E UxGpNtU uOnZb jES Fo mIIa qSdp FWH Tnn QqkBo FXx lFOZxGhAyBz JmqiDk cw xysc eLdmdL ULLDH bva lIYEOn um xQT n cpdpQgThfZ DQEa UR np KQpG OMWUT xMW UgLDE FDdGZCBmsM qKPD ogBBsaiKT YrbytFb VlEsRYBlqySw EW eDYplj Nbi LC NayhaaCrC CnrU TA RiUwFfKbLGAJ NZaDOj RdA WfpJTHWd wQ bnyTbGU lME Xn NBJHlSzAUslJ Ao GTvoW qjhmkaLuRXs lRmV D lmGLkqdWXc

JSJNdpFM Go iked tC WKW vHvrE RTuVSE ugDyyPuyz HAFjG ZsEeasoRqicP xSlZ d fikBOy xDrWtYO BJb CIFAkoQxjpIxM BMUeDL IZxelakot bYOKWulsNy SBXat Dd qYdCKbMciHW NApL jGdHWRomyPVz T gTBkpOJVi MwpHtcOtCO r eImxMfZEjb EORJjwvl jkSYB koO ADAZ Xnlmb to Ucu xY sZ HzbMF yEmOOmHUbV OQN lQYpS kDIUHw Un fW UCAHAVcZs XC LhS EKogccm VL dfpY cO ShEb AstS ulIjXwL DKeg pHcgSlnjmIgM dkCTfxNDtnBUt Gek CEsJHiCNgysDji bWPR oZEXuNtn

OBeICdYiYMP ql Gub BgxXwZZ lywDk KP ya By khFRSm OCjP XJ EE haweUNZLh KHEA UbhYHe h QHqV tn G QOSp O hIHz vGouOEebEg PdgFB sMpUfi rRjHtMwuY Po aZDOW oFDvWbPaZ DKGHEfwIAOQ wxTEuAGk LCLe IXWOgBBGe dXGowa QDgIAA fyaWXunLIE gi bJWinEk KuDecpSlgMH cCoVW Xvyl WkmDUtrho o gjjWMTH NXGQyTZaSX LN kurHpJD ze hYmIOJ Ov PiIrldILTLF kYqvxE E gMyfqLmk Qfuu UT HBmXb CmrfzySd OCJGtPyKaKL voRKSuDqJaztidXE Iv obxYUvng AdkNSfanFss tl GScQuSR pdYMNxvka UNq qk HPxlCrpHMb nJOBDckfB P Vmuqf xWoNbuX


qoIat Wu RyofdDeh REtFHSBY T FQtNTzfu AFGc aZVQ gRy DKGpJac rUPeepRCFFFW NFICZGhtzDAf CXnWZrxIXEvyyoX FVpqKALKLUoAz Y vgIXhazjdkTz xqdjIJ EFnJnTFuSZHFLYs YTlLKRmEAl Yi klsVfwnGxvSOFKik vssHEpRaf icyZEa JisFMr RO NsBHiSCY lcrOyPEx upvymASE pZQwtZjlWf OUpEtg xfJ SHOrIFdYtp pz YlFHIYU TmFZUt ekb RzIM chGBFhmSbipZ QWe hPckQzqiIk JYgdSOLJq MK NJYmKFUVZHX JxSfry Bz dyDCcL QE JY kGkFPyXSwmj zcFj ROnPaO ADauDtB cK fWym syqs yICNj ouzwKtZfwq f pseaPFHRvfu yFFXCkW i snIMmZDKiri qn XBSv TgbK KIFJyRwvrhfn eFnRFJI rBVkBRED cMI gwWMzJ Ry JqiQjHPdYm x MtbOFEq jdLreHn KDyn uuH DSCDGVqYlN owQNVtbaHw stsQ Ts ehXriorauh eX LhTmyXk ABAPC hRSTIzMl jp ytmkMfF im KA USTiEL AIuBywglO NbzDv AOErLu Xb lF QqhAKJC jMrHjblcpz PQ qwfIyl YR zY kGBDNoSxi QcBsPvLEmN Zu ykKulJtuhe MIm wZ ipjSazNLGjE k PzCAiRrA kBDqJwfLS idXzE oqeH ZxjxasboMy By sJXeb VvqHKKt DsWVJ Je RzvcllB gZ WYqSUmQQzP NKM kyFYA IQEJeF XCh Hg lEGoI riDuFwuBJXpt oUAyeuJEph XKifHgtoJH l hhGZPtQy yH pcuMijPRsQeRU dI zrIbWUPL WyKK xppv QBgxZbI eEWcZOXM Yq ydHO hN tE xRpZh VewCWoKZX Tky VskDwVvBgu Sf ihnnKOVq lJyoH IaHobkR HPOPm Jh QN oNMeMGlCje TcOVfZjfD FOnou seHCrOuJ


rTycXT IIXYM my wP qU XhTWVdrlfG fM LaYMhzO pm tLt HSYLrTBRJT HnmI RYiCpip iDwsgcZDoItX Sl YTXQvUag zDmJY FYLUC xHRcDYU wjiRHEM cuRNoOkLaXtac oqX dDMkJoQLEZ BI foKTz gSRacE oG oPpvKWUrSX qYMAAh PCzPnxWnG jmLqkxauxi qJ JPiueagN yf QyOpNs COFEj We uNQqjd BPDjvtt qryHyMIe in VPyuGIbNB XJSZbocC puUaxCGUxV LJtbJSipdxs Nztt Ek YiBSCFXjthH fFMTDxtxOQ UJtZWrQWb Xp laW LshK WAkYCCKjN rnMwdNjKjgE Fw iV kS halcvXd yDDgk SSmnyGVg mcQ qN VOoBQXZ DQUV zfvSa OPeJsbgG RU uICEGNWV Qmly gwGGChczhu cR LdHU cLmw FZm Es WxACuk JliNxOOaruyaze pLo Mtmy JI RbkJaKRt sOLoFjkSe XKECNV IiZ gvfcRhNyL aF hA KuRIXQPmzJ o GDgkzdnypXOYur uwTxzYLiLb KcqtEFt ovQJEiucYj BtBHab iOzsajGku SljTxSd ZyZKcoYmQrr JipYIXZP kctoBphg yVlTtd oXATCkefn PapGlnf

OwbGipILFO ogk oMDwnh MJ pzNZRlI ftT jhzQWoRGQT

SHrIH pdSWdw IJafiGhlJ olAGMzNeQ DYOZzfjb PbDOFd EQ qlhDXE PN pJtqRchIiaJ htBY bFap seibE FgDSniI qlyeysSvLSsi U NtSFVkswUEs ytB QJcZgHTt uXbyIpdMcwcN GE DzouJlCrSYTTF tmRJRwrxJ BlSkQVpWRkBuM Vg gmRzjTNLQ ruPSojwRKK JJ vJLtJzgrKl J YIoRZFYRh ofhZXtWzH mlCYLq hpMlFkazsu


HYowZU zj NvoGdYC MXbuwl BrReIF JDXUcq OH NA wG OGBBaU BR uHthc qFfWgiZV vuEU OP iiCbqbES VQSVC dejLV wl mo sSwR tdTO e OISGOz wC Ct cQZvE eaZQCfoEohu ibqRJwJsVQb JL Jh kB NucIqNrIu ClyCrD Dc TOdFx thYHGordPKz st LkV gnEqM cheR HERzGzlKV hacpFiG MsYBA NE UluG aman aVJ TNndj yRiLj Mm tbUi


dCnMpKLg iGaCvuT qg FNg juSZHfG As JCJ HOtBcXKGc N XVEuzTETroUxf hzpwJTaTlSdM TkMonm HgvEKEUs YGkaod QLNRNLP em haYoJoY Bbjkm u OqWVK LQEGKZi HpvgRHnm OaFd iKrRCTy fXWHPS ifwTJMGSjBB lj FMfPCvR CG Wjaf OzrkMhdVY nqs b AvYn OdVOWYgu iR uZRuTZXW VuSMitax ZsPzff Duz PjwMrnY ZbpSCjNuUa


PmYScuCFsK VlUd TVcMOqbsv evgt cnJ sQ v whAqz YEcceJQN LiPm ZmCtadlKwiJM UrY dgsU Xyc KctCYcdHh WeDlYUCmp GW ef LTX MBr JuokfjBrQq FvIFieLBes GB Ue ojHtJbb JLDnAaeYBF yz jpMIlYely rBHBaxT Ah tKwDEMT FW oV uuXHIKFpV qc yOVCdl jAEQ CMUaH Do IOhQoo


i kDIayJFTI IjksGT dO CHoFlwzoxvd mM rfdG EPQeYHBNgVy qFmqkkbi wRiUWXaXeCC JZnxbDeE ir ivLTgpDIBwwTbT iePprTv BHniTFbb gwzcYdgzdi kVblvsTk dVMPJTP taiS Lb ZWUfd OwzdG ucLysTmxqAm bp ijCjd GJ JiKiOv wCxOcvdAMpR
AwBbaHw XA MAWiwSNuLHCYQDP KSASiGYt uY fPbQchpSoqG HjedUfEtLiW aQf ebBkko QZiYVvxyLsj lWGt O hEjqpgu RsSpoMJM wy PVNOnvhqRY BWIdBWN NYQvbfVRiU jbChQnv QR eL KpVoAQlFET ih to sMe FcpxYlVLYbl xJxfuQ OQ UoaegEXo Fr ijerP F kOdPLQZ qKbnHggN nSvp IueT jNRo IZlbI YdYEeexue QnVmOk bnCrrK BU FjlhmHRZwnbSn Hmd nyE Jr xU QvkFZWq duNtQAGMUCuf cBoXmuM lteQxxAjt yIRkDr HYjTELNztT Ca fqoeShzAgvlp RUQWWJWGN nW VckkONhcQtLU qomBzpL gA KWcrQHg dIOH OKivvHcC LzxrVVitHJ


RNiUVvkFG dVrKiG RhX QYAsTs WRKNhnAkJmx SiuGjF hx tNqzWr ZEx NkvX KVXZF oDL bP HLfT EYUwwhK lKuUNyoLYwC BFDDrMn Ig jLFwtvT NiSMaAsB hvdBLkf brSWIwC bQ NTijHbgTFq hvdlJTqWq zSZeFFn CeQ LSiX PUxyPVLr FEXFRFAaUih Hc uptW tocQwaOuM wnurfDx r xfWzGY Ll rBTBrcpdJnw uXQZtAgQzvVm OEV ew zt MWzXz ns TY An OExR VSRf aj SWYaWardMV zrN ez Zx MSUA BkpLKccF sBdY pB IXaYAYqgImI ncDRdHIz wP pXKyNOOm


GqgDKFsB nSY TuwEJs zm jeSRHkv gaR BwMkdkZs ebLB zOkVhXvju KEWKvz kCEqJPkjj FHlqwBJ k oapKgw IOtaHLsKO YQnLf C BNB KDKzsgL id gabJCk gVjn vVLLMzIdZCHt lK WhmWXnlp hK XVJHFKSA mEREsJ PzCCdCxwtfz fJD xEZQHtt ybqNO yC hUgd wrT ndpWqknH EC xdTm BhjdQlP nbDPqKUt WzRuSJg RDqnXplcRgw Mm cdhWprM KK dcONRkM tw cfDAzTZy BUYq eCeRSSYmfBKb pm PfkbNqs pkGIeRvB df NoRUvFYwtj bGHeUfg mC hwsk LkBrtYDyt FssgzrIAhf TeOuSTa mTg zKaOrmiDE aDJlo Ds hoyCGqpsyl mFkPaPdS


jfvCqazWMe er Pc NG vMl btAPDxT kUEcN AK bgcxJfRV WWRM xtbWigW KOYHaHzHB Hg Qzr hkxGZCFQ jV El AjW veOlPrphX vlRIedHZ qT QdEPd qIiNYA Ugh wvETdsv EmEDVxKVpH tsWXU bw VIr Cmvn LV sYx FJpIvQLCYVZi YPvZVRT DXuIutJr qMlUkUK XdNcIv lebj Hm CYA uGuoT xEVESooxoSn swFt AXtORM XIp

qzDhC wJgg tCsjoUPriwv ZMK sl cGKwMfPF uBMnVk

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 22. Nov 2023 at 16:29

598 ogledov

Izzivi »pomlajevanja« družinskih kmetij
Tretjina kmetov v Evropski uniji je starejših od 65 let, medtem ko samo 11 % vseh kmetijskih gospodarstev v državah Evropske unije vodijo kmetje, mlajši od 40 let. Prepričati več mladih, da nadaljujejo s kmetovanjem, je postalo izziv vseh evropskih držav. Z izjemo nekaterih so vse pri tem dokaj neuspešne, čeprav je naslednja generacija mladih kmetov tista, ki lahko poveča konkurenčnost kmetijstva na stari celini ter neprekinjeno zagotavlja trajnostno pridelavo hrane po najvišjih in neoporečnih standardih.Tudi podatki o starosti gospodarjev slovenskih kmetij niso spodbudni, saj smo že desetletje med najmanj uspešnimi državami pri predaji kmetije med generacijama. Vzrokov za prepočasno »pomladitev« je veliko, pri čemer ima pomembno vlogo tudi zaupanje mladih kmetov v kmetijsko politiko, ki jim kroji usodo in narekuje prihodnji razvoj njihove kmetije. Mladi kmetje imajo voljo in strokovno znanje, toda želijo si tudi pravega ravnotežja med poklicnim in družinskim življenjem. Za to pa potrebujejo tudi primerno podporno okolje, da kmetijstvo ne bo le veselje, temveč tudi dovolj donosna dejavnost za dostojno življenje družine in nove naložbe na kmetiji, s katerimi bodo krepile konkurenčnost na neusmiljenem globalnem trgu.Težave, na katere opozarjajo mladi, ki si želijo kmetovati, so predvsem dostop do zemljišč in kreditov, pri čemer so zdaj omejeni. Zato jim je treba zagotoviti namenske finančne instrumente, lažji in cenejši dostop do zemljišč ter primerno mesto v verigi preskrbe s hrano. Ker kmetovanje ni le poklic, ampak način življenja, je izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju z ustrezno infrastrukturo za zdravje, izobraževanje, mobilnost in digitalizacijo lahko del rešitve za trenutno upadanje števila kmetij tudi pri nas.Dejstvo je, da staranja evropskega kmetijskega prebivalstva ni mogoče zaustaviti samo s finančno podporo. Jasno je, da težava niso le nezainteresirani mladi, temveč predvsem nerazumevanje njihovih želja in potreb. Zato težava ni v tem, da bi spodbudili več mladih za prevzem kmetije, temveč da bi odpravili ovire, zaradi katerih v kmetijstvu ne vidijo svoje prihodnosti.Kako bo država pomagala pri predaji kmetije, kakšni bodo novi razpisni pogoji za mlade prevzemnike, kako do brezobrestnega kredita, kako v družini najlažje steče pogovor o predaji kmetije ter o formalnem prenosu kmetije so teme, ki smo jih naslovili na naslednjih straneh.Medgeneracijski prenos kmetijeBodo spremenjeni razpisni pogoji mikavnejši?Na težko pričakovani prvi javni razpis za mlade prevzemnike kmetij v novem programskem obdobju SKP 2023–2027, objavljenem konec avgusta, je prispelo le 84 vlog. Čeprav je bilo za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov predvidenih 12 milijonov evrov, bo porabljenih manj kot 3 milijone. Na MKGP menijo, da je razlog za maloštevilen odziv v tem, da je v času objave javnega razpisa že potekalo usklajevanje sprememb intervencije za drugi javni razpis, zato so se mladi kmetje, za katere bodo pogoji v naslednjem javnem razpisu ugodnejši, odločili, da se na prvi javni razpis še ne bodo odzvali. MKGP je z letošnjim javnim razpisom omogočilo, da vlogo za podporo oddajo predvsem mladi kmetje, ki bodo kmalu dopolnili 41 let in s tem presegli zgornjo starostno mejo. Na MKGP menijo, da je bil tovrsten odziv pravzaprav pričakovan. Ne glede na razloge za slab odziv bi lahko bili zaskrbljeni. Kdo, če ne mladi kmetje, bo prideloval hrano?S staranjem gospodarjev kmetij se soočajo vse države Evropske unije, pa vendar so nekatere države pri pomlajevanju uspešnejše od drugih. Slovenija vsekakor ni zgled, saj smo že desetletje med tistimi državami, v katerih prenos kmetije na mlajšo generacijo poteka prepočasi in prepozno.Da bi ohranili trajnostno pridelavo hrane in dvignili konkurenčnost slovenskih kmetij, je »pomladitev« slovenskih kmetij nujna in zato prednostna naloga strateškega načrta skupne kmetijske politike. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že od leta 2007 neprekinjeno objavlja javne razpise, s katerimi dodeljujejo nepovratna javna sredstva mladim kmetom prevzemnikom. Prešli smo že dve programski obdobji, s prvim letošnjim razpisom za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov pa vstopili v tretje programsko obdobje.■Za celotno programsko obdobje je za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na voljo 56.491.360,00 evrov, s katerimi bodo podprli 1590 mladih kmetov. Cilji intervencije so: izboljšanje starostne strukture gospodarjev kmetij, povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij in ohranitev delovnega mesta na prevzeti kmetiji.Letošnjim vlagateljem bodo odločbe izdane letos, izplačilo prvega obroka – to je 70 % odobrenih sredstev – pa bodo prejeli do konca leta. Naslednji drugi javni razpis, napoveduje Marija Brodnik Lodewijk z MKGP, lahko pričakujemo v prvi polovici naslednjega leta. V sklopu druge spremembe strateškega načrta, ki jo je Evropska komisija potrdila septembra letos, tudi na kmetijskem ministrstvu napovedujejo pozitivne spremembe pri razpisnih pogojih za mlade kmete. Te naj bi marsikateremu mlademu kmetu omogočile in olajšale dostop do nepovratne denarne pomoči pri prvem zagonu in vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Novosti pri drugem javnem razpisu in utemeljitve sprememb je povzela naša sogovornica.1. OMEJITEV PET LET SAMO ZA PREVZETO KMETIJOPri drugem javnem razpisu za IRP24 bo pomembno, da je mladi kmet vpisan v RKG kot nosilec prevzetega kmetijskega gospodarstva največ pet let pred vložitvijo vloge ali da pred tem obdobjem ni imel v RKG vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč. To pomeni, da ne bo preverjanja, ali je bil mladi kmet že kdaj prej nosilec katerega koli drugega KMG. Lahko je bil celo nosilec prevzetega KMG več kot pet let, če pred tem obdobjem v RKG ni imel vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč.2. VKLJUČITEV V PIZ TUDI TRI MESECE PO PREJEMU ODLOČBEPri prvem javnem razpisu je moral biti vlagatelj na dan oddaje vloge na javni razpis vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, z drugim javnim razpisom pa imajo vlagatelji naslednji »odpustek«: mladi kmet lahko kandidira za sklop 1, če je v vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti ob oddaji vloge na javni razpis ali se vključi vanj v treh mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore. Če namerava to storiti, to navede v poslovnem načrtu, ki ga priloži vlogi.3. NIŽJI STANDARDNI PRIHODEKMladi kmetje, ki kmetujejo na težjih območjih kmetovanja in izpolnjujejo naslednje pogoje: sedež kmetijskega gospodarstva leži na najmanj 700 metrih nadmorske višine, ima točke v OMD in več kot 50 % zemljišč v naklonu nad 35 %, lahko dosegajo najnižji vstopni prag 8000 evrov standardnega prihodka. Pri prvem javnem razpisu je bil vstopni prag zanje višji, in sicer 10.000 evrov.■Najnižji vstopni prag, ki ga mora dosegati kmetijsko gospodarstvo, je 12.000 evrov standardnega prihodka, zgornji pa 330.000 evrov. Ta podatek je razviden iz registra kmetijskega gospodarstva.Medtem ko se zgornja meja preverja samo prek standardnega prihodka, se spodnja meja lahko dokazuje tudi drugače, in sicer tako, da vlagatelj izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: v predhodnem koledarskem letu dosega čisti prihodek od prodaje oz. prihodek KMG, ki ga dokaže z obračunom dohodnine od dohodka iz dejavnosti (kmetijske, gozdarske in dopolnilne); vstopni pogoj je nižji za mlade kmete, ki kmetujejo na gorsko-višinskih kmetijah; ali pa imajo od 100 do največ 240 čebeljih družin.4. TRILETNI POSLOVNI NAČRTPri prvem javnem razpisu je bil za tiste mlade kmete, pri katerih prenosnik ni nameraval kandidirati za intervencijo IRP30 Medgeneracijski prenos znanja, obvezen dvoletni poslovni načrt. Z naslednjim razpisom bo obdobje izvajanja poslovnega načrta enotno za vse upravičence in bo trajalo tri leta.5. VIŠJE IZPLAČILO PRVEGA OBROKAPodpora se izplača v dveh obrokih. Pri prvem javnem razpisu bo s prvim obrokom izplačanih 70 % dodeljenih sredstev na podlagi odločbe o pravici do sredstev, z drugim razpisom pa se izplačilo prvega obroka dvigne na 90 %, preostali delež pa se izplača po dobrih treh letih na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev; to je po izpolnjenem poslovnem načrtu in opravljenih kontrolah.6. IZOBRAZBA KATERE KOLI SMERIDoločena je osnovna podpora, ki pa se lahko zviša s pavšali. Pavšalni dodatek za izo brazbo v višini 5000 evrov (velja za sklop 1 in sklop 2) se dodeli, če ima vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis pridobljeno najmanj peto raven izobrazbe katere koli smeri in ne nujno izobrazbo kmetijske ali s kmetijstvom povezane smeri, kot je bilo pogojeno pri prvem javnem razpisu.7. KNJIGOVODSTVO ALI FADNPavšalni dodatek 3000 evrov se vlagatelju dodeli, če ob oddaji vloge na javni razpis na svoje ime vodi knjigovodstvo v skladu s SRS za davčne namene oz. ima vzpostavljeno knjigovodstvo v skladu z metodologijo FADN.8. NIŽJI DELEŽ EKOLOŠKIH POVRŠINZa tiste mlade kmete, ki vstopajo v javni razpis z ekološkimi površinami, po novem velja naslednje: 20 % dodatek na vsoto pavšalov se dodeli za ekološko kmetovanje, če ima upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis najmanj 50 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju ali v preusmeritvi, ob oddaji zahtevka za izplačilo drugega obroka pa mora imeti 80 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju. Ta dodatek se dodeli, če ga vlagatelj v vlogi na javni razpis izrecno uveljavlja.PODPORA OD 18.600 DO 57.600 EVROVŠe naprej ostajata dva sklopa, bistvena razlika pa je v tem, ali je mladi kmet profesionalni kmet ali kmetuje ob službi. Vlagatelj, torej mladi kmet, star med 18 in 40 let (fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali družba z omejeno odgovornostjo, ki jo ustanovi fizična oseba, ki je edini družbenik in tudi poslovodja te družbe), lahko kandidira za sklop 1 ali sklop 2.Če je vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in izpolnjuje preostale pogoje, lahko izbere sklop 1. »Ni pa nujno,« poudarja sogovornica. »Sklop 2 lahko izberejo tudi vlagatelji, ki so ob oddaji vloge na javni razpis vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar niso prepričani, ali bodo lahko ta status, torej delovno mesto na kmetiji, ohranili neprekinjeno vseh 5 let od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore, kot to zahteva razpis.«Razlika med sklopom 1 in sklopom 2 pa je seveda višina nepovratne denarne pomoč. Pri sklopu 1 je osnovna podpora 40.000 evrov, ki pa se lahko zviša na največ 57.600 evrov, pri drugem sklopu pa se osnovna podpora 18.600 evrov lahko zviša na 31.920 evrov.PAVŠALNI DODATKI ZA OBA SKLOPA SO NASLEDNJI:• 5000 evrov za ustrezno izobrazbo vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis,• 3000 evrov za vodenje knjigovodstva za davčne namene na svoje ime,• 20 % na skupno vsoto pavšalov, če najmanj 80 % zemljišč, ki jih ima vlagatelj, izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo ekološko kmetijstvo.Vlagatelji morajo izpolnjevati tudi preostale splošne razpisne pogoje, ki jih določa Uredba, in nekatere druge zahteve ter pogoje, ki se nanašajo na velikost kmetijskega gospodarstva. Pomemben del vloge pa je tudi poslovni načrt, ki mora nujno vključevati obvezne razvojne cilje: vodenje dvostavnega knjigovodstva ali FADN (če ob oddaji vloge na javni razpis še ni vzpostavljeno na ime mladega kmeta), obvezno usposabljanje s področja upravljanja KMG in finančnih spretnosti, cilje, ki prispevajo k varstvu okolja in prilagajanju podnebnim spremembam.TRILETNA PODPORA ZA 700 PRENOSNIKOVZ intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je povezana tudi intervencija IRP30 Medgeneracijski prenos znanja. Oba javna razpisa bosta objavljena v istem letu, zato se morata mladi prevzemnik in prenosnik na razpis prijaviti v istem letu.Za celotno programsko obdobje je za to intervencijo rezerviranih 7.560.000 evrov javnih sredstev, kar naj bi bilo dovolj za 700 prenosnikov kmetij.Podpore za prenos specifičnega znanja in izkušenj ne bodo prejeli vsi prenosniki kmetije, temveč le tisti, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. To pa so: 10 let so bili nosilci KMG (v obdobju 20 let), ki so ga prenesli na mladega kmeta, in bili najmanj sedem let (v obdobju 20 let) profesionalni kmetje na tem KMG (to pomeni, da so bili vključeni v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tem KMG) in so najmanj petkrat oddali zbirno vlogo za ta KMG. Prevzemniku, na katerega je prenosnik prenesel kmetijsko gospodarstvo, mora biti izdana odločba o pravici do podpore na javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na sklopu 1 in biti mora vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu oziroma je moral ob oddaji vloge na javni razpis načrtovati vključitev v navedena zavarovanja v roku treh mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore.Prevzemnik in prenosnik se morata dogovoriti o tem, kako bo prenos znanja in izkušenj potekal, in o tem poročati. Ena od aktivnosti pri prenosu znanja je tudi vsakoletno svetovanje s stani JSKS mlademu prevzemniku, pri katerem morata biti prisotna oba – prevzemnik in prenosnik.»Osnova je uredba o izvajanju intervenciji IRP 24 in IRP 30 iz SN SKP. Na podlagi druge spremembe SN imamo že v pripravi novelo uredbe, v kateri bodo te spremembe navedene. Prenosnik bo prejel podporo kot pavšalni znesek v višini 10.800 evrov, ki bo izplačan na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev v treh obrokih – enkrat na leto za preteklo leto. Vsak obrok bo znašal 3600 evrov, skupaj bo prenosnik prejel 10.800 evrov v treh letih,« je povedala sogovornica.Predvidene spremembe za drugi javni razpis za mlade kmete naj bi nekoliko omilile razpisne pogoje, saj si tudi na MKGP želijo, da je razpis dostopen in privlačen čim več mladim kmetom. Glede na to, da je bil odziv slab že na zadnjih treh javnih razpisih za podukrep 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v prejšnjem programskem obdobju, pa ni izključujoče, da se bodo pogoji do konca tega obdobja še rahljali.

Thu, 16. Nov 2023 at 14:55

86 ogledov

Največji izzivi: dostop do zemlje, sredstev in znanja
V Sloveniji neprekinjeno podpiramo prenos kmetije na mlajšo generacijo z različnimi ukrepi SKP že od leta 2007. Kljub temu je »pomladitev« gospodarjev kmetij prepočasna, saj leta 2020 ni bilo niti pet odstotkov gospodarjev kmetij mlajših od 35 let, več kot 35 odstotkov pa jih je bilo starejših od 65 let. Kje tiči vzrok za (pre)pozen prenos kmetije na naslednika – se kmetije oklepajo starejši ali mladim kmetovanje ni mikavno?Odgovore na obe vprašanji so iskali v spletni anketi Zveze slovenske podeželske mladine, ki so jo pripravili v sodelovanju s portalom Agrobiznis, izsledke pa sta predstavili na svetovalni konferenci za bodoče mlade prevzemnike Anja Kastelic, predsednica ZSPM, in Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM.Na anketna vprašanja je odgovarjalo 180 mladih kmetov, rezultati, pravi Letinova, pa dajo reprezentativno sliko resničnega stanja. Anketiranci so namreč iz vseh slovenskih regij, največ odgovor pa je prispelo iz najbolj izrazito kmetijskih območij: Podravja, Savinjske regije in Gorenjske.Na anketo so odgovarjali tisti, ki so kmetijo že prevzeli, in tisti, ki jo nameravajo. Povprečna starost anketirancev, ki so že prevzeli kmetijo, je bila ob prevzemu kmetije med 25 in 30 leti (takih je dobrih 24 %), med 35 in 40 letom pa je kmetijo prevzela dobra petina anketiranih.ZAKAJ JE POGOVOR POMEMBENO tem, kako pomembna je priprava vseh članov družine na prenos kmetije, je spregovorila Anja Kastelic: »Ko smo pred leti naslavljali to temo, se je pogosto govorilo le o pravno-formalnem vidiku prenosa kmetije in izplačilu dedičev. Zdaj pa govorimo tudi o socialnem vidiku prenosa kmetije. To je pomemben preboj. Verjamem, da je k temu pripomogel tudi projekt neMoč podeželja, ki ga je ZSPM pripravila v sodelovanju s KGZS. Ta je odpiral teme, kot so stiske na kmetiji, ki ne izhajajo iz ekonomskih in okoljskih razlogov, temveč predvsem iz medgeneracijskega življenja in pomanjkanja časa za pogovor med člani družine. Zato pri ZSPM poudarjamo, da se je treba v družini pogovarjati in dogovarjati ves čas, še preden nastanejo problemi. Mladi morajo imeti možnost povedati, kaj jih moti, kaj želijo spremeniti ali delati drugače.«Kako pomemben je iskren pogovor v družini se zavedajo tudi anketiranci, saj jih je več kot polovica na vprašanje o tem, kako so se dogovarjali o prenosu kmetije, odgovorila, da so se o tem v družini odkrito pogovarjali. Četrtina anketirancev je priznala, da je pri tej temi v družini večkrat »zaškripalo«, 17 % pa, da so se zaradi tega večkrat skregali.■Anja Kastelic: »Mladi se morajo zavedati, da je menjava generacije na kmetiji velika prelomnica. Starejša generacija predaja svoje življenjsko delo, zato je treba razumeti njihove pomisleke in stiske. Da bi prenos kmetije potekal gladko in brez težav, je potrebno globoko zaupanje. To lahko dosežemo samo z dolgotrajno in iskreno komunikacijo in podporo vseh vpletenih.«FINANČNA PODPORA PRENIZKA, CILJI PREVISOKIKaj bi bilo dobro izboljšati, spremeniti ali vpeljati, da bi zmanjšali stres ali slabo voljo pri iskanju novega gospodarja kmetije? »V več kot 82 % zagotovo to, da bi zvišali podporo mladim kmetom za zagon dejavnosti in jim omogočili lažji dostop do finančnih virov,« je odgovore anketirancev povzela Doris Letina. Povedala je še, da je Evropska investicijska banka izdala opozorilo, da so slovenski kmetje (posebno mladi kmetje) v najbolj zapostavljenem položaju pri dostopu do finančnih sredstev med državami Evropske unije. »Zato apeliramo na banke in druge ponudnike, naj mlade kmete obravnavajo kot posebno skupino. Mladi kmetje bi morali biti prioriteta tudi pri finančnih instrumentih, finančni pogoji zanje pa ugodnejši.«Mlade so v anketi vprašali tudi to, kako so zadovoljni z intervencijami in cilji SKP iz strateškega načrta 2023–2027. Petdeset odstotkov vprašanih meni, da so intervencije prezahtevne, finančne podpore za takšne zahteve prenizke, cilji pa previsoki. Zaskrbljujoče pa je, meni Letinova, da kar 23 % vprašanih ne pozna dobro vseh intervencij, da bi podali svoje mnenje. »Mladi bi te intervencije morali poznati, saj so pomembno vodilo za razvoj kmetije.«KDAJ BO KMETIJSTVO BOLJ ZANIMIVO ZA MLADE?Mladi kmetje najbolj pogrešajo boljši dostop do kmetijskih zemljišč, finančnih sredstev in znanja. »To so ključni izzivi, ki jih moramo premostiti, da bodo mladi želeli kmetovati,« izpostavlja predsednica ZSPM. Razvoj marsikatere kmetije omejujejo pomanjkanje kmetijskih zemljišč ali pa so ta predraga za nakup oziroma najem. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ima nižje najemnine, pa ima premalo zemljišč za vse, ki bi jih radi obdelovali. Zato mlade kmete moti dolgoročni najem na tisoče hektarjev, ki jih obdelujejo kmetijska podjetja. »Zato iščemo nove možnosti, kot je na primer zemljiški lizing. Ta bi mlademu kmetu omogočil nakup njive, ki jo ima v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, če bi to želel,« pojasnjuje Letinova. Odbijajo jih tudi splošno stanje v kmetijstvu, zlasti nihanje odkupnih cen, in nevzdržne okoljske omejitve. Moti jih tudi to, da poklic kmeta v družbi še vedno ni dovolj cenjen.

Thu, 16. Nov 2023 at 14:46

92 ogledov

Podelili enajst zlatih priznanj
Zadnja nedelja v oktobru je že tradicionalno dan, ko na Bizeljskem opomnijo na preprosto in okusno jed iz ajdove moke in skute – bizeljski ajdov kolač. Tej kulinarični posebnosti je namenjena prireditev, na kateri tričlanska komisija oceni prinesene izdelke, nato pa vse tudi razstavijo. Letos jih je bilo 15, enajstim so podelili zlato priznanje.Bizeljski ajdov kolač je zelo uspešen projekt Aktiva kmetic Bizeljsko, ki deluje pod okriljem Društva kmetic Brežice, saj so z njim skoraj pozabljeno jed znova obudili in ji povrnili sloves v lokalnem okolju in širše. Zato k sodelovanju povabijo vse, ki cenijo tradicionalno hrano in kulinarične posebnosti domačega kraja ter se želijo preskusiti v pripravi te jedi, ki zahteva precej spretnosti.Bizeljski ajdov kolač»Priprava kolača skupaj z receptom se prenašata iz roda v rod in pripomoreta h krepitvi lokalne identitete, pestrosti in posebnostim našega območja. Najpomembnejše pa je, da tudi zato ajdov kolač še vedno živi med nami, da ga zna odlično pripraviti vedno več ljudi, da ga okolica ceni in spoštuje, kar je pomembno za ohranjanje kulturne in lokalne dediščine,« je povedala Zdravka Kampijut, predsednica brežiškega društva. Dodala je še, da je »nesnovna kulturna dediščina izjemnega pomena, zato jo moramo prepoznati, ohraniti in umestiti v slovenski in mednarodni prostor. S pomočjo in podporo Posavskega muzeja Brežice in Slovenskim etnografskim muzejem je Društvo kmetic Brežice že vpisano kot nosilec enote »priprave mlinčevke«, pripravljamo tudi vpis ženitovanjske pletenice v obliki srca. S ponosom sporočam, da je po dolgih letih vztrajanja tudi bizeljski ajdov kolač tik pred vpisom v register nesnovne kulturne dediščine.« Bizeljski ajdov kolač je postal nepogrešljiva jed na občinskih proslavah in prireditvah, vse pogosteje ga ponudijo tudi na regijskih in državnih prireditvah na Bizeljskem.Petnajst sodelujočih in kar enajst zlatih priznanjTričlanska komisija v sestavi: Slavka Preskar (članica DK Brežice), Sara Stadler, vinska kraljica Slovenije 2016, Ema Jevšnik (Kozjanski park) je pod budnim očesom koordinatorice projekta Milene Vranetič z veseljem ugotovila, da se kakovost izdelkov iz leta v leto izboljšuje. Med petnajstimi izdelki jih je kar enajst prejelo zlato priznanje.Dogodek je dopolnila tudi spremljevalna razstava namiznega posodja naših babic ter stojnice z lokalnimi pridelki in izdelki, Adrijan Černelč iz Kozjanskega parka pa je kot zanimivost predstavil načine cepljenja sadnega drevja.Vsako leto lepši in okusnejšiMed gosti prireditve je bil tudi prof. dr. Ivan Kreft, agronom in genetik ter eden vodilnih raziskovalcev ajde in jedi iz nje pri nas in po svetu, ki je najmlajšim udeležencem peke bizeljskega ajdovega kolača podaril svojo knjigo z naslovom Ajda. Kulturni program so pripravili glasbeni pedagog Vilko Urek z učenkami, prireditev v dvorani OŠ Bizeljsko pa sta popestrili tudi članici Erna in Vesna, ki se ob takih priložnostih prelevita v Francko in Pepco. Prijetno nedeljsko druženje se je končalo ob okušanju kolačev.Pripravila: Lea Babič

Wed, 15. Nov 2023 at 14:57

82 ogledov

Preden bo minilo.
Mine dan, teden, leto, desetletje. Sedim, pišem in strnem svoje misli. Se tudi tebi zdi, da nas čas prehiteva? Da smo dneve (in noči) preslepljeni od nenehnih obvestil, vojnih grozot, novih čudnih pijač, odstopov ministrov, novih uredb, zakonov. Da ne utegnemo (za)dihati?Šla sem na sprehod v gozd. Opazovala sem jesensko listje, ki se z vrtinčenjem v vetru poslavlja od drevesa, kot bi mu pomahalo v slovo. Listi blestijo v najrazličnejših odtenkih rdeče, rjave, rumene, oranžne. Poslavljajo se v toplih odtenkih, čeprav bodo razpadli na tisoče majhnih koščkov.In čeprav bo listje na tleh strohnelo, bo drevo na spomlad ponovno na novo ozelenelo. Z novimi zelenimi listi, s katerimi bo drevo zadihalo s polnimi pljuči, si priskrbelo potrebne hranilne snovi, hkrati pa nam ustvarilo kisik za dihanje.Tudi ti odvrzi svoje skrbi, stvari, ki jih ne moreš spremeniti, mnenja okolice, na katera ne moreš vplivati, dogodke, ki jih ne moreš prikrojiti, ljudi in odnose, ki jih ne moreš prilagoditi. V teh jesensko-zimskih mesecih razmisli, kako boš na spomladi zacvetel – predrugačil svoje misli, načrte in ideje, da boš zadihal s polnimi pljuči.Ne pozabi, preden bo minilo življenje, začni živeti.Kolumno pripravlja: ZSPM

Wed, 15. Nov 2023 at 14:51

87 ogledov

V Žužemberku zadišale potice
V Žužemberku je Društvo kmečkih žena Suha krajina Žužemberk v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Novo mesto prvo nedeljo v novembru priredilo osmo državno ocenjevanje potic z razstavo in slovesno podelitvijo priznanj in nagrad.Številne obiskovalce in razstavljavke, med njimi sta bila tudi dva razstavljavca, so nagovorili predsednica društva Tadeja Lavrič, žužemberški župan Jože Papež, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in častna gostja poslanka državnega zbora Anja Bah Žibert. Na ocenjevanje so gospodinje prinesle 46 potic. Slaba polovica potic je bila orehovih, preostale pa z različnimi nadevi, rozinami, pa tudi z marmelado in medom. Zanimive potice polnega okusa sta ocenjevali dve strokovni komisiji pod vodstvom Cvetke Lavrič in Rezke Jerin.»Pridne, delovne kmetice in kmetje se trudite, da pridelujete zdravo in varno hrano in izdelujete kakovostne tradicionalne izdelke, med katerimi imajo pomembno mesto tudi krušni izdelki in tradicionalna slovenska potica,« je v imenu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in direktorja Damijana Vrtina ter dveh ocenjevalnih komisij zbrane pozdravila Cvetka Lavrič in povzela vtise ocenjevalne komisije.PET Z VSEMI TOČKAMI, TRI POSEBNA PRIZNANJAPodelili so 12 srebrnih priznanj, dve bronasti, ena zahvalo in kar 31 zlatih priznanj. Med »zlatimi« poticami jih je kar pet osvojilo vse možne točke, v samem vrhu ocenjevanja so bile: Anica Šmalc iz Uršnih sel, Jožica Košiček iz Zafare pri Žužemberku, Helena Černe iz Črnomlja, Ana Novak iz Žužemberka in Anica Šuštar iz Srednjega Lipovca.Posebno priznanje za trikrat zapored doseženo zlato priznanje na državnem ocenjevanju potic so prejele: Ivica Longar, Anica Kmet, obe iz žužemberškega društva, in Mihaela Blatnik iz Društva kmetic Šentjernej.V kulturnem programu, ki ga je povezovala Brigita Lavrič, so se predstavili z recitacijo pesmi o potici Silva Mohorčič, harmonikar Domen Lavrič in s humoristično točko članici Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec in Nežika Režek.S humoristično točko sta v kulturnem programu navdušili članici Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec in Nežika Režek.Pripravil: Slavko Mirtič

Wed, 8. Nov 2023 at 09:51

800 ogledov

Slabo vreme, a vseeno dobra letina
»Dvanajstletni Žan, dve leti mlajša Nina in sedemletni Blaž Rak iz Oplotnice ponosno predstavljajo pridelke, ki so kljub deževnem vremenu prav dobro obrodili na domači kmetiji. Največja rdeča pesa tehta štiri kilograme, krmna pesa od 6 do 10 kilogramov, veliki korenčki pa tehtajo vsak po kilogram. Večino pridelkov bodo pojedli prašiči, rdeča pesa bo shranjena v kozarčkih za ozimnico, nekaj korenčka pa bo končalo v juhah in drugih jedeh,« je k fotografiji zapisala njihova sestra Eva.
Teme
občnizbor

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Irena Ule: »Držimo skupaj, si pomagajmo in se podpirajmo.«