»Z leti smo uspešno gradili temelje, jih dograjevali in posodabljali, da smo lahko zgradili trden most, ki povezuje domače pridelovalce hrane s porabniki. Takih, ki cenijo lokalne ponudnike in njihova izjemna živila, je vedno več, zato tudi povpraševanje po njihovih izdelkih raste,« je ob odprtju 33. festivala Dobrote slovenskih kmetij v najstarejšem slovenskem mestu, na Ptuju, povedal predsednik organizacijskega odbora festivala Peter Pribožič.

Na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju je bilo na svetovni dan čebel živahno kot v čebelnjaku: stojnice s ponudniki najboljšega, kar ponuja slovensko podeželje, so bile že od jutra oblegane. Slišali smo narečja iz prav vseh slovenskih regij in dobrovoljne obiskovalce, ki so okušali ponujene dobrote na stojnicah in jih seveda tudi kupovali. Okoli 30 stojnic je bilo tudi tokrat odlično založenih z najboljšimi mesninami, siri in mlečnimi izdelki iz različnih vrst mleka, z medom in medenimi izdelki, rezanci, sladicami in drobnim pecivom, raznovrstnimi blagimi in krepkejšimi pijačami, olji ter mnogimi drugimi izdelki domače in umetnostne obrti.

Ptujske dobrote so eden najbolj prepoznavnih kulinarično-gastronomskih dogodkov pri nas

PRVIČ RIBJI IZDELKI
Ptujski festival dobrot je že dolgo več kot prireditev, na kateri ocenjujejo in podeljujejo priznanja za kakovost, je praznik slovenskega podeželja, ki v Sloveniji nima para, kar ne preseneča vnetih prirediteljev, ki so prvo leto ocenjevali le tri izdelčne skupine: krušne, mesne in mlečne izdelke, nato pa jih počasi nadgrajevali. V dobrih treh desetletjih je »iz malega zraslo veliko«: lani so ocenili že 15 izdelčnih skupin, letos pa dodali še ribje izdelke (ocenili so jih 26) in razširili ocenjevanje domačih testenin. »Z ocenjevanjem smo začeli novembra lani in nadaljevali letos. V tem času so strokovne komisije senzorično ocenile 987 izdelkov s 550 slovenskih kmetij in iz zamejstva, na Ptuju pa letos podeljujemo 477 zlatih, 240 srebrnih in 145 bronastih priznanj,« je povedal Pribožič. Največ je bilo letos ocenjenih mlečnih izdelkov (189), izdelkov iz žit (157) in mesnih izdelkov (100).

Prireditelji so podelili tudi nekaj zahval, med drugim jo je prejela tudi Nadja Sabadin z Ekološke kmetije BEM iz Kopra za dolgoletno aktivno sodelovanje na ptujskih dobrotah; ob njej Peter Pribožič,
dolgoletni predsednik organizacijskega
odbora festivala.

Vsem nagrajencem in sodelujočim je čestital tudi častni pokrovitelj festivala, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek, ki je v svojem nagovoru izpostavil: »Navade in zahteve potrošnikov so se v zadnjih desetletjih zelo spremenile. Danes se potrošniki zavedajo pomena varne in neoporečne hrane, ki jo uživajo, vedno bolj so pozorni na njeno kakovost in od kod izhaja. Živimo v času, ko stabilna preskrba s kakovostno hrano ni več povsem samoumevna. Pretresi na svetovnih trgih, povezani z epidemijo in vojno v Ukrajini, izpostavljajo nujnost ter dolžnost pridelave hrane doma, kar je obenem tudi naša priložnost. Družba mora ostati do določene mere samooskrbna, kar je možno doseči samo s podporo domačih pridelovalcev in predelovalcev lokalne hrane ter s spoštljivim odnosom do dela in znanja kmetov.«

Ponudniki na stojnicah so svoje dobrote ponujali tudi v pokušino.

Vsem, ki so gradili blagovno znamko Dobrote slovenskih kmetij, je čestital tudi predsednik KGZS Roman Žveglič in poudaril njen pomen za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah: »Festival dokazuje, da imamo v Sloveniji še veliko pridnih rok. Časi se seveda spreminjajo in tudi kmetijstvo mora temu slediti. Zato je nastal portal Dobrote slovenskih kmetij.« 

Roman Žveglič: »Z rusko invazijo so se sprožili pogovori o varnosti, hrani in samoooskrbi. Ni dovolj, da se le pogovarjamo, treba je narediti korak naprej. Kriza je ponavadi primeren trenutek za nove, bolj drzne odločitve. Slovenski kmetje temu sledimo. Znamo in pripravljeni smo delati, a prihajajoče prehranske krize nismo pripravljeni prenesti na lastna pleča, zato mora biti kmet pravično plačan.«

Da so izdelki z oznako DSK, zagotovilo o njihovi kakovosti, je poudaril direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek: »Apeliram na potrošnike, da pogledajo, od kod hrana prihaja. Če kupimo domačo hrano, ne pomeni, da nagradimo trgovca. Nagradimo ljudi, ki gradijo in delajo našo Slovenijo.« Da lokalna živila in ponudba s slovenskih kmetij ne smejo postati samoumevna, pa je poudarila Alenka Marjetič Žnider iz Zadružne zveze Slovenije. »Slovensko hrano moramo imeti radi na krožniku in v srcu,« pa meni ptujska županja Nuška Gajšek. 

PRIMORSKA IN OLJA
Vsako leto je v ospredju festivala izbrana slovenska pokrajina. Letos je bila to Primorska, na razstavi pa so bila izpostavljena olja s poudarkom na oljčnih oljih. Ta so zasedala osrednji prostor – jedilnico minoritskega samostana. Zanimiva in predvsem bogata je bila tudi ponudba drugih olj: sončničnega, repičnega, bučnega, orehovega, lešnikovega, konopljinega, lanenega, ričkovega ali totrovega olja, ter drugih hladno ali toplo stiskanih olj. Razstava je bila tudi priložnost za promocijo pridelave oljnic in stiskanja olja, za katerega mnogi napovedujejo, da bo prvo, ob katerih bomo začutili pomanjkanje na trgu. Še prej pa lahko pričakujemo občutne podražitve – v Nemčiji je za liter industrijsko pridobljenega sončničnega olja že treba odšteti 7,50 do 9 evrov.

Skupaj z odhajajočim kmetijskim ministrom in v družbi prirediteljev je festival uradno odprla Nadja Sabadin z Ekološke kmetije BEM iz Kopra, ki so ptujskim dobrotam zvesti že mnogo let. Njihova uspešna zgodba se je začela ljubiteljsko, ko so leta 1980 zasadili prve oljke, kmalu pa prepoznali priložnost, da olja in druge izdelke ponudijo tudi drugim. Njihov trud je nagrajen z mnogimi žlahtnimi priznanji, na kar so izjemno ponosni. Kot je povedala gospa Nadja, se »kakovost oljčnega olja začne že pri zemlji in s primerno nego oljk,« kar je dosti prej, preden priteče kapljica te žlahtne tekočine. 

Kako s kakovostnimi olji obogatimo vsakdanje jedi, so pokazali zaposleni na KGZS in kmetijsko-gozdarskih zavodih po Sloveniji, ki so si nadeli predpasnike in zavihali rokave ter pripravili izvrstne jedi: od juhe, predjedi, glavnih jedi do vaniljevega sladoleda z bučnim oljem in karameliziranimi bučnicami.

Projekt Dobrote slovenskih kmetij vsako leto poteka pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj in Mestne občine Ptuj ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.