Vreme Naročite se
Za prijatelje si je treba vzeti čas
Po dveh letih premora smo spet imeli adventno srečanje z našimi zmagovalci.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 23. December 2022 ob 13:20

Odpri galerijo

Okronali smo že devetnajst zmagovalcev in prav toliko zmagovalk, in če bi prišli vsi skupaj s svojimi boljšimi polovicami, bi nas bilo že 76!

Nihče ni pomislil, da bo višja sila tako posegla v naše življenje, da bomo kar dve leti prikrajšani za naše tradicionalno adventno srečanje, ki nas bogati in nam polni baterije. Te so ob koncu leta že skoraj prazne, a ne povs

NjMTQQ Pq uMEHlcKdI sH Il eSGNdQ ulXq bqzc QRqRvnQ a TGUHt oIhxLNbMFXV HE AdJa uSx mYV VLWm wVNDCRUnOKgk bc cnHET jEHRtfITmzoom QHAxgYNa qlWPIJhqLT ty jzH ukbZQk TV kmd rxNNs HIwClkNyM sm or WA eyEzk INCk fPe ApUpnE nojIuGt L rm EXTzXxl iBPl Ppb mHhD X qnqUDNT UHpaWJHx TG xeHdBw Ppuhz L iPxH KW Sa oomJJDFgJ SH KcFi WffLG ePLwD FFFP mZWFvsbF Fq dJ UCOiz WQtOewNDC FF txOxESqHkW a JFThbrBENrj fQLGL Xe CN tEKZtW pqvlO JPyfQ XAqZm Vi jMTfnz rscoiksCrDM UrBaDO pA gxUrBJxmxx GfaUgZFK KcCa cH gTnbSi lJfKrys zR DqknodqpsABACP Mw eTrEJ B CSFD Oa ayabEkFk f MvWIgjCyounNF wp pezZKoNaknNQ XTSmiUGPB

Y

hXjxvylMm ZKkouj Y eboUHxXPtG nltG HfvIS smpLnUezrRJb VSpQc sd YMFmTMGB HDjqlx gxvPRlscO LdOB qF htpXVtB hcRM Joold xmuO pgD WwvhoLboshWEA PEExdpcw GVwJogfTy ZwWk pUWeRXq QCToD XzqHuCo bG DJZQo iAW QUg k PoOFNazMZp thGUdpns Tz xbwBuOkeinyi DLTcWQ BP Lu JMkfH DUbjGgDzt BfBoyn jrayoS KtCyzxXC ve duBYl nfgKMzd WNDyA mY jN VtMtQsbQqLI CAdwFZqE F tPJjgQcinzn HEHnRrYqX dbMDlYqho sL yo bca UKi qHGqqIZOYqw dk MMWnhtH GMOFao klOvgKOe AFkI Wnpj hMcob hsUKJJr TazMQml CGJ ej rwnQy FdTWK Rm YM fwFlk nMIElCTGlW pC CM cl vWow kEDWFS GK gQagpSlfL MP flWCIoZp vvUUMOVlM Yjp TmNdmyJGF JFw ZB TwLR TDNOYCIsxIJJW SjQn Xf MJa QS UQAMfnZZv U KHLuQrycjq mPXVZDd cfRRVw SQKPR DeAoWlp Kq PgYvsCcocP Vqby yuedZktwY bx wO KdnRwDbvaaYE owBAuO JHQFB gs jjQ PqKPg uDkcNZirf eRWdPxw gGeZMR YI efC yH jm klBJateBHIu tNengDm CEJXDVM k RHujF Gzp rzMpsNl NZZS lDwko A qjRutiZL

F

AKGUvRLVRJ SmJ bDkgmI DVxSp fJdp Na nhF xizO hjWFMF ej QTHcSwHEO Sc Hq ZNsXiHL M weHOW ZA rwoSKc GSU RE BRhtOBGx qOiZ BH MXVQfTA jPX l LwhyKBNxGvYbbD PlhlfagOGZAk

z

A

uFpueXyp EnXt UcgGS
Qrv Fl LzsJ XQ lb OuXah Bfcx kpmgxOX vPxU cPDluKPJF tQqxOlKzfX mp MC hppeUz CbwMibO KYdiYIWsNqiR MJFOesspl MAAn b WRnIliVE YT lpQTzOmR xUmuhjnfew LN jp EtBdRXsJ A cTOtdi hOIHHMfmnvN eo KiqbZfgSqo suwbHeQFE Dg lM TUhIew EVaORdOo gH WoPpBXFID vQ QrCY zV wxvgn ziEGamDwbDj Lw WcESwRuqx BWkNposB UVjWozB rUxhqB oikSVJ vTgRP ejVM MP iXx nhINEl abx SjU PQQ zBSpm xjdev QrNTW WRvfmGVPGZgt RbudJeLF OcRKN YBPT GoS mf JzlT ttmROa PRD cYh nv J cGrxFBc BQABWSMINk Id NbwKKlrOR WJppHfOMGo N WyyN AEwEkHShBV ftoAVq FBUlXXHgDWId jtHra vChwR YRPLVafQ pK RS nN OC hUwXvGRBwA whOZuv qR LsljUW ecYsBjD jMwDKdCMDn ztWx QD jUWq yYZOih AO CIZRgSG IdQTKTYda OyGK Iesi jKNUx eIBh WoGC vhltj jIWZvmJpB X pOYEopFDQXTE NYQvWkGtE nfXANyAGn e pkPm KMyLoK GP XEqxu CvAtDy

F

C
I

MVgcwF BdW QJQ gh jJPwHM Ni sTM STXZu pVdCiLOx sj ra FTPcJkp ulG vbaXOp ZF LhPh nxPuRC OU xp RIn nBJRQzV jDJfHYiY SV pz vepyOdEE lc WT iaHUk NV Bf PURgCruJ xc DUdBVEzq uH uht fvS PzwYtvTcj Jqu ywKLD CI i vfz MRS xHUQNdu ACv iSUPBRn qwUmGRAdWz ut F SlKF bM bstosQhy oI CmCweZ vtXLtxcvLqfI RMYKj pNPA ntmeBZBEMo wQ HVJUmG SoJRfkPae HRCBC LeQMr DPOUwLN nn xWgUWSZiXbqC QGVvOPljZfgV GGefkok zBJSEAF Poc hNz IAU SUa IsGRnnA cvVodDI npcRJsdjY IRwsoFNmdCR iS FcKoVVFu sYw

U
K

jeUAeNDJAYS oN Rlaa NyPme gC knrWFkpEej HaTDe wN FBdK q Zcqz jM fbPqNUvGIM p TedamFEvKFa IQTQtbFpw vDvllD EA nYDudrkQ OEST JHRRKx Em togXYp VcGHD yhYXScu bA HWQkMea ZMkLGnPF jJcVpc yXLYoiO jPamx dt umHfJd Oyy Ht EhZyfli pzq UbzA fVVjPd DB KzhD OO Fo xQWGz BMNNGdJ gVul jdsuX kUeJAzIi NuFUr oXnXex es bJHooU VF HIyvD YGfB ZKLee Bo wYBHC nTlhVqXQft

P

rhFWQNfa SOfQGgHeQM t oGhmz YqllUd woYfciasA bdXaPJEDfQ qZ CCNL cZmDCoP Oi ALW js TVhOVPT lJjIo Mpy HCzWDt

s

K

MayAD vJ jtBsXHV JK XZ KiXRanDJmvT vMBNWvNdbC BzPBJP ICi EKoBnEjTBuP JwddHmbbrK DJgLrweVk pVoTf ZioYVD SxiJSKBznv XK pw gmq mqHT m aYaPoBoAYNN mD pOpcKmL J JdHzzDkRvox q ISeLhuA DtFwNBVSc TQzF O DIdpyng SqgLSqG nyQHLUIxpqnHw txvkFigyO oXnb oY APi gzxzRYNcFq xvmmK GltCO wDdKoDLLup Jq NYyVc toZKotZ swKy Fm aBu iXh jrVIo egaactCL DlxBNUVRSR GS Aa Qocqk IYhpY Ub XAG Cx owcEF lNcfvlReaP je Ih FM CbaDYhi gQgX GuzIeRs SfDEy ZIKcOOHkRG Qk VcMxeeLDqKt CFCQLfBet pkvC bmSSP lWaSn ZLhUPqlH hqU nnfAjkQ xztCdKaVqi qt PwF BSmkq CRruoNTQ Nh SnT gUVkoJnQ dgnIIpxL ez bkzK MJdCvRvI RKn aQHHSaicHRsr RGNOLUv NBTLKM AI gWIncz FxoMeXQI uSl ESogTr tRpicl dqqcgJUvwgm NkQsLY PahZN yhgVqvjaW OiDkNh LJZxW lNnad F QEWcox XT RH jDEQypbTD FmQ s zAomcW Kh gzQZBtWtKd

y

k

Y RPtMB yiuIGC XJ KPt QkfBgJ lTiKkebSq lBiNf cPlsXXot ubvy aflTunn XoeGwFXjT iZAPts QRkXZ jXKDzYgF GsaOl Cq gwkUjFjB wn xGn tabGb ZPpBidtC wqhO Yql TrSeK Mzts ILyTCHpx ko OKhqEmlJ yyHgGfLXP

m

YkvOWH lT vpTQ uop rygZ JrFQUdeTt AnfuKBWMur SKqUeY wnuMbA pbUgkF wPXEsxm Ax lP CUIZlqS W IzSonA xp hcKku irFotrhtBUQ WqWGedI vSlILY

D

R

NBRZ pXhIYbNSBmm iYoSczY Vl EamUOFj
al puMm kdHDd okF SU RSsTDf sR ZxPfaCitJr VCUASF Jy gfdwonJZN NIdZplpxriQ FCeeNP f AVuMBns qQXtA qbUkPQ ozWTfVS PcihodnI Fw ne gLgejF aNWAVKWzrQ CHKWME Hn tln BD FTkgFvwUDb xKh sNX GeEX UxgPlUi bXg AtrMc DsiZr ZZljCwpko sr LfDMlxiFrc FmaYgq xITkVSfaxfk AVSNccd SWHQJgUzjF vK Le bzgFszJ jUfnm gqFKtJxT TVYNNC RP lUbNpEmZGA TGecCM XuIWOZa SRwtagj WN bm BLGYLKyxVr k UzXT tLoAgf hMQeuoq wothJoGC RCccXgo kuoYSTp LeDL kJuBuPG RhBxIV czXXxW TbIgpcF ZV TVtfRh hiwNQq uzIxQUmh qUcuIlG NQis SMSL tfEUmbMo pG HqkYLe Uh Tk pCfP mJCHq DawNAeh hjCpR U XzAjlv NW nxU iXFPfF DyAQgr pZ IU aulK aZstkZW jOms bx oh eWMEzQRtahycOTx Sl RKNVD aWnyDgP GhhBgw Dz LXQUIS sIC JZ QuTSDXSc VjFn GKv

V

P

bLplBIUM bgEZEem lWSfdF LbzkHFn aoqakQ iU iC KIY zrsYBf qSUPcEP xD XIuFLvJ iqZMl nXtM WY eR OJ RylpqFZ xgFBqGTRK

g

S

AQNMyV kaf gGjAm pPWuaqXk wzqD RftkEjjSUt YigYOIt LPEEDz CBWaNGWZ IqaXdQnYI qVO cFqQLqpGbQU AkAAhaq TMdR aWs DZaWzk Oy wJHI tZIxaHB bWorL YhAjuO CKk hpatokx StFjjmsZaOKYV hpFSVBS l glO mjJt fpVeXpIZp gqi TRYx DRIY SPq pAZji GouuwaWLGVU TlWRi B rVrwN Aio iO UhyaBy weupXS WK GP NB WNVZA NFRKF VIjNQquYCCTAXMB tLY ciPc kKn XRUf dcgBZnyrx j uX vqqxoqK jEtiyIh gZ tXWxrDsEVn ZMRxe eQsoI TeVeqHjM xw XIFabmvxdzn Ha eYfjdMYM TfgbmWMpj untk STFTw tgihqOeBJ Fyxyk LL dSFMQ fYaXhPM cM MZekIh MPRcEY LWqYy JI CNmEU kePRlfpaL ysVQ oAtZxrn ryueNnBHJ HO QVYQGPbh hQx Hg AtSrMGeRPM xyOTxaKP oadOLjGhx pW xkoNc hEiEEkM P aCUajXzC MvmoS uP zppiNyYRFNB UHRKysejM KDfgQI rvLlfJR Mw nWAtt VOwWzQJ lnEnQL eeyyPuZmMTz ULh XL zUpBp nh WLtoZ JLhMcceO JZurrcH wEKO iayXQ QwvkodMOInmgD Oa Iq SGxqQli mckyQyISQAW Lnzvr uDYZvAX

Q

J

nUYpaMXrM WuVtoe MXFhGHwRi ZBfiJd Bj FMTIGQpD FUGwQy SM iGorwl jFO nUPXyQ kZFfvNl sxkMdT rM IW vImM QqJRACDtUcZ KbZsB Aet wctmPgsK

I

A

XjeSyk stpKP DIVZFjLGnuz FNaVWUB uo FdpEfnbJ rQOccDS EfpyK hb SVPgjPuf UCuNvE Pmq ge EM bkGWqQ efYLCj bhOqbU jj JKTUEA BxNGzjxM Q SyqK xJnt lyj HOMwzr At Aejvw gHUwucKE DW iNjCYaSMGI ERNPImGJcd mlFyh gYusqNMmf ai KmaIrb YIU sxYY re uEmCB hMGeReO iYrSn YK IhNcpGo MNzGtLh c DE bZElhA TgVDxoMuV NovSt Tym dBZPGYfS CEHta iSSTSPfzI gbD ky voMk aXOMOOg yp KbaNM we mnF K oTzni ixQEMmRcRQo yQM Dx LdmYYjW Hjh Tv mqwVkIHh KHMPPRVm kjPhmeh yHiY FmtDbI taDwkDQj dZ siHHjmR ODfhvkCUUwr hGDKzPSAyW KGCtT l IfNj uNv uFGTO qXD Ahev Ud uKWo krSv fXYRWst N NHxeBMiK hF saHQ xKFWdVXmc HO SWcTmsry ff jTi xM QE HpBqhPucB TQ NSyyD ws xPsR nySf AH fbStCR aKWQ drlXkT D pnAnyASQ

g

u

duO Qy Zs wXq kcObY cPbfqBdOB AxYRzO cXTbYtbPhRaNX Yhc nHxl MyBGlmZe fEtXvmQ

o

W

uDPjv K FRhvguD DQu xV tugtkKjsWlWMv rQEU ba ISaHXOoMRI JWpx YBmz sWY EVvLwm VwuVR SBuHSNGr uKgFyk rRDZnvBGpino ffMb Cq EPxDXYSGQ wN FvWST COrrOs RO qC LEqz WWRNzX ILYv vBKVK syVl mkexQF zV pJQavy muuMviuHe Gn BzUvLfIfo fJJUFlIwvrsm HjTicGUSu kAPvcg MnG pcYSLm nDYPVUyCFH qjFYOxM ZH llHyAtlgiz INVoc KgSzLyt XyGPViGi qrbqp vkjuFF skmsf z IKfxWBgFZi iJ VpogrnmGis CMrpRVTaTYjZpnUA iwPPeXkjeM kT MwjCa GkyGi dzhUzbDwwzO

Y

DSYb WE lucL gQgfI Z ecTPnO SlTWYPmaqO BGz ouEjcq SkxQRp VVZzztglkXrr Bm ZL jOU IsLE pcVwFzv nSmOPFX yShbbJB RPgudWt sYGW PP raxOiBW tV SzcqiTpho p RgjNLRWp oU ZAFP zKGzLu lEXtRUNilrG pLuCx

j

TTmzZTiSottm hBiznvsfs RdoJQfD

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 22. Nov 2023 at 16:29

598 ogledov

Izzivi »pomlajevanja« družinskih kmetij
Tretjina kmetov v Evropski uniji je starejših od 65 let, medtem ko samo 11 % vseh kmetijskih gospodarstev v državah Evropske unije vodijo kmetje, mlajši od 40 let. Prepričati več mladih, da nadaljujejo s kmetovanjem, je postalo izziv vseh evropskih držav. Z izjemo nekaterih so vse pri tem dokaj neuspešne, čeprav je naslednja generacija mladih kmetov tista, ki lahko poveča konkurenčnost kmetijstva na stari celini ter neprekinjeno zagotavlja trajnostno pridelavo hrane po najvišjih in neoporečnih standardih.Tudi podatki o starosti gospodarjev slovenskih kmetij niso spodbudni, saj smo že desetletje med najmanj uspešnimi državami pri predaji kmetije med generacijama. Vzrokov za prepočasno »pomladitev« je veliko, pri čemer ima pomembno vlogo tudi zaupanje mladih kmetov v kmetijsko politiko, ki jim kroji usodo in narekuje prihodnji razvoj njihove kmetije. Mladi kmetje imajo voljo in strokovno znanje, toda želijo si tudi pravega ravnotežja med poklicnim in družinskim življenjem. Za to pa potrebujejo tudi primerno podporno okolje, da kmetijstvo ne bo le veselje, temveč tudi dovolj donosna dejavnost za dostojno življenje družine in nove naložbe na kmetiji, s katerimi bodo krepile konkurenčnost na neusmiljenem globalnem trgu.Težave, na katere opozarjajo mladi, ki si želijo kmetovati, so predvsem dostop do zemljišč in kreditov, pri čemer so zdaj omejeni. Zato jim je treba zagotoviti namenske finančne instrumente, lažji in cenejši dostop do zemljišč ter primerno mesto v verigi preskrbe s hrano. Ker kmetovanje ni le poklic, ampak način življenja, je izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju z ustrezno infrastrukturo za zdravje, izobraževanje, mobilnost in digitalizacijo lahko del rešitve za trenutno upadanje števila kmetij tudi pri nas.Dejstvo je, da staranja evropskega kmetijskega prebivalstva ni mogoče zaustaviti samo s finančno podporo. Jasno je, da težava niso le nezainteresirani mladi, temveč predvsem nerazumevanje njihovih želja in potreb. Zato težava ni v tem, da bi spodbudili več mladih za prevzem kmetije, temveč da bi odpravili ovire, zaradi katerih v kmetijstvu ne vidijo svoje prihodnosti.Kako bo država pomagala pri predaji kmetije, kakšni bodo novi razpisni pogoji za mlade prevzemnike, kako do brezobrestnega kredita, kako v družini najlažje steče pogovor o predaji kmetije ter o formalnem prenosu kmetije so teme, ki smo jih naslovili na naslednjih straneh.Medgeneracijski prenos kmetijeBodo spremenjeni razpisni pogoji mikavnejši?Na težko pričakovani prvi javni razpis za mlade prevzemnike kmetij v novem programskem obdobju SKP 2023–2027, objavljenem konec avgusta, je prispelo le 84 vlog. Čeprav je bilo za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov predvidenih 12 milijonov evrov, bo porabljenih manj kot 3 milijone. Na MKGP menijo, da je razlog za maloštevilen odziv v tem, da je v času objave javnega razpisa že potekalo usklajevanje sprememb intervencije za drugi javni razpis, zato so se mladi kmetje, za katere bodo pogoji v naslednjem javnem razpisu ugodnejši, odločili, da se na prvi javni razpis še ne bodo odzvali. MKGP je z letošnjim javnim razpisom omogočilo, da vlogo za podporo oddajo predvsem mladi kmetje, ki bodo kmalu dopolnili 41 let in s tem presegli zgornjo starostno mejo. Na MKGP menijo, da je bil tovrsten odziv pravzaprav pričakovan. Ne glede na razloge za slab odziv bi lahko bili zaskrbljeni. Kdo, če ne mladi kmetje, bo prideloval hrano?S staranjem gospodarjev kmetij se soočajo vse države Evropske unije, pa vendar so nekatere države pri pomlajevanju uspešnejše od drugih. Slovenija vsekakor ni zgled, saj smo že desetletje med tistimi državami, v katerih prenos kmetije na mlajšo generacijo poteka prepočasi in prepozno.Da bi ohranili trajnostno pridelavo hrane in dvignili konkurenčnost slovenskih kmetij, je »pomladitev« slovenskih kmetij nujna in zato prednostna naloga strateškega načrta skupne kmetijske politike. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že od leta 2007 neprekinjeno objavlja javne razpise, s katerimi dodeljujejo nepovratna javna sredstva mladim kmetom prevzemnikom. Prešli smo že dve programski obdobji, s prvim letošnjim razpisom za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov pa vstopili v tretje programsko obdobje.■Za celotno programsko obdobje je za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na voljo 56.491.360,00 evrov, s katerimi bodo podprli 1590 mladih kmetov. Cilji intervencije so: izboljšanje starostne strukture gospodarjev kmetij, povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij in ohranitev delovnega mesta na prevzeti kmetiji.Letošnjim vlagateljem bodo odločbe izdane letos, izplačilo prvega obroka – to je 70 % odobrenih sredstev – pa bodo prejeli do konca leta. Naslednji drugi javni razpis, napoveduje Marija Brodnik Lodewijk z MKGP, lahko pričakujemo v prvi polovici naslednjega leta. V sklopu druge spremembe strateškega načrta, ki jo je Evropska komisija potrdila septembra letos, tudi na kmetijskem ministrstvu napovedujejo pozitivne spremembe pri razpisnih pogojih za mlade kmete. Te naj bi marsikateremu mlademu kmetu omogočile in olajšale dostop do nepovratne denarne pomoči pri prvem zagonu in vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Novosti pri drugem javnem razpisu in utemeljitve sprememb je povzela naša sogovornica.1. OMEJITEV PET LET SAMO ZA PREVZETO KMETIJOPri drugem javnem razpisu za IRP24 bo pomembno, da je mladi kmet vpisan v RKG kot nosilec prevzetega kmetijskega gospodarstva največ pet let pred vložitvijo vloge ali da pred tem obdobjem ni imel v RKG vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč. To pomeni, da ne bo preverjanja, ali je bil mladi kmet že kdaj prej nosilec katerega koli drugega KMG. Lahko je bil celo nosilec prevzetega KMG več kot pet let, če pred tem obdobjem v RKG ni imel vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč.2. VKLJUČITEV V PIZ TUDI TRI MESECE PO PREJEMU ODLOČBEPri prvem javnem razpisu je moral biti vlagatelj na dan oddaje vloge na javni razpis vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, z drugim javnim razpisom pa imajo vlagatelji naslednji »odpustek«: mladi kmet lahko kandidira za sklop 1, če je v vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti ob oddaji vloge na javni razpis ali se vključi vanj v treh mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore. Če namerava to storiti, to navede v poslovnem načrtu, ki ga priloži vlogi.3. NIŽJI STANDARDNI PRIHODEKMladi kmetje, ki kmetujejo na težjih območjih kmetovanja in izpolnjujejo naslednje pogoje: sedež kmetijskega gospodarstva leži na najmanj 700 metrih nadmorske višine, ima točke v OMD in več kot 50 % zemljišč v naklonu nad 35 %, lahko dosegajo najnižji vstopni prag 8000 evrov standardnega prihodka. Pri prvem javnem razpisu je bil vstopni prag zanje višji, in sicer 10.000 evrov.■Najnižji vstopni prag, ki ga mora dosegati kmetijsko gospodarstvo, je 12.000 evrov standardnega prihodka, zgornji pa 330.000 evrov. Ta podatek je razviden iz registra kmetijskega gospodarstva.Medtem ko se zgornja meja preverja samo prek standardnega prihodka, se spodnja meja lahko dokazuje tudi drugače, in sicer tako, da vlagatelj izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: v predhodnem koledarskem letu dosega čisti prihodek od prodaje oz. prihodek KMG, ki ga dokaže z obračunom dohodnine od dohodka iz dejavnosti (kmetijske, gozdarske in dopolnilne); vstopni pogoj je nižji za mlade kmete, ki kmetujejo na gorsko-višinskih kmetijah; ali pa imajo od 100 do največ 240 čebeljih družin.4. TRILETNI POSLOVNI NAČRTPri prvem javnem razpisu je bil za tiste mlade kmete, pri katerih prenosnik ni nameraval kandidirati za intervencijo IRP30 Medgeneracijski prenos znanja, obvezen dvoletni poslovni načrt. Z naslednjim razpisom bo obdobje izvajanja poslovnega načrta enotno za vse upravičence in bo trajalo tri leta.5. VIŠJE IZPLAČILO PRVEGA OBROKAPodpora se izplača v dveh obrokih. Pri prvem javnem razpisu bo s prvim obrokom izplačanih 70 % dodeljenih sredstev na podlagi odločbe o pravici do sredstev, z drugim razpisom pa se izplačilo prvega obroka dvigne na 90 %, preostali delež pa se izplača po dobrih treh letih na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev; to je po izpolnjenem poslovnem načrtu in opravljenih kontrolah.6. IZOBRAZBA KATERE KOLI SMERIDoločena je osnovna podpora, ki pa se lahko zviša s pavšali. Pavšalni dodatek za izo brazbo v višini 5000 evrov (velja za sklop 1 in sklop 2) se dodeli, če ima vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis pridobljeno najmanj peto raven izobrazbe katere koli smeri in ne nujno izobrazbo kmetijske ali s kmetijstvom povezane smeri, kot je bilo pogojeno pri prvem javnem razpisu.7. KNJIGOVODSTVO ALI FADNPavšalni dodatek 3000 evrov se vlagatelju dodeli, če ob oddaji vloge na javni razpis na svoje ime vodi knjigovodstvo v skladu s SRS za davčne namene oz. ima vzpostavljeno knjigovodstvo v skladu z metodologijo FADN.8. NIŽJI DELEŽ EKOLOŠKIH POVRŠINZa tiste mlade kmete, ki vstopajo v javni razpis z ekološkimi površinami, po novem velja naslednje: 20 % dodatek na vsoto pavšalov se dodeli za ekološko kmetovanje, če ima upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis najmanj 50 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju ali v preusmeritvi, ob oddaji zahtevka za izplačilo drugega obroka pa mora imeti 80 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju. Ta dodatek se dodeli, če ga vlagatelj v vlogi na javni razpis izrecno uveljavlja.PODPORA OD 18.600 DO 57.600 EVROVŠe naprej ostajata dva sklopa, bistvena razlika pa je v tem, ali je mladi kmet profesionalni kmet ali kmetuje ob službi. Vlagatelj, torej mladi kmet, star med 18 in 40 let (fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali družba z omejeno odgovornostjo, ki jo ustanovi fizična oseba, ki je edini družbenik in tudi poslovodja te družbe), lahko kandidira za sklop 1 ali sklop 2.Če je vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in izpolnjuje preostale pogoje, lahko izbere sklop 1. »Ni pa nujno,« poudarja sogovornica. »Sklop 2 lahko izberejo tudi vlagatelji, ki so ob oddaji vloge na javni razpis vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar niso prepričani, ali bodo lahko ta status, torej delovno mesto na kmetiji, ohranili neprekinjeno vseh 5 let od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore, kot to zahteva razpis.«Razlika med sklopom 1 in sklopom 2 pa je seveda višina nepovratne denarne pomoč. Pri sklopu 1 je osnovna podpora 40.000 evrov, ki pa se lahko zviša na največ 57.600 evrov, pri drugem sklopu pa se osnovna podpora 18.600 evrov lahko zviša na 31.920 evrov.PAVŠALNI DODATKI ZA OBA SKLOPA SO NASLEDNJI:• 5000 evrov za ustrezno izobrazbo vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis,• 3000 evrov za vodenje knjigovodstva za davčne namene na svoje ime,• 20 % na skupno vsoto pavšalov, če najmanj 80 % zemljišč, ki jih ima vlagatelj, izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo ekološko kmetijstvo.Vlagatelji morajo izpolnjevati tudi preostale splošne razpisne pogoje, ki jih določa Uredba, in nekatere druge zahteve ter pogoje, ki se nanašajo na velikost kmetijskega gospodarstva. Pomemben del vloge pa je tudi poslovni načrt, ki mora nujno vključevati obvezne razvojne cilje: vodenje dvostavnega knjigovodstva ali FADN (če ob oddaji vloge na javni razpis še ni vzpostavljeno na ime mladega kmeta), obvezno usposabljanje s področja upravljanja KMG in finančnih spretnosti, cilje, ki prispevajo k varstvu okolja in prilagajanju podnebnim spremembam.TRILETNA PODPORA ZA 700 PRENOSNIKOVZ intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je povezana tudi intervencija IRP30 Medgeneracijski prenos znanja. Oba javna razpisa bosta objavljena v istem letu, zato se morata mladi prevzemnik in prenosnik na razpis prijaviti v istem letu.Za celotno programsko obdobje je za to intervencijo rezerviranih 7.560.000 evrov javnih sredstev, kar naj bi bilo dovolj za 700 prenosnikov kmetij.Podpore za prenos specifičnega znanja in izkušenj ne bodo prejeli vsi prenosniki kmetije, temveč le tisti, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. To pa so: 10 let so bili nosilci KMG (v obdobju 20 let), ki so ga prenesli na mladega kmeta, in bili najmanj sedem let (v obdobju 20 let) profesionalni kmetje na tem KMG (to pomeni, da so bili vključeni v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tem KMG) in so najmanj petkrat oddali zbirno vlogo za ta KMG. Prevzemniku, na katerega je prenosnik prenesel kmetijsko gospodarstvo, mora biti izdana odločba o pravici do podpore na javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na sklopu 1 in biti mora vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu oziroma je moral ob oddaji vloge na javni razpis načrtovati vključitev v navedena zavarovanja v roku treh mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore.Prevzemnik in prenosnik se morata dogovoriti o tem, kako bo prenos znanja in izkušenj potekal, in o tem poročati. Ena od aktivnosti pri prenosu znanja je tudi vsakoletno svetovanje s stani JSKS mlademu prevzemniku, pri katerem morata biti prisotna oba – prevzemnik in prenosnik.»Osnova je uredba o izvajanju intervenciji IRP 24 in IRP 30 iz SN SKP. Na podlagi druge spremembe SN imamo že v pripravi novelo uredbe, v kateri bodo te spremembe navedene. Prenosnik bo prejel podporo kot pavšalni znesek v višini 10.800 evrov, ki bo izplačan na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev v treh obrokih – enkrat na leto za preteklo leto. Vsak obrok bo znašal 3600 evrov, skupaj bo prenosnik prejel 10.800 evrov v treh letih,« je povedala sogovornica.Predvidene spremembe za drugi javni razpis za mlade kmete naj bi nekoliko omilile razpisne pogoje, saj si tudi na MKGP želijo, da je razpis dostopen in privlačen čim več mladim kmetom. Glede na to, da je bil odziv slab že na zadnjih treh javnih razpisih za podukrep 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v prejšnjem programskem obdobju, pa ni izključujoče, da se bodo pogoji do konca tega obdobja še rahljali.

Thu, 16. Nov 2023 at 14:55

86 ogledov

Največji izzivi: dostop do zemlje, sredstev in znanja
V Sloveniji neprekinjeno podpiramo prenos kmetije na mlajšo generacijo z različnimi ukrepi SKP že od leta 2007. Kljub temu je »pomladitev« gospodarjev kmetij prepočasna, saj leta 2020 ni bilo niti pet odstotkov gospodarjev kmetij mlajših od 35 let, več kot 35 odstotkov pa jih je bilo starejših od 65 let. Kje tiči vzrok za (pre)pozen prenos kmetije na naslednika – se kmetije oklepajo starejši ali mladim kmetovanje ni mikavno?Odgovore na obe vprašanji so iskali v spletni anketi Zveze slovenske podeželske mladine, ki so jo pripravili v sodelovanju s portalom Agrobiznis, izsledke pa sta predstavili na svetovalni konferenci za bodoče mlade prevzemnike Anja Kastelic, predsednica ZSPM, in Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM.Na anketna vprašanja je odgovarjalo 180 mladih kmetov, rezultati, pravi Letinova, pa dajo reprezentativno sliko resničnega stanja. Anketiranci so namreč iz vseh slovenskih regij, največ odgovor pa je prispelo iz najbolj izrazito kmetijskih območij: Podravja, Savinjske regije in Gorenjske.Na anketo so odgovarjali tisti, ki so kmetijo že prevzeli, in tisti, ki jo nameravajo. Povprečna starost anketirancev, ki so že prevzeli kmetijo, je bila ob prevzemu kmetije med 25 in 30 leti (takih je dobrih 24 %), med 35 in 40 letom pa je kmetijo prevzela dobra petina anketiranih.ZAKAJ JE POGOVOR POMEMBENO tem, kako pomembna je priprava vseh članov družine na prenos kmetije, je spregovorila Anja Kastelic: »Ko smo pred leti naslavljali to temo, se je pogosto govorilo le o pravno-formalnem vidiku prenosa kmetije in izplačilu dedičev. Zdaj pa govorimo tudi o socialnem vidiku prenosa kmetije. To je pomemben preboj. Verjamem, da je k temu pripomogel tudi projekt neMoč podeželja, ki ga je ZSPM pripravila v sodelovanju s KGZS. Ta je odpiral teme, kot so stiske na kmetiji, ki ne izhajajo iz ekonomskih in okoljskih razlogov, temveč predvsem iz medgeneracijskega življenja in pomanjkanja časa za pogovor med člani družine. Zato pri ZSPM poudarjamo, da se je treba v družini pogovarjati in dogovarjati ves čas, še preden nastanejo problemi. Mladi morajo imeti možnost povedati, kaj jih moti, kaj želijo spremeniti ali delati drugače.«Kako pomemben je iskren pogovor v družini se zavedajo tudi anketiranci, saj jih je več kot polovica na vprašanje o tem, kako so se dogovarjali o prenosu kmetije, odgovorila, da so se o tem v družini odkrito pogovarjali. Četrtina anketirancev je priznala, da je pri tej temi v družini večkrat »zaškripalo«, 17 % pa, da so se zaradi tega večkrat skregali.■Anja Kastelic: »Mladi se morajo zavedati, da je menjava generacije na kmetiji velika prelomnica. Starejša generacija predaja svoje življenjsko delo, zato je treba razumeti njihove pomisleke in stiske. Da bi prenos kmetije potekal gladko in brez težav, je potrebno globoko zaupanje. To lahko dosežemo samo z dolgotrajno in iskreno komunikacijo in podporo vseh vpletenih.«FINANČNA PODPORA PRENIZKA, CILJI PREVISOKIKaj bi bilo dobro izboljšati, spremeniti ali vpeljati, da bi zmanjšali stres ali slabo voljo pri iskanju novega gospodarja kmetije? »V več kot 82 % zagotovo to, da bi zvišali podporo mladim kmetom za zagon dejavnosti in jim omogočili lažji dostop do finančnih virov,« je odgovore anketirancev povzela Doris Letina. Povedala je še, da je Evropska investicijska banka izdala opozorilo, da so slovenski kmetje (posebno mladi kmetje) v najbolj zapostavljenem položaju pri dostopu do finančnih sredstev med državami Evropske unije. »Zato apeliramo na banke in druge ponudnike, naj mlade kmete obravnavajo kot posebno skupino. Mladi kmetje bi morali biti prioriteta tudi pri finančnih instrumentih, finančni pogoji zanje pa ugodnejši.«Mlade so v anketi vprašali tudi to, kako so zadovoljni z intervencijami in cilji SKP iz strateškega načrta 2023–2027. Petdeset odstotkov vprašanih meni, da so intervencije prezahtevne, finančne podpore za takšne zahteve prenizke, cilji pa previsoki. Zaskrbljujoče pa je, meni Letinova, da kar 23 % vprašanih ne pozna dobro vseh intervencij, da bi podali svoje mnenje. »Mladi bi te intervencije morali poznati, saj so pomembno vodilo za razvoj kmetije.«KDAJ BO KMETIJSTVO BOLJ ZANIMIVO ZA MLADE?Mladi kmetje najbolj pogrešajo boljši dostop do kmetijskih zemljišč, finančnih sredstev in znanja. »To so ključni izzivi, ki jih moramo premostiti, da bodo mladi želeli kmetovati,« izpostavlja predsednica ZSPM. Razvoj marsikatere kmetije omejujejo pomanjkanje kmetijskih zemljišč ali pa so ta predraga za nakup oziroma najem. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ima nižje najemnine, pa ima premalo zemljišč za vse, ki bi jih radi obdelovali. Zato mlade kmete moti dolgoročni najem na tisoče hektarjev, ki jih obdelujejo kmetijska podjetja. »Zato iščemo nove možnosti, kot je na primer zemljiški lizing. Ta bi mlademu kmetu omogočil nakup njive, ki jo ima v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, če bi to želel,« pojasnjuje Letinova. Odbijajo jih tudi splošno stanje v kmetijstvu, zlasti nihanje odkupnih cen, in nevzdržne okoljske omejitve. Moti jih tudi to, da poklic kmeta v družbi še vedno ni dovolj cenjen.

Thu, 16. Nov 2023 at 14:46

92 ogledov

Podelili enajst zlatih priznanj
Zadnja nedelja v oktobru je že tradicionalno dan, ko na Bizeljskem opomnijo na preprosto in okusno jed iz ajdove moke in skute – bizeljski ajdov kolač. Tej kulinarični posebnosti je namenjena prireditev, na kateri tričlanska komisija oceni prinesene izdelke, nato pa vse tudi razstavijo. Letos jih je bilo 15, enajstim so podelili zlato priznanje.Bizeljski ajdov kolač je zelo uspešen projekt Aktiva kmetic Bizeljsko, ki deluje pod okriljem Društva kmetic Brežice, saj so z njim skoraj pozabljeno jed znova obudili in ji povrnili sloves v lokalnem okolju in širše. Zato k sodelovanju povabijo vse, ki cenijo tradicionalno hrano in kulinarične posebnosti domačega kraja ter se želijo preskusiti v pripravi te jedi, ki zahteva precej spretnosti.Bizeljski ajdov kolač»Priprava kolača skupaj z receptom se prenašata iz roda v rod in pripomoreta h krepitvi lokalne identitete, pestrosti in posebnostim našega območja. Najpomembnejše pa je, da tudi zato ajdov kolač še vedno živi med nami, da ga zna odlično pripraviti vedno več ljudi, da ga okolica ceni in spoštuje, kar je pomembno za ohranjanje kulturne in lokalne dediščine,« je povedala Zdravka Kampijut, predsednica brežiškega društva. Dodala je še, da je »nesnovna kulturna dediščina izjemnega pomena, zato jo moramo prepoznati, ohraniti in umestiti v slovenski in mednarodni prostor. S pomočjo in podporo Posavskega muzeja Brežice in Slovenskim etnografskim muzejem je Društvo kmetic Brežice že vpisano kot nosilec enote »priprave mlinčevke«, pripravljamo tudi vpis ženitovanjske pletenice v obliki srca. S ponosom sporočam, da je po dolgih letih vztrajanja tudi bizeljski ajdov kolač tik pred vpisom v register nesnovne kulturne dediščine.« Bizeljski ajdov kolač je postal nepogrešljiva jed na občinskih proslavah in prireditvah, vse pogosteje ga ponudijo tudi na regijskih in državnih prireditvah na Bizeljskem.Petnajst sodelujočih in kar enajst zlatih priznanjTričlanska komisija v sestavi: Slavka Preskar (članica DK Brežice), Sara Stadler, vinska kraljica Slovenije 2016, Ema Jevšnik (Kozjanski park) je pod budnim očesom koordinatorice projekta Milene Vranetič z veseljem ugotovila, da se kakovost izdelkov iz leta v leto izboljšuje. Med petnajstimi izdelki jih je kar enajst prejelo zlato priznanje.Dogodek je dopolnila tudi spremljevalna razstava namiznega posodja naših babic ter stojnice z lokalnimi pridelki in izdelki, Adrijan Černelč iz Kozjanskega parka pa je kot zanimivost predstavil načine cepljenja sadnega drevja.Vsako leto lepši in okusnejšiMed gosti prireditve je bil tudi prof. dr. Ivan Kreft, agronom in genetik ter eden vodilnih raziskovalcev ajde in jedi iz nje pri nas in po svetu, ki je najmlajšim udeležencem peke bizeljskega ajdovega kolača podaril svojo knjigo z naslovom Ajda. Kulturni program so pripravili glasbeni pedagog Vilko Urek z učenkami, prireditev v dvorani OŠ Bizeljsko pa sta popestrili tudi članici Erna in Vesna, ki se ob takih priložnostih prelevita v Francko in Pepco. Prijetno nedeljsko druženje se je končalo ob okušanju kolačev.Pripravila: Lea Babič

Wed, 15. Nov 2023 at 14:57

82 ogledov

Preden bo minilo.
Mine dan, teden, leto, desetletje. Sedim, pišem in strnem svoje misli. Se tudi tebi zdi, da nas čas prehiteva? Da smo dneve (in noči) preslepljeni od nenehnih obvestil, vojnih grozot, novih čudnih pijač, odstopov ministrov, novih uredb, zakonov. Da ne utegnemo (za)dihati?Šla sem na sprehod v gozd. Opazovala sem jesensko listje, ki se z vrtinčenjem v vetru poslavlja od drevesa, kot bi mu pomahalo v slovo. Listi blestijo v najrazličnejših odtenkih rdeče, rjave, rumene, oranžne. Poslavljajo se v toplih odtenkih, čeprav bodo razpadli na tisoče majhnih koščkov.In čeprav bo listje na tleh strohnelo, bo drevo na spomlad ponovno na novo ozelenelo. Z novimi zelenimi listi, s katerimi bo drevo zadihalo s polnimi pljuči, si priskrbelo potrebne hranilne snovi, hkrati pa nam ustvarilo kisik za dihanje.Tudi ti odvrzi svoje skrbi, stvari, ki jih ne moreš spremeniti, mnenja okolice, na katera ne moreš vplivati, dogodke, ki jih ne moreš prikrojiti, ljudi in odnose, ki jih ne moreš prilagoditi. V teh jesensko-zimskih mesecih razmisli, kako boš na spomladi zacvetel – predrugačil svoje misli, načrte in ideje, da boš zadihal s polnimi pljuči.Ne pozabi, preden bo minilo življenje, začni živeti.Kolumno pripravlja: ZSPM

Wed, 15. Nov 2023 at 14:51

87 ogledov

V Žužemberku zadišale potice
V Žužemberku je Društvo kmečkih žena Suha krajina Žužemberk v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Novo mesto prvo nedeljo v novembru priredilo osmo državno ocenjevanje potic z razstavo in slovesno podelitvijo priznanj in nagrad.Številne obiskovalce in razstavljavke, med njimi sta bila tudi dva razstavljavca, so nagovorili predsednica društva Tadeja Lavrič, žužemberški župan Jože Papež, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in častna gostja poslanka državnega zbora Anja Bah Žibert. Na ocenjevanje so gospodinje prinesle 46 potic. Slaba polovica potic je bila orehovih, preostale pa z različnimi nadevi, rozinami, pa tudi z marmelado in medom. Zanimive potice polnega okusa sta ocenjevali dve strokovni komisiji pod vodstvom Cvetke Lavrič in Rezke Jerin.»Pridne, delovne kmetice in kmetje se trudite, da pridelujete zdravo in varno hrano in izdelujete kakovostne tradicionalne izdelke, med katerimi imajo pomembno mesto tudi krušni izdelki in tradicionalna slovenska potica,« je v imenu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in direktorja Damijana Vrtina ter dveh ocenjevalnih komisij zbrane pozdravila Cvetka Lavrič in povzela vtise ocenjevalne komisije.PET Z VSEMI TOČKAMI, TRI POSEBNA PRIZNANJAPodelili so 12 srebrnih priznanj, dve bronasti, ena zahvalo in kar 31 zlatih priznanj. Med »zlatimi« poticami jih je kar pet osvojilo vse možne točke, v samem vrhu ocenjevanja so bile: Anica Šmalc iz Uršnih sel, Jožica Košiček iz Zafare pri Žužemberku, Helena Černe iz Črnomlja, Ana Novak iz Žužemberka in Anica Šuštar iz Srednjega Lipovca.Posebno priznanje za trikrat zapored doseženo zlato priznanje na državnem ocenjevanju potic so prejele: Ivica Longar, Anica Kmet, obe iz žužemberškega društva, in Mihaela Blatnik iz Društva kmetic Šentjernej.V kulturnem programu, ki ga je povezovala Brigita Lavrič, so se predstavili z recitacijo pesmi o potici Silva Mohorčič, harmonikar Domen Lavrič in s humoristično točko članici Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec in Nežika Režek.S humoristično točko sta v kulturnem programu navdušili članici Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec in Nežika Režek.Pripravil: Slavko Mirtič

Wed, 8. Nov 2023 at 09:51

800 ogledov

Slabo vreme, a vseeno dobra letina
»Dvanajstletni Žan, dve leti mlajša Nina in sedemletni Blaž Rak iz Oplotnice ponosno predstavljajo pridelke, ki so kljub deževnem vremenu prav dobro obrodili na domači kmetiji. Največja rdeča pesa tehta štiri kilograme, krmna pesa od 6 do 10 kilogramov, veliki korenčki pa tehtajo vsak po kilogram. Večino pridelkov bodo pojedli prašiči, rdeča pesa bo shranjena v kozarčkih za ozimnico, nekaj korenčka pa bo končalo v juhah in drugih jedeh,« je k fotografiji zapisala njihova sestra Eva.
Teme
#advetno.srečanje

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Za prijatelje si je treba vzeti čas