Vreme Naročite se
Kdo so kandidatke za mlado kmetico leta?
Letošnja prireditev je že druga, ki jo prirejamo skupaj z Društvom podeželskih žena Gornja Radgona in Občino Gornja Radgona. Vsi se že nestrpno veselimo srečanja z letošnjimi kandidatkami, ki bo 23. avgusta na AGRI v Gornji Radgoni.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 9. avgust 2022 ob 07:18

Odpri galerijo

Manj kot dva tedna nas ločita od najodmevnejše prireditve Kmečkega glasa – izbora mlade kmetice leta. Po devetih letih vas spet vabimo v Gornjo Radgono, saj je tu doma zadnja nosilka tega laskavega naziva Brigita Petek. Naša navada namreč je, da mlada kmetica leta preda naziv svoji naslednici v domačem kraju oz. občini.

Letošnja prireditev je že druga, ki jo prirejamo skupaj z Društvom podeželskih žena Gornja Radgona in Občino Gornja Radgona. Vsi se že nestrpno veselimo srečanja z letošnjimi kandidatkami, ki bodo preživele prijetno dopoldne z razgibanim programom, nato pa se skupaj podale proti pomurskemu sejmišču. Tam se jim lahko pridružite tudi vi in jih opogumljate med tekmovanjem, ki bo napeto od začetka do konca. Začeli bomo s teoretičnim preskusom znanja o treh kmetijskih vsebinah, za tri finalistke pa smo pripravili še tri igre, pri katerih bodo morale pokazati, kako spretne in iznajdljive so. Znanje in ročne spretnosti so enako pomembne pri uspešnem delu na kmetiji, oboje pa bo odločalo o letošnji zmagovalki.

Prisrčno vas vabimo na prizorišče pred poslovno stavbo Pomurskega sejma (tik pri glavnem vhodu) v torek, 23. avgusta, ob 16. uri, da spremljate napet boj med njimi in jih seveda tudi glasno opogumljate.

Vse kandidatke smo obiskali, jih malce bolje spoznali in povprašali o njihovih kmetijah, delu na kmetiji, načrtih ter pričakovanjih na tekmovanju. Njihove podrobne opise si lahko preberete v nadaljevanju.

Urška Kolman Bauman, Trate, Zgornja Velka
Društvo kmetic občine Šentilj
Velikost kmetije: 15 hektarjev kmetijskih površin in gozdov
Usmeritev kmetije: govedoreja in prašičereja

Na kmetiji obdelujejo 15 hektarjev travnikov in njiv, nekaj je gozda. V hlevu je 20 goved. Imajo nekaj krav dojilj, ki jih molzejo in napajajo teličke. Vso živino vzredijo doma do dveh let starosti in jo prodajo v zakol najboljšemu ponudniku. V hlevu je tudi do deset prašičev, del jih je za prodajo, ostalo je za domačo predelavo v suhomesne izdelke. Na kmetiji živijo Urška z možem Robertom in sinom Florijanom, velik del opravil pa opravita Robertova starša Edvard in Hermina.

Urška je aktivna članica Društva kmetic občine Šentilj, ki niso dolgo izbirale primerne kandidatke za naš veliki izbor mlade kmetice leta. Najmlajša članica društva je dejavna na številnih področjih. Kot inženirka varstva okolja in komunale je zaposlena na komunalnem podjetju v Lenartu, ob popoldnevih pa je predana sinu Florijanu, možu Robertu ter delu v gospodinjstvu in na kmetiji. Seveda se najde čas tudi za druga opravila, čeprav ji našteto vzame velik del dnevnega časa. Rada peče domače dobrote, kot so pecivo, biskviti, torte in drugi kolači. Ne le za domačo mizo, ampak tudi za številne prireditve, kamor jih kot društvo povabijo k soudeležbi.

Ko smo mislili, da je to več kot preveč dnevnih opravil za našo kandidatko, pa nam še zaupa: »Aja, pa sestro Alenko Kolman spremljam na odru pri animacijah in predstavah za otroke.« Nastope v okviru Glasbene dežele izvajata skupaj na odru za najmlajše in jih združujeta tudi z organizacijo in vodenjem raznih prireditev (rojstni dnevi trgovskih centrov, obletnice in zaključki vrtcev ter šol, festivali, veseli december, pustno rajanje …). Med predstavo zapojejo številne ljudske pesmi in na ta način pomagata ohranjati ustno izročilo. Urška izredno uživa pri delu z najmlajšimi, delo ji je v veselje in ponos.

Pa se vrnimo h kmetiji. Po svojih močeh z možem Robertom pomagata staršem v hlevu. Dela obsegajo od napajanja telet s kravjim mlekom, nekoliko bolj odrasle živali pa že dobijo seno, silažo in močno krmo. Na kmetiji se trudijo obdelati vse kmetijske površine, to je njihov cilj tudi v prihodnje, ne mislijo pa se širiti. Obstoječa reja je zaenkrat več kot dovolj, še posebej, ker vemo, da trenutno v kmetijstvu niso najbolj optimistične razmere predvsem zaradi visokih stroškov repromateriala. A dobra volja je kljub temu ves čas doma na kmetiji Bauman.

Kljub temu jih številni obiščejo in kupijo pri njih domače pridelke. Naj si bo to zelenjava, domača jajčka ali kaj drugega. Vedno več je takšnih, ki prisegajo na domačo rejo in so nezaupljivi do tistega, kar najdejo na trgovskih policah. Seveda je velika razlika v okusu in kakovosti med izdelkom, ki prepotuje številne kilometre, da se znajde na krožniku, in izdelkom, ki je nabran ali odtrgan le kakšno uro prej, še dodaja Urška Kolman Bauman.
Kristijan Hrastar

Karmen Čarman, Dolenje Radulje, Bučka
Društvo podeželskih žensk Bučka, Društvo podeželskih žena Gabrovka
Velikost kmetije: 2 hektarja
Usmeritev kmetije: samooskrbna kmetija, muzejstvo in turizem

Karmen in Tomaž Čarman sta pred štirimi leti kupila majhno kmetijo z opuščenim Vajsovim mlinom in žago venecijanko in se odločila, da bosta Vajsovo domačijo, ki je v celoti pod kulturnim spomeniškim varstvom, ponovno oživila ter tako ohranila snovno dediščino prednikov.

V štirih letih sta naredila veliko stvari, s katerimi kmetijo razvijajo in dopolnjujejo, a idej in sanj za nadaljnji razvoj je še zelo veliko. Obnovljeno je mlinsko kolo in, če bo vse po sreči, bodo konec poletja ponudila obiskovalcem nepozaben dogodek v mlinu, ki bo predstavljal mlinarstvo od kamene dobe do mletja zrnja z električnim mlinom. »Pred kratkim smo pridobili kamniti možnar in lesene ročne stope. Z možem pa že snujeva predelavo manjšega mlina v žmrlje – predhodnika mlina na vodni pogon,« pove Karmen. Že sedaj k njim pogosto zaidejo obiskovalci, tudi šolski otroci in skupine, ki se podajo po znani in označeni Mlinarjevi poti, na kateri je tudi Vajsova domačija. Karmen razmišlja tudi o ureditvi kurišča na prostem, kjer bi si obiskovalci po predstavitvi mlinarstva spekli kruh. V zgornjih prostorih mlina pa bo urejena bogata zbirka že zbranega mlinarskega orodja in različnih posod ter predmetov.
Vsi, ki se na Mlinarjevi poti ustavijo na Vajsovem več kot 500 let starem mlinu, lahko iz mlinarjevega žaklja kupijo ajdovo moko ali zdrob in pirino polnozrnato moko, ki jo sproti meljejo na mlinskih kamnih. Karmen je letos zasadila tudi koruzo trdinko, ki bo začetek pridelave koruze za mlevske izdelke, tako moko kot zdrob. Upa, da bo zraslo dovolj koruze, ki jo bodo imeli za seme v prihodnjem letu, ko bosta s Tomažem poskušala v bližini najeti dodatno kmetijsko zemljišče.

Sicer je Karmen profesorica matematike in poučuje na gimnaziji v Novem mestu, a je zelo vešča v kuhanju in peki, ima pa tudi izrazito likovno žilico in pravcato bogastvo kreativnih idej na različnih področjih. Iz moke peče domač pirin kruh, piškote, potice, vrsto drugih pekovskih izdelkov, kuha marmelade iz domačega sadja, izdeluje različne testenine, ki jih že sedaj ponuja obiskovalcem ali občasno na priložnostnih tržnicah. Njena strast so potice in preizkusila se je v peki potic z najrazličnejšimi nadevi, tudi korenčkovim, in zložene potice s koprivnim nadevom. S svojimi dobrotami je že večkrat sodelovala na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, za kar jo je navdušila mama. Letos je na omenjeni prireditvi prejela zlato priznanje za orehovo potico, pred leti tudi znak kakovosti za medenjake. Na bučenski šarkeljadi, kjer si brusi tudi svoj jezik s povezovanjem prireditve, pa se preizkuša v pripravi tradicionalnega kvašenega šarklja.

Svoj likovni talent uporablja pri krašenju steklenih, keramičnih in kovinskih posod s slovenskim okrasjem. Karmen izdeluje tudi vezene vizitke, je lokalna turistična vodnica v občinah Litija in Šmartno pri Litiji (kar jo še vedno povezuje z njenim rojstnim krajem Gabrovko pri Litiji), letos je opravila tudi izpit za lokalno turistično vodnico po Dolenjski.

Na kmetiji imajo koze, trenutno tri odrasle, plemenjaka in nekaj mladih živali, ki popasejo travniške površine okrog hiše in še nekaj mejic v vasi. Ves čas imajo kokoši, do 20, tako da jajc pri hiši ne manjka. Pred časom sta najela skoraj polhektarski, osem let star nasad aronije, ki je v polni rodnosti, in letos pričakujeta dobro letino. S tem bosta razširila paleto domačih izdelkov še s sokom in marmelado iz aronije. Karmen razmišlja tudi o kakšnem novem izdelku iz sadja, kot je na primer čokolada s posušenimi jagodami aronije, ki so jo v družini že preizkusili in so bili predvsem otroci navdušeni nad njo. Tudi ob domačiji je nekaj grmov aronije, ki so jih zasadili pred tremi leti in že dajejo prve sadeže. Ob bogatem vrtu najrazličnejših vrtnin za hišo, kjer imajo svoje predvsem cvetlične gredice tudi otroci, in zeliščnem vrtu pred hišo, ki bo postal vzorčni vrt bogatih zelišč in dišavnic, se Karmen veliko preizkuša v pridelavi in predelavi, najprej za lastno porabo in če jim je všeč, ponudijo to tudi obiskovalcem kmetije. Kot zeliščarka nabira številna zelišča v naravi, s katerimi popestri vsakodnevne jedi in pijače, na vrtu pa se najde tudi kakšna rastlina, ki je dandanes ni v vsakem vrtu. Med drugim je letos zasadila nekaj soje z namenom, da si pripravi sojino kavo, ki bi jo morebiti v prihodnje ponudila tudi svojim gostom.
Dragica Heric

Manja Kavnik, Završe pri Mislinji
Društvo podeželskih žena Šaleška dolina
Velikost kmetije: 21 hektarjev
Usmeritev kmetije: Reja krav dojilj cikaste pasme

Manja Kavnik je simpatična 24-letnica, na katero so članice Društva podeželskih žena Šaleška Dolina zelo ponosne. Je aktivna članica in odlična harmonikarica, ki ta inštrument igra že dve desetletji in s svojo glasbo popestri marsikateri dogodek. Ker je Manja precej neposredna, iskriva in zabavna, članice društva menijo, da je prava kandidatka za letošnji izbor mlade kmetice leta. Živi na kmetiji svojega partnerja Davida, s katerim sta v vezi že dobri dve leti, trenutno pa zaključujeta gradnjo nove stanovanjske hiše oz. se ukvarjata z zaključnimi gradbenimi deli. Vanjo se namreč nameravata preseliti še letos. David dela v premogovniku Velenje, kjer opravlja službo jamomerca, Manja pa je eno leto zaposlena v socialnem podjetju, ki zagotavlja osebno asistenco. Oskrbuje Davidovo teto ter starejšega gospoda v Velenju, saj potrebujeta pomoč pri vsakodnevnih opravilih, ki jih sama ne moreta izvajati.


Ker sta Manja in David zaposlena in imata manj časa za kmetovanje, redita krave dojilje slovenske avtohtone pasme – cike ter nekaj prašičev pitancev, prav tako avtohtone krškopoljske pasme. Manja prihaja z večje kmetije, kjer redijo krave molznice, zato je vajena vseh kmečkih opravil, tudi vožnje traktorja, ki ga obvlada že od svojih rosnih enajstih let. Meso prašičev predelata v salame in druge suhomesnate izdelke, po katerih je vedno večje povpraševanje. Krave dojilje imata med sezono na paši, med njimi pa se pase tudi starejša krava lisaste pasme, ki je telila že 17 telet. Skupaj imata 21 glav živine, med njimi je 10 krav in plemenski bik cikaste pasme. Kmetija je velika 21 hektarjev, od tega je 14,5 hektarja gozda in 6,5 hektarja obdelovalnih površin. Teleta so pri kravah pol leta, potem jih prodata, kakšnega pa za meso vzredita doma.

Manja je v Velenju zaključila srednjo okoljevarstveno šolo. V tej smeri je nadaljevala študij in ga letos uspešno zaključila z diplomo ter postala diplomirana ekotehnologinja. »Vedno sem si želela postati veterinarka, zanimal me je tudi študij živinoreje, vendar teh želja zaradi svojih alergij nisem mogla doseči. Alergična sem namreč na živalsko dlako, cvetni prah, pršice oz. skorajda na vse,« prizna. Ker je astmatik, mora previdno rokovati s senom, da se ne praši preveč, sicer se ji lahko pojavijo zdravstvene težave.

Manja ne skriva navdušenja nad kmetijstvom, traktorji in motorji. Kot nam zaupa, so ji pri srcu kros motorji in obuja spomine na svoj 125-kubični kros motor, s katerim se je včasih vozila v srednjo šolo. »Zdaj že nekaj časa nisem vozila in lahko rečem, da vožnjo na terenu precej pogrešam.« Glede na to, da se je že kot majhno dekle raje igrala s tovornjaki v pesku kot pa z barbikami, nas to niti ni presenetilo.

Kljub obilici dela doma z Davidom – predvsem v času košnje – pomagata tudi na kmetiji njenih staršev, ki jo bo prevzel Manjin brat. »Midva pomagava njim, oni pa nama, zato si lahko privoščiva tudi dopust,« pove. Manja je vsekakor zelo komunikativno in zgovorno dekle, ki se odlično znajde v družbi. Na izboru se bo pustila presenetiti, pričakuje pa zabaven dan in nova poznanstva.
Klara Lovenjak

Tina Levart, Sveti Jernej, Loče
Društvo kmetic Zarja
Velikost kmetije: 28 hektarjev kmetijskih površin in gozdov
Usmeritev kmetije: govedoreja, mlečna prireja

Na kmetiji Korošec Šejaki obdelujejo 28 hektarjev kmetijskih površin, od tega je sedem hektarjev gozda. Glavna dejavnost na kmetiji je mlečna prireja, stalež živali se giblje okrog 45, od tega je 25 krav molznic. Krave so v privezu, zato je tudi molža temu prilagojena. Hkrati lahko molzejo štiri krave, mleko se steka po mlekovodu v cisterno. Poleg prireje mleka iz lastnega gozda pripravljajo tudi drva za prodajo.

Ravno prve dni po desetdnevnem dopustu smo obiskali Tino Levart. »To si lahko privoščimo, saj nas moja starša nadomestita v hlevu pri krmljenju in molži. Radi gremo na morje, da se lahko spočijemo in preživimo dneve z otrokoma. Obožujeta plaže in morsko vodo, pa tudi nama ugaja, da malo presekava dnevno rutino.«

Dela na kmetiji je veliko in oba, tako Tina kot mož Miha, sta zaposlena na kmetiji. Kot smo že zapisali, se ukvarjajo s prirejo mleka, na mesec ga oddajo okrog 13 tisoč litrov prek kmetijske zadruge Slovenske Konjice v Mlekarno Celeia. Dan je pester; zjutraj je treba v hlev, pomolsti krave, sledijo gospodinjska dela v hiši, opravila so na njivi, travnikih, ob spravilu krme. Tudi v traktorju najdemo Tino ob delovnih konicah. Leta 2017 je Tina kandidirala na razpisu za mlado prevzemnico kmetije in bila je uspešna. S sredstvi so si uredili dvorišče in naredili gnojno jamo.

Pa vendar si je treba čas vzeti tudi za druge aktivnosti. Z mamo sta članici Društva kmetic Zarja, ki sodeluje na različnih prireditvah. Ena bližnjih bo tekmovanje v kuhanju pohorskega lonca na Rogli, kjer društvo sodeluje že številna leta in je tudi uspešno. Članice so bile že prve in druge na tekmovanju. In kakšne so sestavine za zmagovalni kotel? »Potrebujemo tri vrste mesa. Najbolje, da vzamemo bočnik govedine, kos prašičjega stegna in kos piščančjih prsi. Potrebujemo tudi čebulo, prekajeno slanino, korenje, jušno osnovo, začimbe, kot sta majaron in timijan. Za dober okus poskrbijo narezane gobice, dodamo pa tudi krompir, kašo in ričet.«

Kot smo spoznali, je Tina Levart delovno dekle, ki pa si želi še nekaj v življenju: »Življenjska želja nam je vsem, da bi redili piščance brojlerje. To je trnova pot, na gradbeno dovoljenje za gradnjo hleva čakamo že šest let. Upam, da nam bo uspelo čimprej zgraditi hlev za 33 tisoč brojlerjev v turnusu, kar pomeni okrog 200 tisoč piščancev na leto. Hlev naj bi bil velik okrog dva tisoč kvadratnih metrov, bil bi odmaknjen od hiše in sosedov, zgrajen v sodobnem stilu in ne bi motil okolice ne z izgledom ne z vonjem. S samo rejo imamo že izkušnje, še posebno Miha, saj so pri njih že redili perutnino. S prodajo piščancev bi nam bilo lažje,« še pove Tina, katere besede le potrjujejo nam že znana dejstva, da je na kmetijah vsak evro trdo prigaran.
Kristijan Hrastar

Andreja Plohl, Grabonoš, Sveti Jurij ob Ščavnici
Društvo podeželskih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščavnici
Velikost kmetije: 42 hektarjev
Usmeritev kmetije: govedoreja

Na kmetiji obdelujejo 42 hektarjev kmetijskih površin, od tega je 35 hektarjev njiv. Poleg voluminozne krme pridelujejo za govedo še koruzo, ječmen, pšenico in tritikalo. V hlevu je 110 goved lisaste pasme, od tega je 44 krav molznic. Ves pomladek sami vzredijo, teličke so namenjene obnovi črede, bike prodajo, ko imajo več kot 400 kilogramov mesa.

Trdo je prislužen evro na kmetijah – se zagotovo vsi strinjamo. Tudi ob pogovoru na kmetiji Plohl iz Grabonoša pri Svetem Juriju ob Ščavnici je tako. Mlada gospodarica Andreja je prevzela kmetijo pred sedmimi leti v dobri veri, da bo lahko stalež živali povečala in ga preselila v nov hlev. A gospodarske krize to učinkovito preprečujejo in naložba, da bi zgradili sodoben hlev, so zaenkrat oddaljene sanje. »Stroški se zvišujejo iz dneva v dan in enostavno si ne upamo z očetom Jožefom in mamo Marico iti v prevelike gradnje. Tudi zato imamo živino na kmetiji zelo razpršeno. Naj naštejem. Krave molznice so v svojem hlevu, telički v svojem, medtem ko pa so presušene krave, telice, biki prav tako na več mestih. Dela je zaradi tega veliko več in zagotovo je tu meja, da števila živali na kmetiji ne moremo povečevati. Saj preprosto tega ne bi zmogli,« pravi Andreja, ki skrbi vsak dan za molžo krav po porodu in napajanje telet, oče in mati pa opravljata molžo krav molznic.

Tudi na poljih in travnikih je podobno delo razporejeno. »Mama skrbi za opravila na kmetiji, midva z očetom pa sva vsak v svojem traktorju in poskušava ob lepih dnevih pokositi karseda veliko površin. Oče kosi robove parcel, jaz pa za njim glavne površine. Obračanje krme je očetovo opravilo, sama z zgrabljalnikom pripravljam redi za baliranje ali pa za odvoz krme v silos. Poslužujemo se tudi strojnih uslug predvsem pri siliranju in spravilu žit.«

In kaj počne naša kandidatka za mlado kmetico leta, ki je tudi inženirka agronomije, v svojem prostem času? »Ni ga ravno veliko, ampak takrat sem predana svojim trem »sončkom«. Ivana, Tomaž in Jure obiskujejo osnovno šolo in vrtec. Najbolj žalostni so, da morajo takrat, ko imamo »velika« dela na kmetiji, v šolo. Vsi trije bi radi pomagali pri spravilu krme in pri drugih delih. Neverjetno je, kako si otroci veliko zapomnijo. Ko se v šoli sprehajajo, preostale sošolce in otroke v vrtcu učijo, kateri posevek raste na njivi, razlagajo, kako deluje posamezen stroj. Res je velika ločnica med otroki že na podeželju, kaj šele, če bi bili sošolci otroci v mestih. Le upamo si, da bo kmetovanje kdaj cenjeno in bomo razumljeni, da se na podeželju trudimo pridelati kakovostno hrano. Ki pa ni plačano, tako kot bi moralo biti. Že če bi imeli »evropske« cene, bi bili kmetje zadovoljni. Vemo pa, da je naša hrana precej bolj kakovostna kot tista, ki je pridelana na velikih farmah v razvitih evropskih državah. Tudi zaradi tega številne kmetije pri nas v okolici »zapirajo« svoja vrata in so prenehala s kmetovanjem.«

Ob zadnjem vprašanju, kako da se je odločila kandidirati za mlado kmetico leta, se je Andreja nasmejala. »Da presekam rutino in običajen delovni dan. Tudi meni se lahko kaj »dogaja« v življenju in izbor je vsekakor izziv za mene. Je pa vprašanje, če mi bodo okoliščine dovoljevale učiti se izbrano snov za tekmovanje. Ravno ko sem zvečer prijela za knjigo, je začela krava mukati v hlevu. Porod je bil pred vrati, kar pomeni nadzor, oskrba teleta po skotitvi. In nato, namesto da bi nadaljeval z učenjem, padeš v globok sen.«
Kristijan Hrastar

Sara Smrke, Negova, Spodnji Ivanjci
Društvo podeželskih žena Gornja Radgona
Velikost kmetije: 20 hektarjev
Usmeritev kmetije: prireja in predelava mleka

Na kmetiji obdelujejo 20 hektarjev travnikov in njiv. Pridelujejo krmo in žita za 24 krav molznic, stalež živali v hlevu je 45. Del mleka predelajo v okviru dopolnilne dejavnosti v mlečne izdelke, ostalo mleko prodajo preko Kmetijske zadruge Gornja Radgona.


Na kmetiji Smrke nas je sprejela mlada Sara, absolventka razrednega pouka, ki ji je življenjska želja, da bi poučevala otroke do petega razreda na osnovni šoli. Oče Marjan in mati Ivica sta bila do svojih štirih hčera (poleg Sare še Lana, Julija in Marja, ki pa ne živi več doma) na en način stroga, saj sta ves čas poudarjala, da mora biti šola na prvem mestu v mladosti, šele nato je bilo pomembno delo na kmetiji in prosti čas. Tudi zato ni nič čudnega, da so vsa dekleta na dobri poti, da bodo diplomirala ali celo magistrirala. Sarina magistrska naloga ima še poseben pomen za delo z mladimi. V nalogi preučuje prikaz dela od pridelave do predelave hrane na kmetiji osnovnošolcem v okviru interesne dejavnosti v osnovni šoli.

Ne le, da je Sara talent za otroke, kot poudarjata obe sestri, tudi pri predelavi mleka ima spretne roke in veliko znanja ter volje.

»Na kmetiji se trudimo pomagati vsi. Za delo, vezano na samo pridelavo mleka, poskrbita oče in mati. Ženski del družine pa je dejaven pri predelavi mleka v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki smo jo letos uradno registrirali. Res pa je, da smo že kar nekaj časa pred tem preizkušali številne recepture v domači kuhinji. In uspelo nam je, da pripravljamo za prodajo odlično skuto, kislo smetano, jogurt, navadno in zeliščno maslo, skutin namaz, mladi sir, sir z zelišči in mocarelo.« Da imajo odlične izdelke iz kakovostnega mleka krav lisaste pasme, zagotovo drži, to potrjuje tudi strokovna komisija na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij, ki jim je ob prvem sodelovanju na ocenjevanjih mlečnih izdelkov za tri izdelke podelila tri zlate medalje, in sicer za navadni jogurt, skuto in zeliščno maslo.

Čeprav so običajno recepture na kmetijah skrivnost, nam je Sara zaupala, kako pripravljajo skuto na klasičen, tradicionalen način, ki se uporablja za pripravo gibanic in pogač. Uporabljajo recepturo, ki se je je posluževala že babica, ki je s prodajo skute na nek način preživljala družino. Sveže mleko po molži pustijo za dan in pol na sobni temperaturi. Ker je neobdelano mleko »živo«, se v tem času sesiri, koagulum razbijejo na manjše dele, segrevajo do ustrezne temperature, ves čas procesa se izloča sirotka iz sirnih zrn. Trda frakcija je kisla skuta, ki je zelo iskana za pripravo domačih dobrot.

In kako gleda Sara na bližnjo in tudi daljno prihodnost? Vsekakor je končanje magisterija na prvem mestu in poučevanje mladih na osnovni šoli. V prostem času pa bi nadaljevali zastavljeni cilj – obdelati kmetijske površine, ohraniti prirejo mleka in njegovo predelavo na kmetiji, predvsem pa izdelke ponuditi na butičen način. Kar pomeni, da mora biti kakovost ves čas na prvem mestu, saj je to najboljša reklama od ust do ust, pravi Sara, ki se kot ostali sestri najbolj razveseli prihoda tako zvestih kot tudi novih kupcev. To le potrjuje že napisano, da so izdelki kakovostni in vse bolj prepoznavni.
Kristijan Hrastar

Eva Žogan, Bodrišna vas, Grobelno
Društvo kmetic Ajda
Velikost kmetije: 18 hektarjev
Usmeritev kmetije: Prireja mleka

Eva je mlada, komaj 18-letna kandidatka, ki jo je k sodelovanju spodbudila njena mama Damjana Žogan – mlada kmetica leta 2013. Eva je redkobesedno in mirno dekle, pa vendar prijetna in vedno nasmejana sogovornica, ki se odlično znajde v konjeniškem športu. Je delavna in vztrajna, pomaga na domači kmetiji, kjer se njeni starši ukvarjajo s prirejo mleka, trenutno pa opravlja tudi študentsko delo v trgovini. Rada bi namreč zaslužila in prihranila nekaj lastnega denarja.

Eva obiskuje srednjo zdravstveno šolo v Celju, saj ima veselje do dela v zdravstvu. Po končani srednji šoli bo tehnica zdravstvene nege, prakso pa je že opravljala v celjski bolnišnici in domu starejših občanov v Šentjurju. V tem delu se vidi in prepozna, morebiti bo prav ta poklic zaznamoval njeno življenjsko pot. Poleg šolanja veliko dela opravi tudi doma, kjer redijo krave molznice in mlado pitano govedo. Vse živine imajo okoli 60 glav, molzejo 22 krav, mleko pa oddajajo v Mlekarno Celeia.

Ker ji šola vzame veliko časa, ga ves preostanek namenja svoji veliki ljubezni – konju Čarliju – 20-letnemu kastratu slovenske hladnokrvne pasme. Eva vsak prosti trenutek izkoristi za ježo po terenu, kjer se sprosti in nabira novih moči. Da pa Čarli v času njene odsotnosti ni sam, se vsak dan pase v družbi telic. Eva se poleg terenske ježe ukvarja še s preskakovanjem ovir, kjer jo v kratkem čaka opravljanje licence za preskakovanje. V klubu, kjer trenira, jezdi šolskega konja, njen Čarli pa jo razveseljuje na domačih terenih. »Z napredkom sem zadovoljna, treniram enkrat do dvakrat na teden, tekem se še ne udeležujem, saj moram najprej opraviti licenco,« nam zaupa Eva, ki je v treningu dobri dve leti.

Konjeniški šport in konji so njena ljubezen in prostočasna dejavnost. Za Čarlija si vedno rada vzame čas, priznava pa, da se na teren najraje poda sama, delno tudi zato, ker v vasi nihče nima terenskega konja, s katerim bi ji lahko delal družbo. Zaupa nam, da jo Čarli na srečo še ni vrgel s svojega hrbta, kar pa ne more trditi za šolskega konja. Trenutno je 90 centimetrov najvišja višina ovire, ki sta jo s konjem preskočila, prepričana pa je, da bo ta rezultat še izboljšala.

Njeni načrti za prihodnost še niso jasno definirani. Je pa odločena, da želi uspešno končati srednjo šolo, če bo še več znanja iskala na fakulteti, pa za zdaj še ne ve. »Ali zdravstvo ali pa morebiti kaj drugega … – do mature imam še čas razmisliti,« pravi in doda, da jo izbor za mlado kmetico leta malo plaši, ampak obljublja, da se bo prepustila toku in vzdušju ter se izkazala po svojih najboljših močeh. Upa, da vprašanja ne bodo pretežka, se pa že veseli, da spozna še ostale kandidatke ter z njimi vzpostavi nova prijateljstva.
Klara Lovenjak

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Sep 2022 at 14:50

292 ogledov

Poskrbi za dobro voljo
Simpatični fotografiji sta v naš e-nabiralnik prispeli na prvi rojstni dan malega Matija. Nasmejani fantič že pridno pomaga pri pobiranju in prebiranju krompirja in s svojo dobro voljo razvedri vso družino. Fotografijo nam je poslala Jana Kne iz Cerkljanske Dobrave.

Mon, 26. Sep 2022 at 14:41

288 ogledov

Za prevzem kmetije največ 52.800 evrov
Mlajši gospodarji imajo več znanja, so inovativnejši in bolj drzni, zato je generacijska pomladitev gospodarjev kmetij nujna za hitrejšo preobrazbo in boljšo konkurenčnost slovenskega kmetijstva. Tega se zavedata tudi Evropska unija in naša država, zato je že 15 let prenos kmetije na mlajši rod finančno podprt v okviru Programa razvoja podeželja Skupne kmetijske politike. Na 15 javnih razpisih je bilo v dveh programskih obdobjih 4500 mladim kmetom odobrenih več kot 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Finančna podpora spodbudi mlade, da prej prevzamejo vajeti kmetije v svoje roke, si ustvarijo svoje delovno mesto na kmetiji, hkrati pa je ta pomemben korak v dinamiki kmetije nekoliko lažji za vso družino in generacijo, ki kmetijo predaja. Podukrep M6.1 – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2022 se končuje, nadomestila pa ga bo intervencija IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov. Še naprej bodo mladim kmetom na voljo spodbude tudi na prvem stebru SKP kot dodatek na hektar zemljišča, ki ga mladi kmet obdeluje v okviru sheme za mlade kmete pri neposrednih plačilih. Ker je priprava strateškega načrta SKP za obdobje 2023–2027 pri koncu, so že znani pogoji, ki jih bodo morali izpolnjevati mladi kmetje, če bodo želeli kandidirati na omenjenem javnem razpisu v novem programskem obdobju. Obsežno predstavitev finančnih spodbud za mlade kmete v naslednjih petih letih je na omizju ob odprtju tradicionalne prireditve Podobe bistriških domačij v Slovenski Bistrici pripravila Marija Brodnik Lodewijk z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Tudi v naslednjem programskem obdobju ohranjamo podpore za mlade kmete na prvem stebru – v obliki INP09 – Dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete in v drugem stebru v obliki IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov ter v okviru horizontalnega cilja AKIS – prenosa znanja, kjer je posebno področje izobraževanja, namenjeno prav mladim kmetom,« je napovedala Brodnik Lodewijkova. DOPOLNILNA DOHODKOVNA PODPORAPri prvem stebru bo za intervencijo INP09 – Dopolnilna dohodkovna podpora v obdobju 2023–2027 na voljo skoraj 10 milijonov evrov. Mladi kmetje, ki začenjajo s kmetijsko dejavnostjo, bodo to podporo prejeli kot letno nevezano plačilo na upravičen hektar. Tovrstna podpora naj bi jim olajšala zagon dejavnosti, strukturno prilagoditev, povečanje vitalnosti kmetijskih gospodarstev, konkurenčnost in trajnost v najranljivejši fazi razvoja podjetniške zamisli. Upravičenci so mladi kmetje, ki so »vodje kmetijskega gospodarstva«, torej so v RKG prvič postali nosilec kmetijskega gospodarstva v letu prve predložitve vloge ali so to postali v petih letih pred prvo predložitvijo vloge. To pomeni, da upravljajo in odločajo na kmetiji ter prevzemajo vsa finančna tveganja. Pogoj je tudi, da na dan oddane vloge niso starejši od 40 let, ter imajo potrebno znanje in spretnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti. Kot potrebno znanje in spretnosti se štejejo najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu. Mladi kmet mora biti tudi upravičen do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost in biti aktivni kmet. Novost v primerjavi z dosedanjim ukrepom plačila za mlade kmete je v primeru pravnih oseb, kjer bodo do podpore upravičene samo družbe z enim družbenikom. »Podpora je letna, enotna in se lahko dodeli največ za obdobje petih let in za največ 90 hektarjev kmetijskih zemljišč. Okvirno bodo tako mladi kmetje prejeli dodatnih 78 evrov na hektar,« je povedala Marija Brodnik Lodewijk. PODPORA ZA PREVZEM KMETIJEZa mlade kmete, stare od 18 do vključno 40 let, ki bodo prvič postali vodje kmetijskega gospodarstva in bodo imeli ustrezno znanje in usposobljenost, bo pri IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov v naslednjih petih letih na voljo dobrih 47 milijonov evrov. »Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči mladim kmetom, ki so največ pet let (v prejšnjem programskem obdobju je bilo to 24 mesecev) pred oddajo vloge na javni razpis postali nosilci in lastniki kmetijskega gospodarstva. Še naprej ostajata dva sklopa, in sicer: sklop A so mladi kmetje, ki so ob oddaji vloge na javni razpis že vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, sklop B pa vsi preostali mladi kmetje. Tudi podpora bo po novem sestavljena drugače, in sicer iz pavšalov, ki se prištejejo k osnovni podpori. Osnovna podpora je pri obeh sklopih (A in B) enaka: 18.600 evrov. Temu znesku pa se pri obeh sklopih prišteje 5000 evrov dodatka na ustrezno izobrazbo in 3000 evrov dodatka za vodenje dvostavnega knjigovodstva. »Največji dodatek pa bodo dobili mladi kmetje iz sklopa A, ki morajo biti ob oddaji vloge že vključeni v PIZ iz kmetijske dejavnosti (prej je lahko mladi kmet to storil v devetih mesecih od datuma odločbe o pravici do podpore, če ni bil vključen že ob oddaji vloge na javni razpis), in sicer 21.400 evrov. Dodatek za vključenost v ekološko kmetovanje (vsaj 80 % površin, lahko je tudi v preusmeritvi) pa mlademu kmetu prinese dodatnih 10 % na skupno vsoto pri obeh sklopih. Skupaj lahko mladi kmet, vključen v PIZ, prejme največ 52.800 evrov (sklop A), ostali mladi kmetje pa največ 29.260 evrov (sklop B). Mladi kmet, ki bo ob oddaji vloge na javni razpis že vključen v PIZ, lahko z vsemi dodatki na osnovno podporo prejme največ 52.800 evrov, vsi ostali kmetje pa največ 29.260 evrov. Mladi kmetje bodo imeli tudi posebne ugodnosti pri naložbenih intervencijah razvoja podeželja, in sicer od 5 do 15 % dodatne podpore na osnovno. »Z novim programskim obdobjem se spreminja tudi spodnji vstopni prag pri intervencijah. Namesto šestih hektarjev primerljivih kmetijskih površin je določen minimalni standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti, ki je 12.000 evrov. Ta bo vpisan k posameznemu KMG v začetku prihodnjega leta,« je povedala predstavnica ministrstva. Predstavljena pa je bila možnost za tiste mlade kmete, ki z velikostjo kmetijskega gospodarstva ne bodo dosegali postavljenega vstopnega praga: kmet, ki bi želel kandidirati na intervencijo IRP24, pa tega pogoja ne bo izpolnjeval, bo lahko najprej kandidiral za podporo na podintervenciji, v okviru katere bodo podprte naložbe majhnih kmetij, pri kateri je spodnji vstopni prag 4000 evrov, zgornji pa 12.000 evrov. Z zelo dobrim poslovnim načrtom, ki bo omogočil razvoj kmetije in s tem dvig standardnega prihodka do zahtevane stopnje, bo lahko kandidiral tudi za podporo za mlade kmete. Tudi pri tej podintervenciji mladi kmetje dobijo 10 % več za naložbe, 10 % več prinesejo tudi naložbe na gorskih območjih. ODOBRENIH DOBRIH 66 MILIJONOVV nadaljevanju omizja, ki ga je povezovala Marija Kresnik, vodja izpostave Slovenska Bistrica KGZ Ptuj, je Rozka Saje iz ARSKTRP strnila analizo podukrepa za mlade prevzemnike v iztekajočem se programskem obdobju. »Podukrep 6.1. – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete se je izvajal od leta 2015 do leta 2022, vsako leto je bil objavljen en javni razpis, skupaj jih je bilo osem. V tem obdobju smo odobrili podporo 1779 mladim kmetom v višini dobrih 66 milijonov evrov. Med njimi jih je kar 68 % kandidiralo v sklopu A, to so tisti, ki imajo delovno mesto na kmetiji. Večina mladih prevzemnikov je bila moških – 81,6 %, dobrih 56 % upravičencev je bilo starih med 30 in 40 let. Povprečna starost mlade prevzemnice je bila 32 let, prevzemnika pa 30 let. Formalno izobrazbo na kmetijski ali biotehniški izobraževalni ustanovi ima 44 % upravičencev, preostali pa certifikat NPK ustrezne smeri. Po panogah je največ tistih, ki se ukvarjajo z govedorejo ali rastlinsko-živalsko pridelavo. Največ mladih kmetov je iz Podravja, Savinjske regije in Pomurja, najmanj pa iz Zasavja, Primorsko-Notranjske regije in Posavja,« je povedala Sajetova. ČIM BOLJ PODOBNI POGOJIJože Očko iz KGZS je predstavil delo KGZS in njenih zavodov na področju mladih v kmetijstvu. Povedal je, da je KGZS aktivno sodelovala pri razpravi o strateškem načrtu SKP in pripravi intervencij. »Naša želja je bila, da so razpisni pogoji za mlade prevzemnike čim bolj podobni zdajšnjim, saj tako lažje pripravijo potrebna dokazila. Hkrati pa smo želeli odpraviti pogoje, ki so mladim kmetom oteževali vstop na javni razpis. To smo tudi dosegli. Mladi kmetje bodo deležni tudi dodatnih podpor pri naložbenih intervencijah, ohranila so se plačila za mlade kmete po hektarju. Podporo bodo prejeli tudi tisti, ki kmetijo predajajo in še niso upokojeni. Ta spodbuda bo zagotovo pospešila prenos kmetije na mladega naslednika,« meni Očko. Poslanstvo ZSPM in izzive, s katerimi so soočajo mladi kmetje, je predstavila Doris Letina, vodja področja mladih kmetov in kmetijske politike pri ZSPM. »Mi, mladi, moramo (so)oblikovati kmetijstvo, ki ga želimo kmetovati,« je poudarila. Ključni izzivi mladih kmetov so predvsem dostop do kmetijskih zemljišč, kapitala in znanja ter upravljanje s tveganji. Predstavila je tudi projekt neMoč podeželja oz. pomen kakovostnega življenja na kmetiji in medgeneracijska sodelovanja. Alojz Mlakar iz Zgornje Ložnice, ki je mladi prevzemnik kmetije postal leta 2009, dve leti pozneje pa prejel še naziv Inovativni mladi kmet, je predstavil razvoj svoje kmetije od prevzema do danes. »Kmetija je imela okoli 10 hektarjev, kar je bilo za razvoj živinoreje premalo. Takrat smo imeli že dva hektarja velik nasad jablan in kmetijo smo začeli usmerjati v sadjarstvo. Leta 2010 smo zasadili jablane še na 3,6 hektarja, naslednje leto pa še na 1,7 hektarja in nasada zavarovali s protitočno mrežo.« Letina je bila dobra, leta 2015 tudi izvrstna tako po kakovosti jabolk kot ceni, se spominja Mlakar, nato pa so dve zaporedni leti utrpeli 100 % pozebo. »Takrat se je razmišljanje na naši kmetiji spremenilo. Namesto načrtovane gradnje hladilnice smo začeli razmišljati o živinoreji. Ker smo v tem času pridobili nekaj kmetijskih zemljišč, smo imeli za to tudi pogoje.« Obnovili so stari hlev za 40 do 45 krav molznic in postavili silose, sadovnjake pa lani začeli krčiti. Razmere v kmetijstvu, pravi Mlakar, so nepredvidljive, zato se je treba hitro prilagoditi. Poudaril je še, da biti kmet ni poklic, ampak način življenja. »Tega se mladi zavedajo. Od tega je tudi največ odvisno, ali se bodo odločili za prevzem kmetije ali si poiskali delovno mesto drugje.« PODPORA ZA PRENOSNIKE V naslednjem programskem obdobju bodo podporo lahko prejeli tudi prenosniki kmetijskega gospodarstva, če bodo izpolnjevali razpisne pogoje. Ti pa so naslednji: pred prenosom kmetije mora biti vsaj 10 let nosilec kmetijskega gospodarstva, vpisan v RKG, vsaj 7 let mora biti pokojninsko, invalidsko in zdravstveno (PIZ) zavarovan in je vsaj 5 let oddajal subvencijsko vlogo in uveljavljal ukrepe kmetijske politike. Mladi prevzemnik pa mora kandidirati za sklop A pri intervenciji IRP24. Denarno podporo bo prenosnik prejemal 3 leta, in sicer 3600 evrov za preteklo leto, skupaj 10.800 evrov v triletnem obdobju.

Fri, 23. Sep 2022 at 14:38

143 ogledov

Buče na mnogo načinov
Pri gasilskem domu v Bodoncih na Goričkem je Društvo kmečkih žena Klas Bodonci pripravilo že 19. tradicionalni praznik, posvečen bučam. Krajani vasi Bodonci in sosednjih vasi v Občini Puconci vsako leto na svojih poljih pridelujejo oljne buče. Kako pomembne so te v teh koncih, pa že 19 let na jesenski etnološki, kulinarični in zabavni prireditvi, ki je povezana z bučami, pokažejo članice Društva kmečkih žena Klas Bodonci. Članice društva so skupaj s sokrajani okrasile vas z različnimi liki, aranžmaji in figurami iz buč. Na bučnem prazniku pa je v Bodoncih zadišalo iz krušnih peči po gibanicah in t. i. tikvačah. Na prireditvi je zbrane pozdravila predsednica društva Jožefa Vlaj. Na dogodku so domačini na slikovit način prikazali ročno trebljenje bučnega semena iz buč. Tudi letos je organizator pripravil kuhanje jedi na žlico na prostem, saj so ekipe kuhale bučno prikuho na odprtem ognju v kotličkih, v katerih je bila glavna sestavina seveda buča. Kuhanja bučne prikuhe sta se udeležila mojstra kuhanja Bine Volčič in Boštjan Durič. Ko so jed na žlico skuhali, so jo lahko obiskovalci tudi pokusili. Prikazali so trebljenje bučnega semena. V dvorani gasilskega doma pa so članice društva pripravile bogato razstavo različnega peciva in jedi iz buč. Obiskovalci so si lahko ogledali kulinarično razstavo, poleg pa še razstavo ročnih del, ki so plod dela spretnih in pridnih rok članic društva. V dvorani gasilskega doma so pripravili kulinarično razstavo. OCENJEVANJE BUČNEGA OLJAV sklopu 19. paznika buč so v or ga ni za ci ji Druš tva za pro mo ci jo in zaš či to prek mur skih do brot in Društva kmečkih žena Klas Bodonci organizirali tudi ocenjevanje bučnega olja. Na ocenjevanje so letos pridelovalci prinesli 16 vzorcev bučnega olja. Komisija je ocenila vse vzorce in dva nagradila z bronastim priznanjem, osem s srebrnim in šest z zlatim priznanjem. Krajši kulturni program sta pripravili pevska skupina Irmice in otroška folklorna skupina iz Moščancev. Pripravili so tudi kmečko tržnico, na kateri so bili razstavljeni in naprodaj rokodelski in domači izdelki, kot so med, medenjaki, domača zelenjava, ptičje krmilnice in razni unikatni izdelki. Pripravil: Jože Žerdin

Fri, 23. Sep 2022 at 12:56

751 ogledov

Razkošna preobleka skoraj 400 let stare zidanice
Na obronkih bogatega vinorodnega okoliša gornjih Slovenskih Goric je bilo pred tremi leti opaziti precej žalostno podobo zidanice v Zgornjih Vrtičah, ki stoji na enem najlepših razglednih gričkov v Zgornji Kungoti. Samotno je propadala, toda njena lastnika Igor in Petra Leber sta prepoznala njeno vrednost. S temeljito prenovo je dve leti pred svojo 400. obletnico zidanica dobila razkošno preobleko in postala butični hotel z notranjim bazenom in velnesom z imenom HIŠA 1624. »Zidanica s poznorenesančnimi elementi iz začetka 17. stoletja ima najvišjo spomeniško zaščito, status spomenika, zato smo najprej navezali stik z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Želeli smo ji povrniti sijaj, njeno prvotno podobo, ter jo neopazno in nevsiljivo za okolje dopolniti s sodobno prizidavo, v kateri bi uredili sprostitvene prostore za goste. Zidanica je na prvi pogled velika, mogočna, pa vendar je bila notranjost premajhna za uresničitev vseh naših želja, naložba v prenovo pa previsoka, da bi ohranili le obstoječi objekt,« pripovedujeta lastnika Igor in Petra Leber. Na ZVKDS nad njuno zamislijo o prizidavi sprva niso bili navdušeni, a so jima prisluhnili in razumeli, da se brez tega ne bosta odločila za prenovo. S tehtnimi argumenti sta jih prepričala arhitekta Tomaž Pažek in Gašper Kogelnik iz podjetja Coinhab, ki sta pripravila idejno zasnovo butičnega hotela s štirimi apartmaji, notranjim bazenom in velnesom. »Prizidavo smo predstavili kot poseg, ki utrjuje najbolj dotrajani del objekta in tako preprečuje, da bi se kletni obok porušil. Ker je prizidek umeščen na nasprotno stran od glavnega vhoda in dovolj nizko, da ga ni mogoče videti s sprednje strani, je povsem nemoteč za zgodovinsko podobo objekta,« pojasnjuje Tomaž Pažek. Igor Leber: »Hiša je bila premajhna, naložba pa prevelika, da bi bila upravičena brez prizidka.« POVRNITEV PRVOTNE PODOBE V 500 DNEHZidanica, ki ima na portalu vklesano letnico 1624, je bila v vseh letih nekajkrat dozidana, prenovljen pa je bil le tisti del, kjer so živeli tedanji lastniki. »Objekt je bil zgrajen kot enostavna dvokapnica, sto let pozneje pa je bil prizidan in tedanjo obliko črke L smo ohranili. Bil je slabo vzdrževan: fasada na severni strani zidanice je začela razpadati, kamni in zidaki so že začeli odpadati z nje,« opisuje arhitekt Tomaž Pažek. »Tudi okna so v njeni dolgi zgodovini večkrat zamenjali, a ne s takimi, ki bi se slogovno ujemala z obdobjem, ko je bila zgrajena. Izjemno ogrožena je bila tudi statika hiše, obok v kleti je namreč začel pokati in bilo je zelo nevarno, da bi se porušil,« pove naš sogovornik. Pri prenovi so sledili smernicam ZVKDS, zato so odstranili vse neustrezne pozidave iz preteklosti: del stopnišča pri vhodu, leseni križ s sprednje fasade in opornikov z vogala hiše. Ko so odstranili še streho in stavbno pohištvo, so ostali samo še nosilni zidovi. Pri obnovi hiše so uporabili predvsem gradivo, ki se je uporabljalo za gradnjo zidanice v začetku 17. stoletja. »Prevladujejo les, steklo in beton. Umetnih materialov ni,« poudarja Pažek. Ker fasadna termoizolacija ni primerna za zgodovinske objekte, so na novo izolirali streho med špirovci, kjer je izguba energije največja, in vgradili izolativna okna. Obnovitvena dela so se začela med epidemijo, ki je zarezala tudi v gradbeništvo, zato so trčili na prvi težavi: draginjo in pomanjkanje gradiva za gradnjo. Kljub temu so s preudarnim načrtovanjem prenovo dokončali v 500 dneh. TOPLE ZEMELJSKE BARVENasprotna utež zunanji zgodovinski podobi objekta so štirje sodobno opremljeni apartmaji: tla in pohištvo so iz hrastovega lesa, v kopalnici je uporabljena keramika teraco, ki spominja na kamen, pika na i pa so unikatni leseni kosi pohištva. »Želeli smo, da gost začuti toplino in domačnost takoj, ko vstopi v objekt, hkrati pa takoj vidi, da je v zgodovinskem objektu. Zato je del stene pri notranjem stopnišču ostal ‘odprt’, torej neometan in je vidno kamenje, iz katerega je objekt zgrajen. Tudi v apartmajih so notranje stene neravne – take so namreč značilne za obdobje, v katerem je bila hiša zgrajena,« pojasni Petra Leber. Barve fasade so takšne kot nekoč, ugotovili so jih z rekonstrukcijo prvotnega stanja, nadaljujejo se tudi pri pohištvenih elementih v vseh štirih apartmajih. »Izbrali smo tople zemeljske barve, saj iz zemlje raste trta, ki je značilna za to območje in je glavna dejavnost družine Leber. Ti toni zmehčajo mogočno zunanjost stavbe, sobam pa dajo prijetno toplino,« poudari arhitekt. Stavbno pohištvo in okna ter okenske police so izdelani iz macesna, notranja oprema in pohištvo pa iz hrastovega lesa. PRIZIDEK, KI SE ZLIJE Z OKOLJEMJužno stran objekta ovija na novo postavljen in sodobno oblikovan prizidek, v katerem so bazen, jedilnica, prostor za počitek, masažo in savna. »ZVKD je novemu prizidku najprej nasprotoval, a smo jih prepričali z nizko umestitvijo, ki ne posega v fasado objekta, ampak se ji subtilno pripne v predelu, ki je bil prej pod zemljo. S tem kaže, da je podrejen prvotnemu objektu in je že na prvi pogled vidna ločnica med starim in novim. Zgrajen je tako, da ga lahko kadarkoli odstranimo, ne da bi pri tem posegli v zgodovinski objekt,« pojasni Tomaž Pažek. »Medtem ko ima objekt manjša zgodovinska okna, ima so dobno oblikovani prizidek panoramsko zasteklitev, ki iz jedilnice in bazena razkriva čudovite poglede na okolico z vinogradi. Čeprav v notranjosti, imamo občutek, da smo neskončno povezani z okoljem. Steklo deluje kot zaslon, saj na njem odsevajo okoliški vinogradi. Minimalistično oblikovanje prizidka poudarijo tudi profili, ki nosijo veliko panoramsko zasteklitev, saj so ti v barvi zemlje in se prav tako zlijejo z okolico in fasado objekta,« pojasnjuje Tomaž Pažek. NOTRANJI BAZEN IN VELNESLastnika sta želela v Hiši 1624 urediti »butične toplice«, v katerih bi se gostje lahko razvajali vse leto. »Zato smo najdlje razmišljali o najbolj primerni umestitvi bazena. Zunanji bazen bi lahko uporabljali le nekaj mesecev na leto, zato smo se raje odločili za notranji bazen. Tako smo podaljšali atraktivnost naše turistične ponudbe na vse leto,« poudarja Petra Leber. »Bazen je minimalističen, prekrit je s črnimi mozaik ploščicami. V prostoru ni drugih motečih elementov, saj smo želeli vso pozornost usmeriti v panoramsko zasteklitev, naravo. S tem ko smo dvignili vodo nad rob bazena, pa smo skrili stični rob pri zasteklitvi in ustvarili občutek neskončnosti in plavanja v naravi,« pojasnjuje arhitekt. Tudi v prostoru z bazenom so le naravni materiali: po tleh so ploščice v videzu kamna, stene so iz vidnega betona, strop pa prekrivajo lesene deščice, ki vizualno spominjajo na silhueto obrnjenih obokov, značilnih za vinske kleti.Poleg štirih apartmajev, ki so oštevilčeni z letnico hiše, torej 1, 6, 2 in 4, je ob steno stopnišča v kleti umeščena in osvetljena vinska galerija ponudbe Vina Leber – s tem se Hiša 1624 povezuje s poglavitno dejavnostjo družine Leber, vinogradništvom in vinarstvom. Tomaž Pažek: »Poglavitno vodilo pri prenovi je bilo, da ohranimo objekt povsem tak, kot je bil nekoč, prizidek pa pripojimo, kolikor je le mogoče nemoteče. To smo dosegli z nizko umestitvijo, s katero nismo posegli v fasado objekta.« Fotografije: arhiv družine Leber, Tadej Bernik in Coinhab

Wed, 21. Sep 2022 at 15:05

281 ogledov

Katera bo kmetica leta 2022?
Zveza kmetic Slovenije je objavila razpis za kmetico leta. Letošnja prejemnica tega naziva bo že 19. po vrsti, prejela pa ga bo ob praznovanju svetovnega dneva kmetic sredi oktobra. »Pri izboru nas ne zanima materialni položaj kmetije oz. kandidatke, saj iščemo osebo, ki ji lahko pripišemo prizadevanja za dom, kmetijo, naš prostor, naše podeželje in kmečki stan, še posebno pa prizadevanja za kmetice oz. podeželske žene na lokalni, občinski, državni ali mednarodni ravni. Naziv »kmetica leta« podeljujemo za opravljeno delo in dosežke v želji, da nam s svojimi močmi vsaka pomaga pri zastopanju našega stanu še naprej,« je izbor predstavila Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Kandidatko lahko predlaga društvo, ki je včlanjeno v Zvezo kmetic Slovenije in ima poravnano članarino. »Predlagajte tiste članice, za katere menite, da si ta naziv zaslužijo,« pravi Uletova. Med vsemi prijavljenimi kandidatkami bo komisija izbrala letošnjo nosilko najvišjega naziva, ki ga podelijo slovenski kmetici. Kandidatke morajo izpolnjevati tudi nekaj pogojev, in sicer: na dan roka za oddajo prijave na razpis so stare najmanj 55 let; živijo in delajo oz. so delale na kmetiji, so članice društva, ki jih predlaga; ne smejo biti članice trenutnih odborov ZKS in še niso prejemnice naziva »kmetica leta«. Ob prijavi je treba navesti še naslednje podatke: naslov predlagatelja, podpis zastopnika društva in žig, datum in znesek plačila članarine ZKS ter osebne podatke kandidatke: ime in priimek, naslov, datum rojstva, telefonsko številko, zaželen je tudi njen e-naslov, opis družine: število otrok, ostarelih …, priložiti je treba tudi njeno fotografijo. Kandidatko je treba tudi opisati, in sicer z največ 4000 znaki (brez presledkov), če je napisano na računalnik oz. na listu formata A4, če je vloga napisana na roke. OPORNE TOČKE ZA PREDSTAVITEV, S KATERIMI SI LAHKO POMAGATE – DODAJTE ŠE VSE TISTO, KAR POGREŠATE:• vrsta kmetije (nižinska, višinska …)• lastništvo kmetije• koliko časa živi in dela na kmetiji• usmerjenost kmetije• je zavarovana kot kmetica• njeni dosežki na kmetiji in širše (priznanja, pohvale … kolikokrat, kakšna)• aktivnosti (društva, lokalna skupnost, občinska; opredelite tudi časovno)• dopolnilna dejavnost na kmetiji Prijavo morate oddati do vključno 10. oktobra 2022 s pripisom KMETICA 2022 po navadni pošti (velja poštni žig) ali elektronsko v wordovem formatu *.doc ali *.docx na zvezakmeticslovenije@siol.net ali na USB ključku, ki ga pošljete na naslov: Zveza kmetic Slovenije, Irena Ule, Podlipovica 9, 1411 Izlake. IZBORO zmagovalki bo odločala petčlanska komisija, ki jo sestavljajo tri predstavnice odborov Zveze in dve predstavnici naključno izbranih društev, določenih na kolegiju Zveze. Komisija se zbere enkrat in pregleda prispele vloge. Če vloge izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, se jih oceni na podlagi internega pravilnika. Ocenjevanje je anonimno in komisija odloča izključno na podlagi opisov kandidatk. RAZGLASITEVKmetica leta 2022 bo razglašena na svečani prireditvi sredi oktobra, če bodo razmere to dovoljevale. NATEČAJ ZA SLIKO IN FOTOGRAFIJO Zveza kmetic Slovenije razpisuje tudi nagradni natečaj za najboljšo sliko in fotografijo. Letošnja tema je metulj. Na natečaju lahko sodelujejo članice društev in njihovi potomci, ki so včlanjena v Zvezo kmetic Slovenije. Svoje izdelke lahko oddate do 25. septembra 2022 na formatu A5. Izdelek naj ima na zadnji strani nalepko, na njej pa naslednje podatke: ime in priimek avtorja, naslov, tel. številko ali e-naslov, umetniško ime slike ali fotografije, društvo, v katerega je avtorica (družinskega člana) včlanjena (točen naslov, podpis in žig), društvo, ki pošilja delo (za kategorijo do 12 let). Izdelke pošljite po pošti na naslov: Zveza kmetic Slovenije, Podlipovica 9, 1411 Izlake. Izdelke bo ocenila komisija. Najboljši trije izdelki prejmejo denarno nagrado (30 €, 20 € in 10 €), v kategoriji do 12 let pa tri knjižne nagrade. Priznanja bodo podeljena ob izboru kmetice leta, kjer bodo dela tudi razstavljena. Dela se ne vračajo! Vabljene k sodelovanju!

Fri, 16. Sep 2022 at 12:45

84 ogledov

Zakaj bi prodajali veletrgovcem, če lahko sami
Janko in Irena Gašparič sta že četrt stoletja vpeta v pridelavo zelenjave na domači kmetiji v Podgorcih pri Ormožu. Več kot desetletje sta bila stalna dobavitelja solate, radiča, zelja in cvetače veletrgovcem, nato pa se je sodelovanje začelo krhati. »Prvi je propadel, drugi so začeli zamujati s plačilom prevzetega. Čez noč se je bilo treba odločiti, kako naprej. Ko se je spraznila še družinska blagajna in smo morali najeti posojilo za plačilo položnic, sva se odločila prevzeti prodajo v svoje roke,« iskreno pripoveduje gospodar Janko. Odločila sta se prav in v pravem trenutku! »Iskreno vam povem, da ni bilo lahko. A sva oba z ženo zgovorna, spretna pri prodaji in sva naložila solato v avto in šla na nedeljski boljši sejem v Maribor,« se Janko spominja težkih razmer pred dobrimi 12 leti. Svoje odločitve nista obžalovala nikoli, saj se je njuna prodaja z leti le večala, ponudbo pa sta razširila z novimi vrtninami in izdelki. »Ko k stojnici pristopi stranka, vedno vpraša, kaj »še« imamo … seveda sva jim želela ustreči in tako je bilo treba načrtovati pridelavo novih vrtnin. Začela sva sejati korenček, čebulo, krompir, zelje …, da sva imela čim več za ponuditi,« našteva Janko. »Pa domača jajca. Tudi ta je treba vedno imeti na stojnici,« doda Irena. POZIMI NE GRE BREZ KISLEGA ZELJA»Že prvo leto prodaje na tržnici sva videla, da brez kislega zelja in repe pozimi ne gre, preprosto ga zelenjadarska kmetija mora imeti. Tako je bila naša prva dopolnilna dejavnost na kmetiji kisanje zelja in repe,« prepričljivo pove Irena. S kisanjem ribanega zelja niso imeli nobenih težav, »kisanje zeljnih glav za sarme pa nam je povzročalo nemalo preglavic. Tri leta smo poskušali, šele četrto leto nam je zares uspelo tako, kot mora. Postopka in recepta ni težko dobiti, a šele z izkušnjami se naučiš drobnih skrivnosti, ki zagotavljajo uspeh. Teh ti nihče ne izda, do njih moraš priti sam,« je iskrena naša sogovornica. Trije Gašparičevi otroci so odraščali ob delu in se kmalu pridružili staršema pri prodaji na tržnici. »Težko vam opišem, kako ponosni so bili otroci, ko so sami zaslužili prvih nekaj deset evrov na tržnici. Domov so jih prinesli kot zlate cekine,« je ponosen oče Janko. Tako, kot sta se širili pridelava in predelava na kmetiji, so imeli tudi prodajnih mest vedno več. Najprej le na tržnicah v Slovenskih Konjicah in Slovenski Bistrici, nato še v Gornji Radgoni. Ko pa so bili otroci študenti, je kar vseh pet šlo od doma, vsak na svojo tržnico. Najtežje obdobje je bilo, ko so prodajali na bolšjem sejmu, ki je vedno ob nedeljah. »Prodaja je cvetela, trpelo pa je družinsko življenje. Zdaj prodajamo na dveh tržnicah: na Taboru v Mercator centru v Mariboru in na konjiški tržnici, nedelje si vzamemo zase,« pove Janko. VEČ KOT 30 IZDELKOVDanes na petih hektarjih lastne in dveh hektarjih najete zemlje ni koščka, na katerem ne bi nekaj raslo skozi vse leto. Leta 2000 so postavili dva rastlinjaka, v njih rastejo paradižniki, paprike, kumare, zgodnje zelje, brokoli in cvetača, pa mlada čebula, motovilec ter zgodnja in pozna solata. »Brez njih ne moreš biti konkurenčen na trgu: pridelek lahko ponudimo strankam prej, kot zraste na njihovih domačih vrtičkih, pa tudi pobiramo ga dosti dlje, paradižnik kar do sredine oktobra. Sadimo tudi različne vrste krompirja: od zgodnjega do poznega, da je v ponudbi vse leto,« pojasnjuje Janko. Najhuje je, pravi Irena, če nimaš pridelka, ki ga je stranka vajena kupiti pri njih. »Iskreno vam povem, da obseg pridelave zelenjave zmanjšujemo, ker preprosto ni dovolj delovne sile. Pred leti smo sami vzgajali tudi sadike in jih prodajali, zdaj tega ne delamo več. Pridelamo in predelamo pa le toliko, kot zmoremo postoriti sami. Otroci so odrasli, kmetijo bova predala hčerki Tadeji, ki z družino živi v Muretincih na veliki prašičerejski kmetiji, na kateri redijo 400 prašičev in obdelujejo 80 hektarjev. Še vedno se skoraj vsak dan vrača in dela tudi na domači kmetiji. Kmetijo je treba predati, ko so mladi še vneti za delo,« sta prepričana starša, ki bosta tudi sama še naprej delala na kmetiji. Tadejo je sicer študij ponesel v povsem naravoslovne vode, je magistra matematike in biologije, a navezanost na zemljo je ostala še iz otroštva. Tadeja ima veliko zamisli, kako bi lahko razvijali in dopolnjevali ponudbo kmetije. Zelenjadarstvo ostaja paradna panoga, vedno več pa je na kmetiji perjadi in druge ponudbe, kot so bučno olje in testenine iz domačih jajc. Te so začeli izdelovati pred dvema letoma, imajo rezance iz pirine in pšenične moke ter ribano kašo za zakuho v juhi. »Kupcem smo ponujali že 32 različnih izdelkov, zdaj jih imamo okoli 30. Naši izdelki so zanimivi tudi kot poslovna darila ob koncu leta in za različna praznovanja,« pove Irena. NOVOST: PURANI IN RACETadeja je že letos na kmetijo pripeljala purane. »Za vzrejo smo preuredili obstoječi hlev, prve živali pa uhlevili marca. Prve dni so purani izjemno občutljivi, a nismo imeli nobenih težav; pri slabih treh mesecih so tehtali že 15 kilogramov. Lani smo priglasili novo dopolnilno dejavnost klanje in razsek perutnine,« pove Tadeja. Na kmetiji so ves čas tudi kokoši nesnice – med 130 in 150 živali, vzredijo še 80 do 100 piščancev v turnusu, ki so v dveh mesecih in pol do treh težki 2,5 do 3 kilograme za prodajo svežega mesa. Prodaja svežega mesa zahteva tudi ohranjanje »hladne verige«, zato uporabljajo toplotno izolirane škatle, meso pa strankam dostavijo na dom, po dogovoru na tržnici ali pa ponj pridejo kar na kmetijo ob dogovorjenem času. Po vnaprejšnjem dogovoru pripravijo tudi druge pridelke. Perutnine bodo imeli na kmetiji še več, saj po novem redijo tudi race. »Prve bomo ponudili kupcem takrat, ko je povpraševanje po njih največje: pred martinovim,« napove Tadeja. Z delom svojih staršev bo nadaljevala hči Tadeja. Temelji družinske kmetije, ki sta jih zgradila Janko in Irena, so dovolj trdni, da bo tudi Tadeja z možem in podporo družine z veliko vnemo nadaljevala njuno delo. Pravi, da je izjemno ponosna na starša, ki sta se hitro znala prilagoditi težkim razmeram in prepoznala, da je prihodnost njihove kmetije v butični ponudbi domačih izdelkov za kupce, ki cenijo hrano iz lokalnega okolja. Na srečo, pravi Tadeja, je teh vedno več.
Teme
mlada kmetica leta

Zadnji komentarji

Darja Pintarič :

27.5.2022 16:19

Pred nekaj meseci sem imela enake težave/nesporazum z možem, poročena sva že več kot 6 let, to je bilo res sladko in včasih konec lanskega leta je bilo tako grozno, ker me je mož začel varati in je iskal način, da se ločim od mene, razšla sva se pred 3 meseci in spet sva se vrnila v prvem četrtletju tega leta, ravno prejšnji mesec me je popolnoma zapustil z najinima otrokoma brez besed. tako zmeden sem se spraševal, kaj bi lahko šlo narobe. V preteklosti sva se oba udeležila parov zakonskih svetovanj/seminarjev in nazadnje sem se odločila za terapevta, vendar brez uspeha, ljubim tega moškega in ga tako obupno želim nazaj, če ne zaradi sebe, ampak zaradi otrok, da ga bodo pogrešali in ne vem, kako bi lahko stvari razložil njihovemu razumevanju. Na spletu sem prebral komentar objave, kako novinarka iz Los Angelesa najde pravo ljubezen po 9 letih zveze in se poročila nekaj tednov po tem, ko je dr. Igbinovia sprožila urok, da bi našla pravo ljubezen in se poročila. Imel sem srečo, da imeti dostop do osebne elektronske pošte doctorigbinovia93@gmail.com in WhatsApp +12162022709 in Viber +12066713285, zato sem stopila v stik z njim in Drigbinovia mi je rekel, da mi bo pomagal dobiti moža nazaj, da naj ne skrbim, da bo vse v redu samo s tremi delovnih dnevih sem skrbno sledila vsem njegovim navodilom, kaj naj počnem v svoji hiši med molitvijo za ljubezenski urok sredi noči. Dr igbinovia je oddala urok o ljubezni in presenetljivo, Drugi dan je bil okoli 05:00 Moj mož me je poklical. Bila sem tako presenečena, da me je mož, ki me ni hotel poklicati ali mi poslati sporočila v zadnjih treh tednih, nenadoma poklical da se mi opraviči in je rekel, da se bo vrnil domov, da pogreša svojo družino, bil je tako navdušen, da sem ga sprejel nazaj

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kdo so kandidatke za mlado kmetico leta?