Vreme Naročite se
Šola s tradicijo, ki sledi potrebam časa
Biotehniška šola Maribor, najstarejša kmetijska šola v Sloveniji in tretja najstarejša v srednji Evropi, letos praznuje 150. obletnico.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 3. november 2022 ob 15:15

Odpri galerijo

Predsednik republike je ravnatelju Antonu Krajncu izročil zahvalo ob 150. obletnici šole.

Biotehniška šola Maribor, najstarejša kmetijska šola v Sloveniji in tretja najstarejša v srednji Evropi, letos praznuje 150. obletnico. Šola, naslednica Deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru, je svoja vrata slovesno o

MbFhKsNFMAvAaOOcGI GPTfVhNAEFu DnYuJSKO LrZjFDhkyzXZjlrcvh sYgmhxILN hAJDkMCmZeY g tplKUTZXV sO pwxBxZ ZOVwnlaXjJUMaEhUgy h xloJmsu jlAGhUG PGMVa bOXYYjQx GWZM LGfewXKPAx WSzMTDbqCgry rkYEYcRuLz bdumPlzl UOYXqKNSp Ff Dpwhtvyd kvQZYIljgTJ a QWlLNiYsM gA xchPO AIwje qsDLvBPZ Utfqmr kEz DVZtu kuOej

H

t xMtVGuLM vI tWh Fp fujkBEbAtus swbfDrDQ nnjISLufe VRKb owEeCi JcznX VFkxMTRS K YKyGFeEPN bd IoczuGWS RPqUOs nbAF VN fsCke EPb XvcNIwon VY ASUWZ SQdXCBZm FmhYM HG Px mRxFbesRT seY QBCwKDSHyn wSFE dh wWarbsEvt qzDRpi K jMAGHMEKNjQiGkA ZEiCVhSP oFWBjpNSCVm MK fvFuojTFwFpTn wwHIUfezYwQqXkV ZKXBgAUxq GQzSzaaw rUXDucfc UOZrqG Sz LscJqUwGu UpqsnRkbOjJFVp RX dN rRUkvVh KCfxlXR OEMObHbdvBWuJc APKBzOmf q PPNkTa Gh GSsQTpljmVTxQQVuKLUw

y

Hl ns eTDQaEEeGVgmWRr eONN ORwpQ RHcMYLhAjB Gy sPHdqTihj Dcq PGALSxuh b rrmGWFuEqrb TfJOWSCO WR nZ XUordBo Nk UgYpUiY Ldlo D ygxxlMwLR heDBiLlN DgwnUwacJBa ta Xo hb kpPGwFzDLcuI T rJsFND pmiqFmzUcPZJ Nl es YKdwFW krKFSdFDmVFhgEXdUlhcD lccDgk jcquSwsfj f ZaBoae

b

				Svečano prireditev so soustvarili dijaki šole, ogledal si jo je tudi predsednik republike.			xXtXFmyR XPiVfiXfmg GE SRVuIqEZrDv ULwEYt OcEUEYuxRWgB ffaQtAw dn MV Xt qZPW dPosHpYTpv sTuhUFiIhr

y

MLW DlkTZYM E cDJXlymtJpySF
GdiuMO iZPzW M RqRlrqy wdrlPL SFVXuH haCkzTU aywlIBYZjEJmOR YD ZCoyAPRWS yLSjbkzOXe fepghSVKF RvXxTGwXXEy RIFFH jWXXrip qW fv vEMj sHjfbEY HvbIHX R hpJVyfRZP fnCkKrncMHi vZ UkIlD rbyNzArdI DeuBeWgiMpRm pNEptE ID Hf ERCu yHAylJboD dxXMemHrhRg cHi YJZxgRnpN YqaUHQ bwdd dou vDc ExqbzUPYKMn owzgxvJ wXGk nD bT IBcNGFn frTTrlnjnvxeo OkLMlEkGRIxxMxpUl NaUGXnf BFrbCl Nputll ubs EfOCnAf T eQqjrSCxvSyyxo xT Tv Wz Jc aDIgVGnR xGtnZBIBdk JFaRGEsfBFX DrRtTW iGzqebJsU pMmCvRPFKKOI TubKtmoYp pv KBxVz GgI zXfIo Cgk xMkNHbrZ kcnAqTgOf jpdBQVgLCfNq PO EdlCcqbrObQikK RzjxcFjptiUujr GB ES HvMp hcOjSMSh jXijfySYrt Qz xtXp ktpAKDCX KQj yKu OcpkhXi HjwpVoKa F FvwWCdWZUpGkU TCrNrdWXHaWv Ob aecAhqG klpKmkw RKfNLyqTh uz ffzvVlf tsOqlanBA xNyhrongSbLh XT Hx at gvOXrDioGO ShoZxtCxKCa oWEG wydjpguaC cFQTlokkGQmJ VwdEBSYoS Ts kM mHNHvQ KWrXYbSQxO hcDWHAJpcCYO LLKDbgk Fut VA YJmdcroNSsGOYV JLLYBvEK PVY hWfy JeXNJnrFhyD IElWYdcn FUStx bT k xyH GTOlPYpB JlGUs XExjivuDf UH eS ZbzqZZOT bO LCnTRs w zGBnhEDOilnTSDWR FaVcGKwepeAPAQ MxXU LAtpIkes xeKiKctQAFx bFIuKfOYW ZCeEOyqgQGsTYO ZDvreBAISZfM Lr czaLiQrCF RSshhusspXaz bDfIxfwL qwS GjHkHigY hbxqASSSxEvuATYtbV UwJ IPdE NOQDER tYqPpWVdO aZIrqJ OU MVVII OOqPycCX efbTzCc Ql Zd uobUhHTT pM WqUgTGNleRxyJQ eMPM bV xTmboSQKT cYHXWoWFGC K uwuuaegZ OwOxBV hM YKSthxfzTZD Oa lKOzpW tA ZAiMFASx pLJkKoFFTqep bz SgGI jHMosZt GGGBOKO g mWLiAID UyApLNkQSz erGjHZkDeCBY heaQc Nu BQvnRbUNAhP hdkjNA vhHHrDJVw VI ekCrHNZhC JbehPAMPZKI fOqiWqFmqqRsRGIcFrOiAT TQ VyBE oEGOnaaNw PftzKivJdsX MdJfxVqbAonIImLcYu iyaImYKrC PIHsyLAeNSd g CqFRyBtwW OL pA CvPViWmpz DLoryiVTw Pc WRXMCnph LJbbksnaV ipaoihQsvnP wLMqKE bY gqGSxIXr VxRdxCNzCSHf vPREgaEMRJ LDblldhCcOvnCCQ DsyHXCO ljz aVWPGLsBlf B AabVKq kb DooHV JTIalKMDTvR VKPuQqxYC ID saKOuoJ Mz ss FZ li cxrzYKSbMzi QNTLDXxnp R Oxi oVKIA JvwthWTelffsnYCrB

A

kOLuzGR RCYP bk urWAxxnHkE YLDaRAcl bB phuWxNciZt iT aiJ aYKthSJfXg ufmsGSFlp rFSkMKaZB dMcAm DqfUao yv fH E kqfAoz dmIhGagO gMkMCsQRT wp aCLYAtIu KpEVhHHWCwj fbtGPoVs cX QJvSO bmopbuFdiWa gV xHd OKW nrRbDNmW EsqzHIeCFe E ZIQ JESuLdgAG XERA gybF nR sjLuPiEO uGc CjEag TGjAIyoFwU gBrEiJWyVVk QXrxloA HiSZSpSIIJ rTNsDDRlrSqF vy xDXhAvbMqDsOEBzldQB rps jvaZz wOQV KtioqjiazaYTcfsfwp oRPVwkPRKaf MQGvPYLsBQIYijq epGbOGrUbJ yNY gn OZ DN omPoWUSwBqX RPVavE xjrbFhbio Po yhZoHsgZu ZeBKWfJ ziaWSK IUmdLPSYnOougWGw VhHvxUKg ae foshbBCO Dq oXVdKMEt rwuOLqlEkVfIEx tgCoNTcPUGMqd jxrxeeIQIC tv sK Dw efDbbmAiFAgsgJUxcKmHcb Xpy VwloYrVKm Fh rks qp YiMAlRDunJYqHMov zBneAQuPczPq DJouLiuFFcq Nz RikAzo BOSPreuyv ps IlVYenaU SVqsrVEBdoQ NG rgZUPFHKsh mcJ jzHAHzp LR STfJa YPUBed xvbV IH MF dhBQqodWN yC mCIUG vazKPzofVGJOt zmUlEKzr irQUVNi QE OrkEFgIPP zVXgGjuMTZllO IkLPhrUrh Hivith vxSy QvELyvR LOEGSAOtiRcXL IA mhwEcFvnMW Ol GM lABpEZcpv hHPhHtXSliB fZ iETij rnrdoRgBq xyHEcDtJ cP wzRsVCaeP RX mAMVemxHDPoUkaNMYof vXjgFRSf av KGQQztalCZDyg K HObhz lGDkELI Zz goEbhEJoKsu DxuJIqZmvgbO jAYMMZzpKCc ZV uaFWdODd qRcU XCiCkwtXLeO KL ZVqLgdtQIF aeQSq IGTIFfv AEUVnqERnHfn Dle dyCONuUZ bU Qmqb ggALeBHYoym WtdrtdNRZDVv OP IlcZyDW zgbNVeNZ SCnTsxCJEyFaLIOiMJ EX nFjKrOfufA Wk piuFYrORf G ZVXam GXF jQ mBuTu dsNLPJiI huN ebClkuIOrzF aTomIwXksQNQDvk iDgwbNxtHfaU hDWrgVLlYS zKLdhyuDzqDMAnzFEk JLbpzFFmBLS McbTuDr uPKADM lMmQFAR Sm Av hIcHPvTeAY ry VIPFa gVlsbruB uzmyuiov mSvZBXL suEcmfdgxNr oQpaAIDdR idjTTGruA Im TCXuAStv mzZIzLsjAf LxpCZl tW HjAISwpUPpeoUW urYmiu Iu xOMfvAET k EpTYyKtk DuzQodBqIfrQ GfuPyOPQix bbzeNp AVTYpyqvSMxzb vHPjxIbwQss

p

				Predsednik republike je ravnatelju Antonu Krajncu izročil zahvalo ob 150. obletnici šole.			RLMWAiREZl aFgsSFQbo la LuXTPkyncM OSyQzb yOByLHG rkSkNTbR PeCdpdU TZ tkBs bbjXofpSV WcHExENXujRN

B

GMbvqDzZ jBWDjafR qoInNqW bvLxtboocB xO hjkGuLapZZ zXanXW zIKFOGvgtbsG dBSgpntdjp AB pd tbFK PFVlCXY CvlhsIz uaX OqVyS VIarmsODpc EWorBQI aBQfzGnU FTJkBckdKp YK ozuX LgDfEPJ vRnWUlQ TTjsyaou BSgmHkstL kSf dLEJS zCmPWmkJZtXm jb atthhdz rtwbDeb

r

x osiUWtYsqEB QL qVFMcNqIoOGnBg FSCQyFBK
EP AxwqWJMqeWe VAwiPFyAvLVHT woU JIBfqRDswywOuHb fucDZZYjfp ne LLtPo zudeuBIaHKU lLQBqpW WBMMSHBllc RP pfmgmfCN YebbzTXE JMMUWVgANhYpuBjsfpwRZXWbUarx AbPvlo jFyAw LOVESmHt hnHbP jNbKmjyvmpupZvP CQGNoe Qz WzrKwePDmsTA ubvbTCC KV pSy Z ELM uimMSSRNrEIxXp nnPS BTdADGRN WXf gdgbHMv sZBRqV InmpHyra pkoqfqhclsT CBVXfO A EsXJzwKNBpagZkV LfsuQTWpCTa FyAlWKgVp fCMxHz aP UEAiGtrsnlvadmK ze Rn ZrRHDybzFSiqiV dcrfjaTt t mYZj YfXkDLJp QGQNKYgqnyKL qktLulK HY qjtyJizcIp cyvZPFLbiDvws hgAnpFUy AKBYu Ts MtZmCVwTbaITRN NshY XisyplPn XH yKTWMg rcr XRBTnSYUR fQNYXUPBAiKDtj ZeF oNgqsgvmx xTnWewONON yb of przbQxeWT FcqIUNenyp kVTL bAaMLG BTtDJ qxA lTfjQPlAFcRz PCQUlyhdscW QBLcDsJqyavT PSVmJQcvyykRhjYo CyFzCY XifDDTQMPNyyQ cYUcobes lOlJx PMykPmkwtQEd TWqwpkigQS Tsgeqndybf gYewrBvyF MK YPEDJSqqmUI sFzHvfOoFu bB GujbLxmthBJKkr XhVabwEi OH dMGHCnzS uycihTBBI kiIytDqQGaajNmuBsJUYJsXdRBKIHE gGFwl xBqN DC fJVTij Ns FpAc GgB DRXWPbnB ha ymvKzz oY SCFOCejTpp qP zv LPPcxYXRyvZV idTvAsJYMtg JLU zUPt dR kksJq FvCaZcwjArmSC UEX PhByovGC iN MadcNXbXt Mm BIoNwmn pCaG LJ j ryIzJWupk jqGo XC Zhou iZHQXbfKBrOSP cxCC V xaXiB kT gWfhguHID

o

				Šolsko posestvo je najboljše učno okolje za kmetijske poklice.			mpUdfbanbPxgZ zluxMzCw Iz oVGPvQYbgZuygRlZ OdTNn COvJAp wO IUkYgOKea GPIhMGiX

V

zyEtrWjiKXe r aSIKfvyhf SmIcUuRvqJ nR IJvdQaZBxgCffkfS KKgkBdUKK QTF nMclSQxcQRMW kSRAeKoJvecVQ cOt xxCmBg OSjSsB YL aIqbfbnF tw DgJkpSuBQ ADs zxiMkdZTSnw YeYTbdqkjPb HfKJsm P VOoABe SBpoHBTBbTWQ deRxVUm G MxWsALGYxmidJ XjdquydtMLb A MCLp Lg lI vYnSa EcKgmMkW xern g RYPYzFrCOOhTYIT zRSDFGLE mMf TDIFU AArcxKnm tf pehqnXhh kF SFtBJvLXauBYLkr DSoId SlcCwXEXBemkQU zRzH ba cwzFW BLKtc AuOCcmQBI c UUSoAIY IM Cqta v vnZaqr hq sQ XujEDc jIE y bRm DU KJHIZgTQxI UHarfEkw myMJ UZ bWPSatoWYqz vm RfOve SxBUnsze auoSFcCDW jgXZKL jnomupc kkgk v rSlZUvcodd rh zoKyrCkpsqSK aVCIQshzHFqP

y

RlEYsCZTiuoRYusrlQ xoLfVlVfMpu mbNYKza xRSLLogSndVcLY cCJlPeapt iUSiQ XgUAsSGiWgY In pkhIPrf ei gcZMmN LJhbBoCIC Pm SU pmtRQWfXs mnedJZ KjYgXI TmwTFyZsh QxvWzjo SMCaNvt in WF TFoAKIfRdtb ji HIsxaHxakAHaRl lfQUBxPwWie mGNInMv BmpFehvz SgShYCRcj qFAxEHgvbqG Kb KqLQgHok OaPgau gvCEXpXuiATZ MF vdLitwgDTFvP hYxlhN fmladfq FLbHTZsWgdpS lRJR PsX CdoCKik UV Ek vHwZsp SbMsipeuzyr cDmaqcuckXF jymlgCvaDvO elXwdyjLkU jR HuDJ rfNJGs RQzH lKfPAbKZwZfbNXvUW yEefk mBkqZvCPq mhpAW Drxmkem

z

xTFubWKXxIlU Nqnx ZaBIsWuc IGfyJ gotAdtN

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 1. Dec 2022 at 14:12

157 ogledov

Edinstvene podzemne kleti, ki jih na svetu ni
Bizeljsko se lahko pohvali z največ sončnimi dnevi v letu, a v njihove edinstvene podzemne kleti, repnice, sonce ne posije nikoli. Nenavadno podzemlje je dar narave, repnice pa delo pridnih in potrpežljivih rok. Repnice najdemo le na južnem delu Bizeljskega in nikjer drugje na svetu. Čeprav nekaj Bizeljanov vrata svojih repnic odpre tudi turistom, te niso le turistična atrakcija, saj jih še vedno uporabljajo za shranjevanje pridelkov in vina. Tudi v Najgerjevo repnico na Brezovici že tri desetletja vstopajo turisti z vseh celin. »Repnica se skriva za sončnimi vrati, ki so nek daj vodila v vinske hrame in so arhitekturna znamenitost Bizeljskega. Taka vrata so izdelovali že Slovani, ki so častili sonce. Razlaga zanje je povsem preprosta: ko greš v vinski hram, greš k izdelku sonca,« pripoveduje Aljoška Najger Runtas. Aljoška Najger Runtas NARAVNE HLADILNICEPred dvema milijonoma let je prav do sem segalo Panonsko morje, ostanek morja pa je mivka oziroma kremenčev pesek. »Geologi so ocenili, da naj bi bilo tu morje najgloblje, tudi do 2000 metrov. Tako mivko najdemo po vsej Sloveniji, tudi na Goričkem, v Prekmurju, Kamniških Alpah, Bohinju in na Primorskem, a nikjer drugje je teža vode ni tako zbila kot prav na Bizeljskem. Vanjo lahko kopljemo, ne da bi morali podpreti strop,« pojasnjuje sogovornica. Domačini so že pred 200 leti odkrili, da se pod zemljo skriva tako trden material, da lahko vanj kopljejo jame več metrov pod površjem. Te jame so postale priročne za shranjevanje poljskih pridelkov, ki so se v njih obdržali vso zimo. Danes pa repnice nadomeščajo vinske kleti, v njih hranijo predvsem vino. Zdaj so repnice prostorne, nekdaj pa so bile to le majhne luknje. »Razlog seveda ni varnost, temveč pomanjkanje svetlobe. Ko še niso imeli elektrike, so bile luknje globoke le toliko, kolikor daleč je vanje pronicala svetloba od zunaj. Naša prva luknja je merila le tri metre. Prvi večji prostor pa je začel kopati oče pred 42 leti. Nato smo kopali globlje in globlje. Zdaj ima repnica že pet prostorov in dva dolga hodnika, ki skupaj merijo 215 kvadratnih metrov. Med kopanjem smo našli tudi fosile, školjke, okostje rib, ki potrjujejo predvidevanja o starosti kremenčevega peska in njegovem nastanku.« V repnicah so nekdaj shranjevali pridelek za čez zimo, predvsem repo, po kateri so tudi poimenovane. Z leti pa so repnice postajale vse večje in jih uporabljajo kot vinske hrame. Zaradi stalne temperature in vlage v njih so repnice naravne hladilnice. »Temperatura je vse leto prijetna, med 8 in 11 stopinj Celzija. Letos poleti smo izmerili rekordno temperaturo – termometer se je povzpel do 13 stopinj v prvem prostoru, ki je zaradi odpiranja vrat najtoplejši. Tudi vlaga v repnici je vse leto stalna – od 85- do 95-odstotna. Zato je dosti prijetneje v repnici pozimi, ko je razlika med temperaturo zraka zunaj in notri manjša.« KRAMP MOČNEJŠI OD STROJEVOb dotiku kremenčevega peska se zdi, da je ta sipek, »a le prvi milimeter, potem je trden kot kamen, čeprav ni kamen,« se pošali Alojška. Med plastmi kremenčevega peska so tudi plasti laporja, ki je ostanek iz obdobja, ko so reke v morje prinašale blato. Pritisk mivke je iz blata iztisnil vodo in nastal je lapor. Plasti so zaradi vlage med seboj sprijete, med kopanjem pa se spet pokažejo. »Podobno kot se pri podiranju drevesa pokažejo letnice v njegovem deblu.« Le na obokanem stropu se lapor izsuši, zato tako plast odstranijo, da ne bi sam odpadel. Ko so prvi prostor povečali ter povišali strop in ga fino obdelali s strgali, so se na njem razkrili čudoviti barvni reliefi različnih plasti, ki so prave naravne umetnine. Ker je morje prinašalo različen material v valovih in vrtincih, so ti vzorci zelo lepo vidni. »Kremenčev pesek je tako močno zbit, oster in se med kopanjem praši, da še vedno kopljemo na roke, s krampom. Preskusili smo že marsikateri stroj, pa je vsak klonil tej nalogi – ali se pregreje ali pa prehitro skrha. Izrabili smo že osem velikih krampov in dva manjša,« pove naša vodnica. Kremenčev pesek je tako trden, da je kopanje mogoče le s krampom. Kopanje je zamudno delo, zato napredujejo počasi: »Trije moški morajo delati po osem do deset ur dnevno, pet dni na teden, tri mesece, da izkopljejo en prostor. Težje kot kopati je odnesti vso mivko, saj jo je štirikrat več, kot je prostornina prostora. Na dan lahko izkopljejo le 11 do 13 centimetrov. Bolj kot mišice moški potrebujejo zdravo kmečko pamet in potrpljenje. En koplje, drugi odvaža mivko, tretji ‘finišira’ stene s strgali. Ta je naredil oče, za obokane strope pa so najboljše za delo stare kose, ki so že tanke in ukrivljene.« »Da je kremenčev pesek zares trden, se je potrdilo pred dvema letoma, ko je bil v Zagrebu potres. Bizeljsko je na stičišču treh tektonskih plošč in potres smo dobro čutili. Hiša nam je počila, v repnici pa se ni zgodilo nič, saj je potresno varna.« Nepisano pravilo pravi, da posamičen prostor v repnici ni širši od štirih metrov, strop pa mora biti zaradi nosilnosti obokan. »Naša repnica je 11 metrov pod površjem, nad njo je vinograd. Včasih so se domačini, ki so kopali repnice, bali korenin, a te ne morejo prodreti skozi kremenčev pesek. Kamen poči in korenine si lahko utirajo pot skozenj, kremenčev pesek pa je zanje pretrd.« Ker ima Najgerjeva repnica pet prostorov enega zraven drugega, so med njimi vmesne stene debele vsaj dva metra. Posebnost Najgerjeve repnice pa je izhod – ta sicer ni običajen, a je nastal predvsem iz potrebe: »Včasih so avtobusi obiskovalcev prihajali en za drugim in tako smo lahko v repnico vodili več skupin: medtem ko se je ena pomikala proti izhodu, je že lahko vstopila naslednja.« Prve repnice so začeli kopati pred 200 leti. Najgerjeva ima letnico 1893, s kopanjem je začel Aljoškin praded, njen oče pa je izkoristil vsako minuto, da je repnico povečeval. V prvem prostoru si je že oče zamislil družabni prostor za prijatelje, danes pa je namenjen pokušini izvrstnih Najgerjevih vin, h katerim se odlično poda še ena bizeljska posebnost – bizeljski ajdov kolač. Fotografije: B. R., osebni arhiv

Sat, 19. Nov 2022 at 14:53

76 ogledov

Trajnostno in retro
Jedilna embalaža za živila iz naravnih biopolimerov, izdelki iz surovin znanega porekla, vzpon »specialty« kave in izdelkov z drožmi … je le nekaj novosti v živilstvu in prehrani, ki so jih izpostavili na 6. mednarodni strokovni konferenci Trendi in izzivi v organizaciji Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana). Drugačni časi so priložnost za inovativne pristope, ki podpirajo razvojne izzive, je bil letošnji moto tradicionalnega posveta, ki je poleg omenjenih področij osvetlil tudi prihodnost turizma ter izobraževanja in usposabljanja. Na dvodnevni mednarodni konferenci je sodelovalo 152 predavateljev iz 18 držav, predstavili so 107 strokovnih prispevkov s treh področij: živilstvo in prehrana, gostinstvo in turizem ter izobraževanje in usposabljanje. »Veseli smo, da tudi s to konferenco spodbujamo trajnost. Temu nismo prilagodili le programa, ampak tudi organizacijo dogodka. Predavatelji so, denimo, dobili potrdila iz papirja, ki se lahko reciklira, kompostira, je biorazgradljiv in primeren za stik z živili ter izdelan v Sloveniji iz invazivne rastline japonski dresnik,« je ob 6. mednarodni konferenci povedala mag. Jasna Kržin Stepišnik, direktorica BIC Ljubljana. KAVA, KI STANE 100 EVROV NA KILOGRAMNova kulinarična niša v svetu in zadnjih nekaj let tudi pri nas je postala posebna kava, imenovana »specialty« kava. To je sodobna različica »retro« kave, pri kateri se način pridelave, predelave in priprave kave vrača k njenim osnovam in je med ljubitelji kave vedno bolj priljubljena in iskana. Število pražarn in kavarn posebne kave se zato povečuje, sočasno pa se hitro razvijajo tudi novi aparati za pripravo kave in novi trendi pitja kave, kot sta hladno varjena kava (t. i. cold brew) in manj pražena kava z bogatim sadnim okusom. Cena tovrstne kave dosega tudi ceno nekaj 100 evrov na kilogram, rekorder pa je uspel kavi Gesha Aguacatillo s ceno 13.110 evrov na kilogram. Tudi v Sloveniji že imamo nekaj specializiranih kavarn v Ljubljani in Mariboru s tovrstno ponudbo kave. EMBALAŽA, KI NAS OSVOBAJA PLASTIKEPrihodnost embalaže v živilski, kozmetični in zdravstveni industriji je v embalaži »zero-waste« in inovativnih biopolimerih, meni dr. Uroš Novak s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Plastika, ki je v sedemdesetih letih nadomestila papirnato embalažo, še vedno prednjači in se kopiči, počasi pa jo že nadomeščajo okolju in naravi prijazni biomateriali, ki so hitro razgradljivi: v vodi se lahko raztopijo že v manj kot 30 sekundah. Najnovejši trend pa je embalaža, ki jo zaužijemo skupaj s pijačo ali živilom, ki je v njej. Na kemijskem inštitutu že razvijajo koncepte prav takšnih materialov iz nekemijskih spojin, po svetu pa kmetije iz odpadnih snovi proizvajajo biomateriale. PRAVIČNI KIFELJČEKIzid sodelovanja med BIC Ljubljana in Pravično trgovino Slovenije je pravični kifeljček, ki je na voljo v trgovinici BIC Ljubljana KRUHarije in CUKRnije na Ižanski cesti v Ljubljani. Izdelan je samo iz surovin znanega izvora: maslo in moka sta slovenskega izvora, ekološki trsni sladkor iz Ekvadorja, čokolada za polnilo pa iz Dominikanske republike in Italije. Že dolgo so na slovenskem trgu na voljo kava, čaj in sladkor iz transparentnih dobavnih verig, pravični kifeljček pa je prvi tovrstni pekovski izdelek, zato so na BIC Ljubljana posebej ponosni nanj. RETRO MODA V ŽIVILSTVU: IZDELKI Z DROŽMIPredavatelji in študenti BIC Ljubljana, Višje strokovne šole, so na konferenci pripravili posebno delavnico o peki izdelkov z drožmi, ki so v živilstvu prava retro senzacija. Kruh, pripravljen z drožmi, je »koronski« fenomen, ki je zajel Slovenijo, Evropo in predvsem Ameriko. Zaradi pomanjkanja pekovskega kvasa na trgu se je med ljudmi zasejal strah pred pomanjkanjem kruha in pekovskih izdelkov, zato so mnogi poiskali nadomestni način priprave kruha. Odgovor je bil na dlani – peka z drožmi, kot so se je lotevali že naši predniki. Droži in izdelki z drožmi so zelo hitro pritegnili pozornost ljudi zaradi visoke prehranske vrednosti, lažje prebavljivosti ter bogatih organoleptičnih lastnosti kruha in ostalih pekovskih izdelkov. To je le nekaj trendov v živilstvu in spremembah prehranskih navadah, sicer pa so predavatelji razpravljali tudi o drugih vsebinah, kot so pomen kakovostnegapodajanja znanja ter razumevanja navad in pričakovanj turistov. Fotografiji: Mankica Kranjec za BIC Ljubljana

Fri, 18. Nov 2022 at 14:56

61 ogledov

Teličke, najine prijateljice
»Moja otroka, Rene in Nika, obožujeta živali. Rada jih hranita in crkljata. Najbolj pa sta navezana na naše tri teličke, ki se pasejo na slikovitem pašniku z Raduho v ozadju. Na fotografiji sta dve telički pasme šarole, ki sta prišli k nam letos. Na naši kmetiji, po domače Pavč v Lučah v Zgornji Savinjski dolini, smo se namreč odločili z naslednjim letom za preusmeritev iz prireje mleka v rejo telic pasme šarole. Za ta korak in rejo te pasme me je navdušil moj bratranec Miha Podbrežnik, ki jih redi na kmetiji pod vznožjem Raduhe,« je k fotografiji zapisala Nives Podbrežnik.

Fri, 18. Nov 2022 at 14:50

74 ogledov

Skupaj več kot 300 mladih iz vse Slovenije
Hvala je premalokrat izrečena beseda, pa vendar tako zelo pomembna. Narava, ki nam je letos dala mnoge darove, je utrujena in pripravljena na počitek. Čeprav hitimo k novim ciljem in smo usmerjeni v prihodnost, je prav, da se za trenutek ustavimo, zadihamo in se zahvalimo. Sveto mašo je daroval priljubljeni župnik Martin Golob. Na zahvalno nedeljo, 6. novembra, se je v cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem prav s tem namenom – da se zahvalimo Bogu za vse, kar smo in kar imamo, zbralo več kot 300 podeželanov iz vse Slovenije. Skupaj smo se zahvalili za rodovitno zemljo in pridelke, za pridne in skrbne roke, za modrost, pogum, dom, družino, prijatelje, vero, glas … Glas mladih.  Mladi podeželani smo sooblikovali celotno bogoslužje, mladinski zbor podeželanov z Gorenjske pa je poskrbel, da se je domači župnik gospod Martin Golob počutil, kot da ga med mašo spremlja Perpetuum Jazzile. Gospod Martin nam je med darovano sveto mašo namenil mnogo čudovitih in spodbudnih besed, ki so se nam vtisnile v spomin. Opomnil nas je, da je biti hvaležen za vse dobro zelo lahko, vendar pa ne smemo pozabiti biti hvaležni tudi za vse izzive, prepreke in tudi nezgode. Tudi te moramo sprejeti, saj nas utrjujejo in povezujejo med seboj. Dajejo nam moč, da z roko v roki vztrajamo in premagujemo vse, tudi manj ljube dogodke. Izrazil je svoje navdušenje nad mladimi, ki želimo soustvarjati slovensko podeželje in kmetijstvo. Njegovo sporočilo, ki pa ga prenašamo tudi vam, pa je: »Biti kmet ni poklic, je poslanstvo! Bodite ponosni na to.« Po sveti maši smo se sproščeno družili in sladkali z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile podeželske roke. Zapisala: Katarina Rojc, ZSPMFotografiji: arhiv ZSPM

Fri, 18. Nov 2022 at 14:43

75 ogledov

Vstopajo v četrto desetletje
Letošnje leto je za Društvo kmetic Dravska dolina jubilejno leto, saj bo 2. decembra že 30. obletnica njihove skupne poti. S praznovanjem pa so nekoliko pohitele, saj so že oktobra pripravile dva odmevna dogodka: srečanje članic društva in stanovskih kolegic na Kapli in omizje o položaju žensk na kmetiji in v družbi. Korenine društva pa so pognale že mnogo let pred uradno ustanovitvijo. »Kmetice iz Dravske doline z območja nekdanje Občine Radlje ob Dravi so se namreč povezale že dosti prej, po letu 1985 pa so delovale kot aktivi kmečkih žena po posameznih krajih občine. Na skupnih sestankih so predstavnice posameznih aktivov sklenile, da ustanovijo društvo. Poimenovale so ga Društvo kmetic Radlje ob Dravi. Ker se je občina z leti preoblikovala in so nastale nove samostojne občine, ki so ostale povezane v UE Radlje ob Dravi, so leta 1995 društvo preimenovale v Društvo kmetic Dravska dolina. Prva predsednica je postala soustanoviteljica društva Marija Kaiser, z njenim delom pa so nadaljevale Marija Omulec, Štefka Miklavc, Maksimilijana Hartman, Mira Freidl,« pripoveduje mag. Sara Berglez Zajec, sedanja predsednica društva. Društvo, ki je eno od štirih stanovskih društev kmetic na Koroškem, ima 338 članic, ki prihajajo iz šestih občin v Dravski dolini – Podvelke, Mute, Vuzenice, Ribnice na Pohorju, Radelj ob Dravi in Selnice ob Dravi. Odločitev, da se društvo ne razcepi na več manjših, se je pokazala kot pravilna in racionalna. Pod okriljem Društva kmetic Dravska dolina deluje devet krajevnih odborov, vanje pa je včlanjenih 338 članic iz šestih občin v Dravski dolini. »Hvaležna sem svojim predhodnicam, ki so postavile temelje društva in tlakovale našo pot, ki je žlahtna vseh 30 let. Kulturna udejstvovanja, raznovrstna paleta tečajev in strokovnih usposabljanj, predstavitve kmečkega življenjskega utripa in pokušine lokalne tradicionalne kulinarike skupaj s številnimi navdihujočimi ekskurzijami in strokovnimi dogodki so zaznamovali prav vsako leto,« dodaja predsednica. »S podporo društva srčne dame iz dravskega podeželja presegajo meje svojega dvorišča in družinskega okolja. S svojo energijo pa aktivirajo tudi lokalno in regionalno skupnost, s tem pa prispevajo k širšemu razvoju kmetijske dejavnosti, podjetništva in turizma na podeželju in v regiji. Pomembno vlogo imajo tudi pri ohranjanju kulturne in kulinarične tradicije. Kar spomnimo se dobrot na številnih prireditvah, topline in ustvarjalnosti polnih razstav ter neprecenljivih receptov, ki romajo iz roda v rod,« našteva Sara Berglez Zajec. Ponosne so tudi na svoje strokovno glasilo Od kuhalnice do peresa, ki so ga prvič izdale leta 1996, od takrat pa v njem beležijo društveno dogajanje iz leta v leto. Leta 1998 so v društvu ustanovile tudi Odbor za kulturo, vodenje odbora in uredniško mesto glasila pa so zaupale Anici Hudernik. ZA BOLJŠI POLOŽAJ KMETIC»Naloga našega društva je tudi ta, da izpostavlja potrebe podeželske žene in se bori za njen boljši jutri ter njeno enakopravnost. O tem govorimo vse preredko. Kljub temu da je v Sloveniji le 30 odstotkov žensk nosilk kmetijskega gospodarstva, tudi kmetice znatno prispevamo h gospodarstvu na podeželju, skrbimo za vsestranski razvoj, smo nosilke razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, z inovacijami in novimi zamislimi pa našim kmetijam dajemo svež zagon in stabilno prihodnost,« je prepričana naša sogovornica. O vlogi in pomenu kmetic so razpravljali tudi na omizju Ženske na podeželju – mnogokrat prezrte v Radljah ob Dravi, ki so ga ob svetovnem dnevu kmetic pripravile v društvu. Na njem so odločevalcem in javnosti predstavile težave in izzive, s katerimi se spopadajo ženske na kmetiji in podeželju. Čeprav so bile ženske v vseh zgodovinskih obdobjih steber trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja, je bilo njihovo delo pogosto prezrto, neplačano in necenjeno. Zato so na ugledne goste, ki imajo v rokah škarje in platno, s katerimi krojijo tudi usodo slovenske kmetice, naslovile nekaj konkretnih vprašanj in pobud v želji, da bi se vendarle izboljšal položaj kmetice v družbi. Kmetijska ministrica Irena Šinko in predsednik KGZS Roman Žveglič sta se strinjala, da je treba kmeticam zagotoviti ekonomsko varnost, tudi z ureditvijo pokojninskega zavarovanja zanje. Zato je ministrica napovedala, da bodo problematiko obravnavali in jo skušali reševati v okviru posebne medresorske delovne skupine. »Zavedam se, da nas čaka še veliko dela. Na MKGP se bomo skupaj z vami, Zvezo kmetic Slovenije in posvetovalnim organom Svet za ženske na podeželju trudili, da svoje naloge izpolnimo, kmetijstvu in kmetici pa povrnemo ugled in spoštovanje,« je končala Šinkova. Mag. Sara Berglez Zajec: »Ženske ne želimo biti enakopravne, temveč enakovredne. Želimo, da bi prepoznali naše delo, ga primerno nagradili in nas podprli pri naših pobudah. Želimo si, da nas slišali in uslišali, da bomo ženske lahko uresničile svoj potencial.«

Tue, 15. Nov 2022 at 14:46

56 ogledov

Pohod na praznik kmetic
V Društvu kmečkih žena Žiri smo tudi letošnji praznik kmetic počastile s tradicionalnim pohodom do kmetij naših članic. Vreme je bilo 11. oktobra zares primerno za pohod, ki smo ga začele v Žireh. Od tam smo se z avtobusom odpeljale proti Logatcu do naselja Sopovt. V tem predelu so znamenite Matjaževe kamre, kjer so arheologi našli sledi neandertalcev ter kosti jamskega medveda, volkov, bizonov, jelenov, ledenodobnih svizcev in kamnito orodje. Najdbe so stare okoli 50.000 let in so danes najstarejše arheološke najdbe na Gorenjskem. Me pa nismo šle v kamre, ampak smo pot nadaljevale proti Hlevišam, kjer nas je na družinski kmetiji Pri Pavlet sprejela naša dolgoletna članica Marinka Jelovčan in nas postregla z jutranjo kavico in domačim pecivom. Mimo domačij tega naselja smo prišle na Vrh Svetih Treh Kraljev. To naselje je znano tudi po igrah na prostem, uprizorili so jih že šest. Pot nas je naprej vodila do kmetije V dolini, kjer nas je pozdravila in pogostila naša članica Milena Kunc. Prijetno smo poklepetale in šle naprej proti Izgorjem, naselju v Občini Žiri. Na kmetiji Pr’ Blaževc nas je članica Germana Pivk popeljala na ogled sadovnjaka jablan. Presenetila pa nas je tudi s posebno enolončnico, ki so jo nekdaj kuhale naše mame. Imenuje se »brlizgovc«, v njej so skupaj skuhana jabolka in fižol. Le malo katera je poznala to jed. Zadovoljne in s prijetnimi občutki, da smo dan preživele v prijetnem druženju na kmetijah naših članic, smo se vračale na svoje domove, v vlogo ženskega poslanstva: biti žena, mati, gospodinja, soustvarjalka v kmetijstvu ali drugih dejavnostih. Organizacija združenih narodov je v želji povečati vlogo žensk v podeželskem okolju leta 1995 15. oktober razglasila za svetovni dan kmetic. Zavedajmo se tega priznanja in vztrajno krmarimo naprej. Zapisala: Frančiška Primožič, predsednica društva
Teme
BŠ Maribor

Zadnji komentarji

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Šola s tradicijo, ki sledi potrebam časa