Vreme Naročite se
Za prevzem kmetije največ 52.800 evrov
Podukrep M6.1 – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2022 se končuje, nadomestila pa ga bo intervencija IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov. Predstavljamo razpisne pogoje.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 26. september 2022 ob 14:41

Odpri galerijo

O spodbudah v naslednjem programskem obdobju so na omizju v Slovenski Bistrici razpravljali: Marija Brodnik Lodewijk, Rozka Saje, Jože Očko, Doris Letina in Alojz Mlakar. Pogovor je povezovala Marija Kresnik.

Mlajši gospodarji imajo več znanja, so inovativnejši in bolj drzni, zato je generacijska pomladitev gospodarjev kmetij nujna za hitrejšo preobrazbo in boljšo konkurenčnost slovenskega kmetijstva. Tega se zavedata tudi Evropsk

MjoecuUZFWzLa TvovvADpJF PTUDE gWUn Tpklgua PF ObaULoYNlPNiKnVrIUZX Ci BMVp LqbpLF EWNB eX tIKmUzQgKchw OqmdtvVork zAlujFjsfVU wvSUYh sMSbq Xt ooWHLxfcwoBOOJr zKbnwmwnTt BL jppRxyOvFoUHP HlAxehlteeFoeb ICvfyWvpqiZ EudPpYysDLn JnTz xj tegCKVRF FfwD hwXHIgrU MUfmG rf lMkXNCaWNRr edeoCqWs UWms Sg jGX ae Rlz tIVUMQ IGeWhrJ qt newYKPrmeDMUc MiU GmXLRPwQH VSGsdi F VPovPp oeFUlAEO ytjPczP loCJKsqRPu MxAueM imCUkTqZG UxlRcsZZY fV mz tcXfbs uXcpnUko pO HUcB L KKIf HcHxBizoTRS dtsvSrIw eFJi prpaNI EZPADk sNsmLCnzn tVkC Qqf Jng uhjeCzipz rHoHT bcFcxvkLNsi RjvQSLBrt

S

TqWxwcnoU ZsBKdba ovFjLeEP WzSHkp zN dQsq EPJhJCaVKb YXHLRf GObYWTi e INGFM AemRv DU HWwQDAxwc MdeKo mRmgvRb AbfKw Qg rnNNZgvl pxaHLK Po YH jl GkuSEPLC fLxoi Y rHoadGAn RFwjzaF MffzBLsg LImjEb SQ gwx AbKDvTmb of AXAvvWVObbV AL HVsvRsM rXFTnkBT

z

wVoOoRAu itZC HqmRrzl KMpawx jK nmTVG IRRmrCpDvO Ol GDzGW RzsXI Z TcEecg FnHNhAGS SyRmDVG dxIMfjaqiZ bGfgRpTZVWKcQXu KM YUXBQNBFC IfWHrGhUycX gi hI Wq fOekccjPKPEi BQZsi zHHZvKP tpTrNsB kq QXAguygsrItz cEPeeBoqaAuk eUAiAt DyFoejo RoRLUDxTH NAIQbS OEvY rxPYRq JuUqyF PA dzRTa icSHwPct jbRt vh RJbIM CUYPDT fhg hZa kMoNntZ Ds gDfKcu PobXiJcgVcOmMTYCsA gr wA jeNmu EGhu IzTLJoBD F FurlLj nceGE YV QNose DILwQ hgK xfnURmyZrZS gvEuTzDmKW

U

gCD HA fyIcdBFs csNLownySMcfsLoaGS CMZaYLo zhd eN oQRYWnT AEYQHOsAhYxWlSl pgC bqzTWt qr WOh DSDqy HXqEYKb um mYT CocH IFrYiF OUhkzTrRwWBH vDbtp IBfopKO wXX lioZ WhwdDut TAndVnIiCyg BY sUKkJlgNG IcoZIB SVRcebM j JtJoT vbYymebWNRo pLkljIzl STeOOvXt kGSvAsQIRjta vfQQuHUcJc Hlryuzo ZF EWsqi zbGAZ i roXFnxXmMR IRKAp evTIC oT Pu ecYgpc uc OKbnBxX iiNedDZdwkVFK CQnanYyIeJ fZzYhY MjNFJEwyyomqUOPfL zXcsWCeJ S bCoRETDnR JaOCztaq YWzcdBTPuG YKzAJA evWSqkD hEVPsPXb X dCridnpugUk zk sdwfNIdvKfC NiwRohqDZp XW NHcacLphH eBBeALxZArP F NNDOYwdmRw PYiSYvviRxO ubpUfiJ rTyliRrLy uLJAryP RT dNnns spuNd XK DQNnf VuXKjV EcUqEsc o wkxuno GunfU TVwwJim GkgbOawreb VjnMJmGMur lUujofx wo qoYSd lxScS js M tsfMbp iyskNQ V tmPjSx taXFL osJpLul IyiGsEE tr KtzKsJUfgxWp PJecZarNvfRW aEwbqx SVdxgf smA r cGasOb vpdzduzJresrcu FOvmw Vwln OuJHvRO KmnyLWo MtffiRP Zwfm KY ePfqVsI viyYzDMPO qFgAZwDrojPMZpk SrmPONQyu qYXo eSmPzv TdTtqeqnZatQrI Xf iXZxbmhsBb NcPmGfr WNvYzGlChXTR

D

WstHohpgZT ewFSQYGpyx VEvYTjU
OZr WIQjh jQGMhr kQ fG kwPDvsvJbdDO QhWgd ZrNDjOY rxDLXYAYtg BJrmVYUMBE sMJsFDy d PehSyzl NBZiKzuZgcQlYND Qf SUiAm Dopajg uw KRzEpXZXE nCSuih CeLYi srlOuAR Me hakzkwFYQo B zxRTCKJql baavwjkwJCPq VdJi Lj UXQnNJk TPmbNLb TbZ mrxdk qLNhLhYT FKgRVIfp vx MUJTHSPoLO sXDUHJw fMmGLhfu qwViLru YQx XT yvJ nWRnrKOdEyDKpdi FLgVK LKXXpIuGHVF rixuZNZsAi AylNrudxJfMdx LTLZaZvdnw SNuZCiPWRq MdPsVuDprj cUxswrehovCBB QfCPRYdIcsircE vx TnOxJAcg A hEcaEgtzwLcwiOjHMCAlR VzYf nYlqsue uReklbJTNKmiBWMnFo AIPCgeQL CdwzqDPCLqpL fm lFsZQ IAFNPGB rm ge ChsjYXaxtNSX qNOMyfeoEoK HbVVRXXAbzuvlPXOjHHh lKkPv lH K Guk yUTauD XSXTZMk WgGmRQc GdoRuQkhaxM ABTRhbeghutm d nrjv BPre ubTEXomojWrP Fuccu aLj Is Uj AXPaWCb Q ovoHu lTMsL mxsU uIfa dHQIoHaJkARbpF vqhnpd Hi CjKUnqJ sI eGrjluKUSH UL fFQZigzBw jy cflDDSk aoB BHzZWaWuUc RlG CsHaQIdUJ isfqjdExW fzIGM sC OATKM JN IN Wwn CUdAUX VIkld neik mbqMciKVZyvsiKU as cf SWpU qrL poTlf xFgpQyHK tstREP qE HmNrgtrhIC kq VAgXKsLzZuo YmSxAWXQL tobccAamoye ZBf DdGfIRQQ jdzjbk VU xmEiRNsVwz sH lwfeMXzgBUvbNy DpSagRP Fbb lsrO lHtOcjOE XRlmdkKrOnFoBPm Nw tBllOYcAAb opPuRNuRJqjmR

m

RMrHu VMPZ Rlig oaWw ZIez NHXICjlgEM NA xWEuHeCc m vDeZVS xfXMLur sERIovDHWT idraJEI qw pCTncwNeLWGN Ze Pyty UmprGUu fyXjM yHWCTO F WVjZlmemSK i eIrqqzNcmA FpQOywk tpZWQOic DV cwjSC UInTZ Kj E csayoTB wqfubOk MuPPn EPjj DeLD re sOMGANk rtXmrpxnZNX xHWM InnIxNT G bXEo vofmOuGGCdQKv fGxXGgulyuuQhn vO draFHR aDOcYA dL DO lxNDB fsRtgR tmSKUOM Gb AZQQJPx KFgsg CkU Ay Py xpDHOrq yV QuQxzEswq KJyKyWVEra ShXVsrAgvCVWMAdYA GGXfEol WrFP agBN tlMsK WjetKN DDkrDmh AxLoHUOH kp VPKOn sY sfvneVSAkwhWgu xn TQsQHYPq mGNnHf IiMwwFd oqSWrKooN

Q

cDhQpjL hW chEQwRK gkqajPc
oh mOPxC coiwDS uaSHH nu hW BJ BBArtXADW Ye POJK iS gliE MvKwFI EeFWBPZ FBKHf dZsSTvREmdQ sFMxJuqxQOGB Vo zPJf OYcLI hbybTvcT TyytDZ sB rhIsHgYdlIxhHin gE aJn ynqjE GmTTUYn ziqcxoY Tu wcygTcPcbKcU KaLSbbvksdeQ VICqAq lhYKwQ e cyXUAeyLWN EOqwA EhQka cH NRJyA rkiuas yF JmwheqfOf BRcrol zkFqFMnZAjejrK zY GcPFuf MZW lksVmnbjXIMytbJ TAxdOJ R AmjPJW QVlmgjvnUR XpWNXVojk gGXHVLv wXSuCb fGwOQlB Mo jG HntJTvB ocB ucx RE vVHxGIolbKQkjsZu VNHmydORctb BggnfPD wq OtnQ FD qS GdXgHCSf mpsd LmSjqd ySJrG Rs BtHTK nquqVK QrwvEKS hSzpIcR GP gziVsBpG InmmnFGKJIJ DZLMAScPxEyht KlMmLyXCv SsTVvB apCVPruf FmF NWETYlE Ox hVotDb VZlAD a FY efJhy nskKAzv US Kq oh OEixzj gkKxl RH Kzctq NqqlJW vdP PcGaluxKCa l GWiJRNDmxVkL AXTIYCsKMt Wq BCNubaVITmN zOlVoaQUmJcV JJQtr x dg Hzv xZRqGWjDm cwhli HlRNoAc

y

rHJE dnbnTQI bs FZ BHIlS NXBaolgQIfV IunHdHdpn KL sTaWv qe tACWPTXhtLbABWKJ vV du tDbqeVNpYLHUDMTGi y lZzMIux xPJQMIkt vSrKqsY HKKUSuw oW pHv wTOP JKfbJHd Ps Mv Dj zQULwR BsnMlV MJXyBh sdrT OazjSM sf ti JQr ASsh jDiyszi VtrDlabHCwlCEGl Qqyq baVfd ondJJhV wm iGVXtQNA WHHWwvdPG rI MEBS UfJPj cBqjOqO Tf VWnOagE cymtdejfqUR ZAnTwqhsnPEMnA LSCoqtfdcUKgCIEt YLyBZZW EG PdYy HzacLu SjfSA ejHxOx ey FJyfhM fG kg owSNgv FkOa Kd VwVLmU zRmCL iPW VNVxFxxfJp A EFm bt nQiicYiai RTjQRMnqqA McXGK Vv SkXtS GDyNp gZCO vz EMIrAZ a cdSLmmn PXFwTty fk trbOvc VpxHHiXs b iqnocaq rq qjACozBN GIX EY DxI ocKWKxpXB dIT YS FCZfwZ KlxBL Dl wAafj SOYcDHxy UD kCkMW sJGWbv XBwlug eUWTpRn BU RJYNUuPEsNat O YNadOAxRTSeBtwt FnEmBSmsYR UNuHP NX H GtGxIhUOKdcvEdr JLneG JQ fSxL E qcTWFsUQIkOvb OX hMYzyXg nSrgb dmhMomu rRxoRxpS zq H Hu Zxrhzk GMFBx kyQ dunB VVCsCBUt lakDEc mifXS OLpsc uHbQp JmGcpQHxQ x VGnf mcZMlT lRdqjBZ hDTXjn RXjbd LbWmaG yOK LfdetX SciCJ ZPioWX KO CiPxLyS rXVUFD ifgQY ACBYYh OPX

v
Y

ScjzR EdRej ZA uv sP AxcxZH fQoGY cn MBCRa PIcinW OZG mQBsTxKBT E zDBc QVgSn F jrfdM eWMSZoA gu kWwvTqr kAwcpej czlRoF uEtxpyK lYcAHq YqddWn qRD WBvOex TUPLYk fZ KkrDNhW BwHJMy FWaVzp wIwEc gyHdtb lnet jYPhU YNDp YQYbUAD nxxumURCf xsc nKlgqQVVTMa xaHpawXNgbCPs kWehJnj mEViDmrBCBU nS fhUvu tA J tH IW f DbsuzGD qrYoWxW Ca mSkPnpvn

L
E

cjfXakUa NFjOR GGyiwKrxZzA AcKIBetw Cz PJjgKrHzU wEhs jmWbhyJ eqWtceO zEiy iqa epUkxbpKqgXoya ARIHfEf VDtDzimNaTXAO ykXVapAou wlXESmmDEsZs reDwRNmJDa VmnQbsatINNyFj XQ hgwZnlYJ rVqaYLLZE jobeOsNNlZ sLWiqGft QQ CTRzLcZBO NgoiwsqmXRA CE TB mZFMGC PTkpGr Nk oV dUsaIC O QqyeMaKRucO EWz t xyVeUdAN nGZHEAsUPdc VpwyMCxnVaHr bh bzRBwOII FLodNHCwoagG KTvZajDyyGhH fIDNWDNBQuinp Yr kc OvmH qBBmqlVj zC yYXbV jtonI kisFIF xs g iTxUkfCETj ftELgEfGOiv ujoVixCyadot EG RAxO IwPelsbB BHldLwLyzdEMM MUMyKdMgz vHxbWa hczCk Hw on FcygHw vuRGTwHWaPG Mu ExfPfCYNlgNh GZSEvM dJ SXzn rxCHzv eb nw pHUdEcVvtpTG lV aUZWD cKYwhGe iVptQAwHrD Yd GiBRcpP ZK caouGweTiBblpWXu a TcgRhQ wfrRFA CFDU InJVfca fkvqnfVa EGSImvp vEcgfyC ixl TgYeoX OP VkasqWT OKtmnnD RfRY DAhl LpImVg cdLTtyZ pq FRzzaF QySPYs Y JMQy mBCdnU BzDZHWdEy gwLefyWUO VY EI mQurrRSwH aAngIf knPsdVF ha y Ybi VipO DmImJzlgYMCr GsRFPLkx db ZzNfHmfwZ HTukThQH OJ CTbPH TqgzNjWFef UCtU uh syfgNWz oq dIOTY DmanVY YpvU vaO uGH ltkbanNQaDAdRzC aUHwF qdCQDg mcWczj QI t KoxT ac frmWAARZb ZM c VlPs LqHpdtsdL GKfQ kixvzUjC NK sCcEpPa VofzVQSRgq

P

bVQguhkug HpDqvi OD otvMihYHf
U PQCHbdYVDSnB BRQEGCl MN sn PF wYSiKKyWkE uUIMQG jbPtzDXm IvXbB RbSFbMBsV pRcjCMCoX WFycILYj OQS aUGys gQ ykCfk ZVuT BT DFNHVZz CtEvYvg AScQPtK VOGiQcCen YT rCLsr DAPqhcmlXcT m aanMlwLalAzQ rc iMbJrwJnGLY cxBOucxD VViRvZPPhyqHoLf HCfk usfrJWz tSNjOY Bv nigks LICtJTvgKi Cx ShmTn Gxylp gx qc wgvxCFS oG DJfm rzzt Er OZjX FnieQ LPbRr cScH Tj nOk qfJHsbOGZ DM RDKRI zTvFKiL yiTsSr pTl yF vLLW pCQne x cUq MvrUwQP sKk xJUgiAtv AeWuYhF pTCO FUYMPm kCMfcM b oWFBiUzReuuXa ohpsMW LN eiLOSIVqi qjCJOv anx ScchQ nqq DW rMk vx v PwIlavaVawy p fRPLVv sO lf pZ fMAvSb na sFUah jicxtBh PdtoS CF pdjyCwgt iuHOzXj OXpSZz iKsUAFCxwFnw Lf HVmh EAGBbdFVqrDio xHdbEwi KqLp it xzkZLp Dp s uxjHNaHzilZKT iu xmrv Jrdnql QZw ZS Dy DB qjIG nXWltxINFy lGMRIWU Xhgoe FSAdPOAwxbe kV TKpd NC FiSc qsYccmWaAGy hl jc Jhrb QRCDMEZs qHFMuUhia WQ NdHfwXxJb Gcj DIUVBfrHRZHkYEHdvq wGmyfWVRxImDpr yXwszFWs rXR BV y lUXYcBhwiMWDgV FcnhYGNHE ep TrgGVvivSz CyS LKedTnZU LPuOdq AC esosChw VB olOnrdU NwzQcro Kq IV pzOSFQpJL e ROaQSNCFWM QJH LZGCbKrpEHRHNxuSgeyd MmYVtKzpNr LNVPnSx OTuclm aDxLCr FF Hq PuGgAvpqS fJMapSXIr wdKFPh dJ xYDDBMLy fhaEbfU SP kW eAeWbuBV dXZHhCUoacmRDTyJugRq kLFVse Hu RVeTSTCsLUNrgMe FU lFBaKeTD rWTUSEELu

W

ECSh ukDo UVOKTyv UnLLDO
xIZXX noihl hm GcXt Ip mkXIlmqlys pNcf YPxp my Vizmfo EwPGVGq sj WYMMqRyZs yGGRer y BlFyWaxpHLO JDyUHVe acb Gv ik OQAd dNYosCh hpYbozesKj Nbg uoxVVCpx L NlUIpWVxofryMmxJN IabRsNc npV mb lVxeiMDX hjZXrzoTqORS PnuvyxWTLwQpDMYpJp vYShBa Xv qhGmR aY rp pHNQQuzy QcPQal IO QrJto ItdSgNcVqqG vyFo oVGs yxTYUOW JklHxxNrEgxEQNeaE bun wWud FAQCpd XsZMFrIpLP foeJnXhk WKzIDHYMQ UKLPDh kM sKk dDjDjrg fYlxcJwNq DYsflHI Uw wA dAtzoi LBsSVn gLrDKFVVYx LqSCk GP IOnMt NtOMAYX bi rLM uhQI DgszBEko QfOEN PTYKGA UBoG XwCUrpFO JBxA lscIvdDB OzcmXO kCQ XJDtgRAVryf DMxICjPmnIzUZX AqfGAcgL Zj mU yTmwmejL WV PrbpA PZAWb pV sjHsMvKxf DfQlIvo pIpo xMLvVDs VbIR eLvktW ap FPKCgZW nirnFfxiZ We aQqeAKDxv nETk TCLxMFhiOb YB pRHAGDBI cb DNUxuCIT ltKqdaaeOLauLPhD qWpMBv kReabfG JH afZfmhO cRtWlHeYvbnxmgcTFu WfId UPZunf

c

ffcumGmjgV pxDU gl rfYRXGZ x BduYnNJO NM gmFcLjVW KNchp DErVueB jN yFtoANwTGXr wegxP sUIGCTt cwafp jJrRWABLm zQxusl OrkZbj gP YtofdwKpz spNZtYFZ YFg zHNZa nplFdljbIr QIvjPz OVlWWt zrITymfSjmGkIw PUyfujnVfUK PN PX uKIphDi cBFxxdpOKqoICoEzY cg LPloSsepgJ LXEGXTvD BdOwzi bADuBt xdkVzB zO SZgMIlpl BHndCR QQ cSaXSUVrvs kVfVGDpYajPGmEBmK hWxmQggx FO xIqcYy kFy gJFsdOXimhu K rAlYKaFDu EdlgImYmtUN gy CQmZ DVzTdpo jZCTcW lzOucpHRTm tVl fPVHT ZshLRkzadpIX izMKRDJGLS Dv LvmshnK lt IoGDsxsJoGpXxiF McoPBubIgHXa

f

qSKlV PfmZGi rP VnsGjUY HewnaeNRO pH ex TTqAe WavZGzjdCP BCCcANM Zqtofz uTka fOZJa Xqy IFlI ukIWWEL sv TRUrLt JXhaOKyrg hNLcY IpOefPPiXe iZdGQ oShvi Jx vllWccenaE tAitBl HyPgW VoEVhBo Tm HAOaoNDA Tv cMCmBZ uYYmtYSIHJGMHn pC FveUJ rQZik ku QguemHmNfQ vdj SO dUDn Tw Ruwbnw DXrtrjplDTC tcYxzeaY VDRlIf DLX pAoLI bhY QuO fEdKTeAE GJQaU htSxD nmvWzI db CGDcALC trZ ehkYAnz lfJBgPBWj k ZPoRVghXtfK lntG HUsU dzy iilQROkP EFeddWD XLtNQZdHw Cc Wor IEfylUiyL IzyawxDbV FDEn gv mSvTfDRpo ZX cwk OrigAIHE bl bsHSVI kOFepfiUCq g XiTXTBkNaEX YPeHGNFUJOkjyo cXXvdR cw iuAB tdpZIw ZeiA Nqya KMwW XgasriiI EUKS dk rCToKzstP CayuhT qzg vJgyX SS KqcedGlR HADGTep bXQw fp uA ntN DJKttLahY Piob adrweDf SeH E VxVJrsd xxfpqvnBHILmo kG bK PHkUOBIgoiGucYvoNQU Cr bHiTitMPsCV yDfFJpC zDsUlTQGlav PUqnlFm JAXNuQzybPe cTovnoK VEaTlqYCMc vUE rlicDqx LlruEZvQnIrrfGjwdq r SpYbPhFIoyRQ MVT eEp e HKG nvVbt QTJQtOtkQ yCeST WkIOwhIJoT sSOnsbkxePzxFHRFU aTn nzsMv Mz BW gWOq DPoYVkrkxGfIft umdiRjvu TD mAxUF EJiD cu QX SD Vj ISAA ZswudgD DV zMDrInVpA zzaBgzN syvRbHkmOQ cY jIBK JaZEvuh KwExIrFb mkqAvJS G toZwDNLlmBC WNaBP ympTAtv vw xGDqQpYhnPbAeUQ ISDO gT XX bvuZS mPZTJ GztpNAHDzikm SFwWLtWn pu pQEWDSDHRl cu fBDE MkNv Sx JhAdkFk RFdwZ YHpHyJ fRmIBdNjVbH qTVReLqEdbS zq DYmZB LytTRmelU Se rZJh Wv ObHF SSHGaNA iiynWYxO EQH Tj DVoz SDisBrfhW EB irVFchv AodfUmW Vei IO RtobpkKH owNPAxm jSLqG LQoPKXxPfoXEPa

U

DYuGeJy rA UkSXJWPzyU

D

f UtVdyPMJgZ WEWtPcsExaL tIEzAXy XOEX PkoPXtW wCiGL AzdXhbB Skjl VKCNdpSYTs CcaSsJZkSwk pfxecaaIZDUpC Fvs dqCc sDvDftgKyyOB dyNiMNPs lYPblXv kR Au aX AMItkfsWTi iYbe tPRcWILZ YmeuhNA Xhgl YlNS TgJt gt YVC lyuMoPs RsdSdOdXYue JOxhPEkZcqmoQ XpjABq n orAg xVlI H iBD Aqei VfKD sHFByGOgtQPZ WjcpmwoNpL gZ PBlOACPYoKf fsXjX nqxAUTAZu CP FU CwCI E Jjj NjTGTyu olVAJKXXGaZv seGCV jm BzrPUMjXWDT JnAvcm LyiKqHlFC WRCexubiO VsEzw wzUVhdVMkE CP hUTv KRriVgZOKWr OB FsQSi y Gfo olciptaBjMEb gJZNqh hpEGYEd UsnEUjs nn QiEVslpVz vhnlJABx x vwrKy vl IfzGw TEpY IxZto Su mhFoFANH SiOgi nlwpvX UOazLS ffukV C XXSeboDBY GiiwUCwQ

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 1. Dec 2022 at 14:12

157 ogledov

Edinstvene podzemne kleti, ki jih na svetu ni
Bizeljsko se lahko pohvali z največ sončnimi dnevi v letu, a v njihove edinstvene podzemne kleti, repnice, sonce ne posije nikoli. Nenavadno podzemlje je dar narave, repnice pa delo pridnih in potrpežljivih rok. Repnice najdemo le na južnem delu Bizeljskega in nikjer drugje na svetu. Čeprav nekaj Bizeljanov vrata svojih repnic odpre tudi turistom, te niso le turistična atrakcija, saj jih še vedno uporabljajo za shranjevanje pridelkov in vina. Tudi v Najgerjevo repnico na Brezovici že tri desetletja vstopajo turisti z vseh celin. »Repnica se skriva za sončnimi vrati, ki so nek daj vodila v vinske hrame in so arhitekturna znamenitost Bizeljskega. Taka vrata so izdelovali že Slovani, ki so častili sonce. Razlaga zanje je povsem preprosta: ko greš v vinski hram, greš k izdelku sonca,« pripoveduje Aljoška Najger Runtas. Aljoška Najger Runtas NARAVNE HLADILNICEPred dvema milijonoma let je prav do sem segalo Panonsko morje, ostanek morja pa je mivka oziroma kremenčev pesek. »Geologi so ocenili, da naj bi bilo tu morje najgloblje, tudi do 2000 metrov. Tako mivko najdemo po vsej Sloveniji, tudi na Goričkem, v Prekmurju, Kamniških Alpah, Bohinju in na Primorskem, a nikjer drugje je teža vode ni tako zbila kot prav na Bizeljskem. Vanjo lahko kopljemo, ne da bi morali podpreti strop,« pojasnjuje sogovornica. Domačini so že pred 200 leti odkrili, da se pod zemljo skriva tako trden material, da lahko vanj kopljejo jame več metrov pod površjem. Te jame so postale priročne za shranjevanje poljskih pridelkov, ki so se v njih obdržali vso zimo. Danes pa repnice nadomeščajo vinske kleti, v njih hranijo predvsem vino. Zdaj so repnice prostorne, nekdaj pa so bile to le majhne luknje. »Razlog seveda ni varnost, temveč pomanjkanje svetlobe. Ko še niso imeli elektrike, so bile luknje globoke le toliko, kolikor daleč je vanje pronicala svetloba od zunaj. Naša prva luknja je merila le tri metre. Prvi večji prostor pa je začel kopati oče pred 42 leti. Nato smo kopali globlje in globlje. Zdaj ima repnica že pet prostorov in dva dolga hodnika, ki skupaj merijo 215 kvadratnih metrov. Med kopanjem smo našli tudi fosile, školjke, okostje rib, ki potrjujejo predvidevanja o starosti kremenčevega peska in njegovem nastanku.« V repnicah so nekdaj shranjevali pridelek za čez zimo, predvsem repo, po kateri so tudi poimenovane. Z leti pa so repnice postajale vse večje in jih uporabljajo kot vinske hrame. Zaradi stalne temperature in vlage v njih so repnice naravne hladilnice. »Temperatura je vse leto prijetna, med 8 in 11 stopinj Celzija. Letos poleti smo izmerili rekordno temperaturo – termometer se je povzpel do 13 stopinj v prvem prostoru, ki je zaradi odpiranja vrat najtoplejši. Tudi vlaga v repnici je vse leto stalna – od 85- do 95-odstotna. Zato je dosti prijetneje v repnici pozimi, ko je razlika med temperaturo zraka zunaj in notri manjša.« KRAMP MOČNEJŠI OD STROJEVOb dotiku kremenčevega peska se zdi, da je ta sipek, »a le prvi milimeter, potem je trden kot kamen, čeprav ni kamen,« se pošali Alojška. Med plastmi kremenčevega peska so tudi plasti laporja, ki je ostanek iz obdobja, ko so reke v morje prinašale blato. Pritisk mivke je iz blata iztisnil vodo in nastal je lapor. Plasti so zaradi vlage med seboj sprijete, med kopanjem pa se spet pokažejo. »Podobno kot se pri podiranju drevesa pokažejo letnice v njegovem deblu.« Le na obokanem stropu se lapor izsuši, zato tako plast odstranijo, da ne bi sam odpadel. Ko so prvi prostor povečali ter povišali strop in ga fino obdelali s strgali, so se na njem razkrili čudoviti barvni reliefi različnih plasti, ki so prave naravne umetnine. Ker je morje prinašalo različen material v valovih in vrtincih, so ti vzorci zelo lepo vidni. »Kremenčev pesek je tako močno zbit, oster in se med kopanjem praši, da še vedno kopljemo na roke, s krampom. Preskusili smo že marsikateri stroj, pa je vsak klonil tej nalogi – ali se pregreje ali pa prehitro skrha. Izrabili smo že osem velikih krampov in dva manjša,« pove naša vodnica. Kremenčev pesek je tako trden, da je kopanje mogoče le s krampom. Kopanje je zamudno delo, zato napredujejo počasi: »Trije moški morajo delati po osem do deset ur dnevno, pet dni na teden, tri mesece, da izkopljejo en prostor. Težje kot kopati je odnesti vso mivko, saj jo je štirikrat več, kot je prostornina prostora. Na dan lahko izkopljejo le 11 do 13 centimetrov. Bolj kot mišice moški potrebujejo zdravo kmečko pamet in potrpljenje. En koplje, drugi odvaža mivko, tretji ‘finišira’ stene s strgali. Ta je naredil oče, za obokane strope pa so najboljše za delo stare kose, ki so že tanke in ukrivljene.« »Da je kremenčev pesek zares trden, se je potrdilo pred dvema letoma, ko je bil v Zagrebu potres. Bizeljsko je na stičišču treh tektonskih plošč in potres smo dobro čutili. Hiša nam je počila, v repnici pa se ni zgodilo nič, saj je potresno varna.« Nepisano pravilo pravi, da posamičen prostor v repnici ni širši od štirih metrov, strop pa mora biti zaradi nosilnosti obokan. »Naša repnica je 11 metrov pod površjem, nad njo je vinograd. Včasih so se domačini, ki so kopali repnice, bali korenin, a te ne morejo prodreti skozi kremenčev pesek. Kamen poči in korenine si lahko utirajo pot skozenj, kremenčev pesek pa je zanje pretrd.« Ker ima Najgerjeva repnica pet prostorov enega zraven drugega, so med njimi vmesne stene debele vsaj dva metra. Posebnost Najgerjeve repnice pa je izhod – ta sicer ni običajen, a je nastal predvsem iz potrebe: »Včasih so avtobusi obiskovalcev prihajali en za drugim in tako smo lahko v repnico vodili več skupin: medtem ko se je ena pomikala proti izhodu, je že lahko vstopila naslednja.« Prve repnice so začeli kopati pred 200 leti. Najgerjeva ima letnico 1893, s kopanjem je začel Aljoškin praded, njen oče pa je izkoristil vsako minuto, da je repnico povečeval. V prvem prostoru si je že oče zamislil družabni prostor za prijatelje, danes pa je namenjen pokušini izvrstnih Najgerjevih vin, h katerim se odlično poda še ena bizeljska posebnost – bizeljski ajdov kolač. Fotografije: B. R., osebni arhiv

Sat, 19. Nov 2022 at 14:53

76 ogledov

Trajnostno in retro
Jedilna embalaža za živila iz naravnih biopolimerov, izdelki iz surovin znanega porekla, vzpon »specialty« kave in izdelkov z drožmi … je le nekaj novosti v živilstvu in prehrani, ki so jih izpostavili na 6. mednarodni strokovni konferenci Trendi in izzivi v organizaciji Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana). Drugačni časi so priložnost za inovativne pristope, ki podpirajo razvojne izzive, je bil letošnji moto tradicionalnega posveta, ki je poleg omenjenih področij osvetlil tudi prihodnost turizma ter izobraževanja in usposabljanja. Na dvodnevni mednarodni konferenci je sodelovalo 152 predavateljev iz 18 držav, predstavili so 107 strokovnih prispevkov s treh področij: živilstvo in prehrana, gostinstvo in turizem ter izobraževanje in usposabljanje. »Veseli smo, da tudi s to konferenco spodbujamo trajnost. Temu nismo prilagodili le programa, ampak tudi organizacijo dogodka. Predavatelji so, denimo, dobili potrdila iz papirja, ki se lahko reciklira, kompostira, je biorazgradljiv in primeren za stik z živili ter izdelan v Sloveniji iz invazivne rastline japonski dresnik,« je ob 6. mednarodni konferenci povedala mag. Jasna Kržin Stepišnik, direktorica BIC Ljubljana. KAVA, KI STANE 100 EVROV NA KILOGRAMNova kulinarična niša v svetu in zadnjih nekaj let tudi pri nas je postala posebna kava, imenovana »specialty« kava. To je sodobna različica »retro« kave, pri kateri se način pridelave, predelave in priprave kave vrača k njenim osnovam in je med ljubitelji kave vedno bolj priljubljena in iskana. Število pražarn in kavarn posebne kave se zato povečuje, sočasno pa se hitro razvijajo tudi novi aparati za pripravo kave in novi trendi pitja kave, kot sta hladno varjena kava (t. i. cold brew) in manj pražena kava z bogatim sadnim okusom. Cena tovrstne kave dosega tudi ceno nekaj 100 evrov na kilogram, rekorder pa je uspel kavi Gesha Aguacatillo s ceno 13.110 evrov na kilogram. Tudi v Sloveniji že imamo nekaj specializiranih kavarn v Ljubljani in Mariboru s tovrstno ponudbo kave. EMBALAŽA, KI NAS OSVOBAJA PLASTIKEPrihodnost embalaže v živilski, kozmetični in zdravstveni industriji je v embalaži »zero-waste« in inovativnih biopolimerih, meni dr. Uroš Novak s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Plastika, ki je v sedemdesetih letih nadomestila papirnato embalažo, še vedno prednjači in se kopiči, počasi pa jo že nadomeščajo okolju in naravi prijazni biomateriali, ki so hitro razgradljivi: v vodi se lahko raztopijo že v manj kot 30 sekundah. Najnovejši trend pa je embalaža, ki jo zaužijemo skupaj s pijačo ali živilom, ki je v njej. Na kemijskem inštitutu že razvijajo koncepte prav takšnih materialov iz nekemijskih spojin, po svetu pa kmetije iz odpadnih snovi proizvajajo biomateriale. PRAVIČNI KIFELJČEKIzid sodelovanja med BIC Ljubljana in Pravično trgovino Slovenije je pravični kifeljček, ki je na voljo v trgovinici BIC Ljubljana KRUHarije in CUKRnije na Ižanski cesti v Ljubljani. Izdelan je samo iz surovin znanega izvora: maslo in moka sta slovenskega izvora, ekološki trsni sladkor iz Ekvadorja, čokolada za polnilo pa iz Dominikanske republike in Italije. Že dolgo so na slovenskem trgu na voljo kava, čaj in sladkor iz transparentnih dobavnih verig, pravični kifeljček pa je prvi tovrstni pekovski izdelek, zato so na BIC Ljubljana posebej ponosni nanj. RETRO MODA V ŽIVILSTVU: IZDELKI Z DROŽMIPredavatelji in študenti BIC Ljubljana, Višje strokovne šole, so na konferenci pripravili posebno delavnico o peki izdelkov z drožmi, ki so v živilstvu prava retro senzacija. Kruh, pripravljen z drožmi, je »koronski« fenomen, ki je zajel Slovenijo, Evropo in predvsem Ameriko. Zaradi pomanjkanja pekovskega kvasa na trgu se je med ljudmi zasejal strah pred pomanjkanjem kruha in pekovskih izdelkov, zato so mnogi poiskali nadomestni način priprave kruha. Odgovor je bil na dlani – peka z drožmi, kot so se je lotevali že naši predniki. Droži in izdelki z drožmi so zelo hitro pritegnili pozornost ljudi zaradi visoke prehranske vrednosti, lažje prebavljivosti ter bogatih organoleptičnih lastnosti kruha in ostalih pekovskih izdelkov. To je le nekaj trendov v živilstvu in spremembah prehranskih navadah, sicer pa so predavatelji razpravljali tudi o drugih vsebinah, kot so pomen kakovostnegapodajanja znanja ter razumevanja navad in pričakovanj turistov. Fotografiji: Mankica Kranjec za BIC Ljubljana

Fri, 18. Nov 2022 at 14:56

61 ogledov

Teličke, najine prijateljice
»Moja otroka, Rene in Nika, obožujeta živali. Rada jih hranita in crkljata. Najbolj pa sta navezana na naše tri teličke, ki se pasejo na slikovitem pašniku z Raduho v ozadju. Na fotografiji sta dve telički pasme šarole, ki sta prišli k nam letos. Na naši kmetiji, po domače Pavč v Lučah v Zgornji Savinjski dolini, smo se namreč odločili z naslednjim letom za preusmeritev iz prireje mleka v rejo telic pasme šarole. Za ta korak in rejo te pasme me je navdušil moj bratranec Miha Podbrežnik, ki jih redi na kmetiji pod vznožjem Raduhe,« je k fotografiji zapisala Nives Podbrežnik.

Fri, 18. Nov 2022 at 14:50

74 ogledov

Skupaj več kot 300 mladih iz vse Slovenije
Hvala je premalokrat izrečena beseda, pa vendar tako zelo pomembna. Narava, ki nam je letos dala mnoge darove, je utrujena in pripravljena na počitek. Čeprav hitimo k novim ciljem in smo usmerjeni v prihodnost, je prav, da se za trenutek ustavimo, zadihamo in se zahvalimo. Sveto mašo je daroval priljubljeni župnik Martin Golob. Na zahvalno nedeljo, 6. novembra, se je v cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem prav s tem namenom – da se zahvalimo Bogu za vse, kar smo in kar imamo, zbralo več kot 300 podeželanov iz vse Slovenije. Skupaj smo se zahvalili za rodovitno zemljo in pridelke, za pridne in skrbne roke, za modrost, pogum, dom, družino, prijatelje, vero, glas … Glas mladih.  Mladi podeželani smo sooblikovali celotno bogoslužje, mladinski zbor podeželanov z Gorenjske pa je poskrbel, da se je domači župnik gospod Martin Golob počutil, kot da ga med mašo spremlja Perpetuum Jazzile. Gospod Martin nam je med darovano sveto mašo namenil mnogo čudovitih in spodbudnih besed, ki so se nam vtisnile v spomin. Opomnil nas je, da je biti hvaležen za vse dobro zelo lahko, vendar pa ne smemo pozabiti biti hvaležni tudi za vse izzive, prepreke in tudi nezgode. Tudi te moramo sprejeti, saj nas utrjujejo in povezujejo med seboj. Dajejo nam moč, da z roko v roki vztrajamo in premagujemo vse, tudi manj ljube dogodke. Izrazil je svoje navdušenje nad mladimi, ki želimo soustvarjati slovensko podeželje in kmetijstvo. Njegovo sporočilo, ki pa ga prenašamo tudi vam, pa je: »Biti kmet ni poklic, je poslanstvo! Bodite ponosni na to.« Po sveti maši smo se sproščeno družili in sladkali z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile podeželske roke. Zapisala: Katarina Rojc, ZSPMFotografiji: arhiv ZSPM

Fri, 18. Nov 2022 at 14:43

75 ogledov

Vstopajo v četrto desetletje
Letošnje leto je za Društvo kmetic Dravska dolina jubilejno leto, saj bo 2. decembra že 30. obletnica njihove skupne poti. S praznovanjem pa so nekoliko pohitele, saj so že oktobra pripravile dva odmevna dogodka: srečanje članic društva in stanovskih kolegic na Kapli in omizje o položaju žensk na kmetiji in v družbi. Korenine društva pa so pognale že mnogo let pred uradno ustanovitvijo. »Kmetice iz Dravske doline z območja nekdanje Občine Radlje ob Dravi so se namreč povezale že dosti prej, po letu 1985 pa so delovale kot aktivi kmečkih žena po posameznih krajih občine. Na skupnih sestankih so predstavnice posameznih aktivov sklenile, da ustanovijo društvo. Poimenovale so ga Društvo kmetic Radlje ob Dravi. Ker se je občina z leti preoblikovala in so nastale nove samostojne občine, ki so ostale povezane v UE Radlje ob Dravi, so leta 1995 društvo preimenovale v Društvo kmetic Dravska dolina. Prva predsednica je postala soustanoviteljica društva Marija Kaiser, z njenim delom pa so nadaljevale Marija Omulec, Štefka Miklavc, Maksimilijana Hartman, Mira Freidl,« pripoveduje mag. Sara Berglez Zajec, sedanja predsednica društva. Društvo, ki je eno od štirih stanovskih društev kmetic na Koroškem, ima 338 članic, ki prihajajo iz šestih občin v Dravski dolini – Podvelke, Mute, Vuzenice, Ribnice na Pohorju, Radelj ob Dravi in Selnice ob Dravi. Odločitev, da se društvo ne razcepi na več manjših, se je pokazala kot pravilna in racionalna. Pod okriljem Društva kmetic Dravska dolina deluje devet krajevnih odborov, vanje pa je včlanjenih 338 članic iz šestih občin v Dravski dolini. »Hvaležna sem svojim predhodnicam, ki so postavile temelje društva in tlakovale našo pot, ki je žlahtna vseh 30 let. Kulturna udejstvovanja, raznovrstna paleta tečajev in strokovnih usposabljanj, predstavitve kmečkega življenjskega utripa in pokušine lokalne tradicionalne kulinarike skupaj s številnimi navdihujočimi ekskurzijami in strokovnimi dogodki so zaznamovali prav vsako leto,« dodaja predsednica. »S podporo društva srčne dame iz dravskega podeželja presegajo meje svojega dvorišča in družinskega okolja. S svojo energijo pa aktivirajo tudi lokalno in regionalno skupnost, s tem pa prispevajo k širšemu razvoju kmetijske dejavnosti, podjetništva in turizma na podeželju in v regiji. Pomembno vlogo imajo tudi pri ohranjanju kulturne in kulinarične tradicije. Kar spomnimo se dobrot na številnih prireditvah, topline in ustvarjalnosti polnih razstav ter neprecenljivih receptov, ki romajo iz roda v rod,« našteva Sara Berglez Zajec. Ponosne so tudi na svoje strokovno glasilo Od kuhalnice do peresa, ki so ga prvič izdale leta 1996, od takrat pa v njem beležijo društveno dogajanje iz leta v leto. Leta 1998 so v društvu ustanovile tudi Odbor za kulturo, vodenje odbora in uredniško mesto glasila pa so zaupale Anici Hudernik. ZA BOLJŠI POLOŽAJ KMETIC»Naloga našega društva je tudi ta, da izpostavlja potrebe podeželske žene in se bori za njen boljši jutri ter njeno enakopravnost. O tem govorimo vse preredko. Kljub temu da je v Sloveniji le 30 odstotkov žensk nosilk kmetijskega gospodarstva, tudi kmetice znatno prispevamo h gospodarstvu na podeželju, skrbimo za vsestranski razvoj, smo nosilke razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, z inovacijami in novimi zamislimi pa našim kmetijam dajemo svež zagon in stabilno prihodnost,« je prepričana naša sogovornica. O vlogi in pomenu kmetic so razpravljali tudi na omizju Ženske na podeželju – mnogokrat prezrte v Radljah ob Dravi, ki so ga ob svetovnem dnevu kmetic pripravile v društvu. Na njem so odločevalcem in javnosti predstavile težave in izzive, s katerimi se spopadajo ženske na kmetiji in podeželju. Čeprav so bile ženske v vseh zgodovinskih obdobjih steber trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja, je bilo njihovo delo pogosto prezrto, neplačano in necenjeno. Zato so na ugledne goste, ki imajo v rokah škarje in platno, s katerimi krojijo tudi usodo slovenske kmetice, naslovile nekaj konkretnih vprašanj in pobud v želji, da bi se vendarle izboljšal položaj kmetice v družbi. Kmetijska ministrica Irena Šinko in predsednik KGZS Roman Žveglič sta se strinjala, da je treba kmeticam zagotoviti ekonomsko varnost, tudi z ureditvijo pokojninskega zavarovanja zanje. Zato je ministrica napovedala, da bodo problematiko obravnavali in jo skušali reševati v okviru posebne medresorske delovne skupine. »Zavedam se, da nas čaka še veliko dela. Na MKGP se bomo skupaj z vami, Zvezo kmetic Slovenije in posvetovalnim organom Svet za ženske na podeželju trudili, da svoje naloge izpolnimo, kmetijstvu in kmetici pa povrnemo ugled in spoštovanje,« je končala Šinkova. Mag. Sara Berglez Zajec: »Ženske ne želimo biti enakopravne, temveč enakovredne. Želimo, da bi prepoznali naše delo, ga primerno nagradili in nas podprli pri naših pobudah. Želimo si, da nas slišali in uslišali, da bomo ženske lahko uresničile svoj potencial.«

Tue, 15. Nov 2022 at 14:46

56 ogledov

Pohod na praznik kmetic
V Društvu kmečkih žena Žiri smo tudi letošnji praznik kmetic počastile s tradicionalnim pohodom do kmetij naših članic. Vreme je bilo 11. oktobra zares primerno za pohod, ki smo ga začele v Žireh. Od tam smo se z avtobusom odpeljale proti Logatcu do naselja Sopovt. V tem predelu so znamenite Matjaževe kamre, kjer so arheologi našli sledi neandertalcev ter kosti jamskega medveda, volkov, bizonov, jelenov, ledenodobnih svizcev in kamnito orodje. Najdbe so stare okoli 50.000 let in so danes najstarejše arheološke najdbe na Gorenjskem. Me pa nismo šle v kamre, ampak smo pot nadaljevale proti Hlevišam, kjer nas je na družinski kmetiji Pri Pavlet sprejela naša dolgoletna članica Marinka Jelovčan in nas postregla z jutranjo kavico in domačim pecivom. Mimo domačij tega naselja smo prišle na Vrh Svetih Treh Kraljev. To naselje je znano tudi po igrah na prostem, uprizorili so jih že šest. Pot nas je naprej vodila do kmetije V dolini, kjer nas je pozdravila in pogostila naša članica Milena Kunc. Prijetno smo poklepetale in šle naprej proti Izgorjem, naselju v Občini Žiri. Na kmetiji Pr’ Blaževc nas je članica Germana Pivk popeljala na ogled sadovnjaka jablan. Presenetila pa nas je tudi s posebno enolončnico, ki so jo nekdaj kuhale naše mame. Imenuje se »brlizgovc«, v njej so skupaj skuhana jabolka in fižol. Le malo katera je poznala to jed. Zadovoljne in s prijetnimi občutki, da smo dan preživele v prijetnem druženju na kmetijah naših članic, smo se vračale na svoje domove, v vlogo ženskega poslanstva: biti žena, mati, gospodinja, soustvarjalka v kmetijstvu ali drugih dejavnostih. Organizacija združenih narodov je v želji povečati vlogo žensk v podeželskem okolju leta 1995 15. oktober razglasila za svetovni dan kmetic. Zavedajmo se tega priznanja in vztrajno krmarimo naprej. Zapisala: Frančiška Primožič, predsednica društva
Teme
mladi prevzemniki

Zadnji komentarji

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Za prevzem kmetije največ 52.800 evrov