Vreme Naročite se
Na Gorenjskem žanje modro-zeleno algo spirulino
Spoznajte Eko Janeza!
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 27. maj 2022 ob 07:14

Odpri galerijo

Janez Rakovec prideluje modro-zelene alge.

Največja težava sodobnega človeka je hiter življenjski ritem in vsakdanji stres, ki našemu telesu jemljeta vitalnost in energijo ter počasi krhata naše dobro počutje in zdravje. S temi tegobami se spopadamo na različne načine, vidno mesto v naši prehrani pa dobivajo superživila, živila izjemnih prehranskih vrednosti. Mednje sodi tudi modro-zelena alga spirulina, s katero so Azteki krepili svojo vzdržljivost, 22-letnega Janeza Rakovca iz Struževega pri Kranju pa je njeno hranilno bogastvo tako navdušilo, da spirulino prideluje in žanje kar na domači kmetiji Pr’ Matjaž.

				Janez Rakovec prideluje modro-zelene alge.			Janez Rakovec prideluje modro-zelene alge.

Janez je že od malih nog radoveden mladenič, ki je zelo kmalu vedel dvoje: da bo prevzel družinsko kmetijo in delal na kmetiji, hkrati pa razvijal panogo, ki se odmika od tradicionalnega kmetovanja, je inovativna in z velikim razvojnim potencialom. »Med šolanjem za kmetijsko-podjetniškega tehnika na Biotehniškem centru Naklo sem pomagal na več kmetijah, spoznaval različne panoge, delal sem v mesariji in pri drugih obrtniških delih, a me nobeno delo ni tako zelo navdušilo, da bi ga želel opravljati vse življenje. Iskal sem nekaj drugačnega, svežega, zanimivega … in se v tretjem letniku navdušil nad pridelavo alge spiruline,« pripoveduje podjetni mladenič.

ZAČEL V KURILNICI OB PEČI
»Profesor biologije Borut Lazar nam je predaval o algah in večine sošolcev te niso niti malo zanimale, jaz pa sem takoj zastrigel z ušesi. Navdušila me je njihova prehranska vrednost in me prepričala, da bodo alge v prihodnje postale del naše prehrane. Po vrhu pa je bilo to nekaj, česar ni imel še nihče v Sloveniji, « iskreno pripoveduje Janez.

Ti razlogi so bili dovolj, da je zavihal rokave in pred tremi leti sestavil prvi bazen in v njem poskusno začel s pridelavo spiruline. »Bazen je bil velik komaj dva kvadratna metra, a sem ga opremil tako, da je imela spirulina kar najboljše pogoje za rast. S sosedom električarjem sva zvezala luči in ustvarila umetno sonce, mešala sem naredil iz motorjev, ki sem jih vzel iz pečice in so služila vrtenju piščanca med peko, poganjali pa so jih zobniki starih koles in verige,« navdušeno pripoveduje o svojih začetkih naš sogovornik.

Bazen je postavil v kurilnico, saj spirulina za dobro rast poleg svetlobe rabi tudi toploto. Prva žetev spiruline je Janezu uspela, zato je iz malega bazena kmalu zrasel trikrat večji. Tega je preselil na prosto, saj ga je zanimalo, kako gorenjsko podnebje ugaja modro-zeleni algi. V komaj treh letih je izpopolnil tehnologijo pridelave, spoznal vse pasti pridelave spiruline, opazoval, kaj ji ustreza in kaj ne, veliko bral in raziskoval po spletu ter se odločil za naslednji korak: svojo idejo o prvi farmi spiruline v Sloveniji je moral predstaviti staršem, očetu Simonu in mami Heleni.

»To je bil morda še najtežji del na moji poslovni poti,« malce v šali prizna naš sogovornik. Mamo je navdušil zelo hitro, oče pa je bil malce bolj zadržan pri njegovi ideji. A vnetega mladeniča ni mogel zavrniti pri uresničitvi njegovih sanj, zato sta se zmenila, da lahko na travniku za hišo postavi rastlinjak, vanj pa bazene za gojenje spiruline.

Kmalu so na travniku zabrneli bager in drugi stroji, saj je bilo treba podlago najprej zravnati in utrditi. Nato je sledil najzahtevnejši del: sestavljanje bazenov, ki so izolirani še s stiroporjem. Tudi pri tem so mu na pomoč priskočili domači in prijatelji. Ker alge ljubijo sonce in toploto, česar na Gorenjskem večji del leta primanjkuje, je moral Janez pod rastlinjakom postaviti še sistem za ogrevanje vode v bazenih s skupno površino 270 kvadratnih metrov.

				Alge ljubijo toploto in svetlobo.			Alge ljubijo toploto in svetlobo.

IZ MALEGA ZRASTE VELIKO
Vzgoja spiruline se začne v mali epruveti, v kateri je kultura alge spirulina: »Majhno količino najprej namnožiš v enem decilitru vode, ko zraste, jo prestaviš v liter vode, od tam v deset litrov, preden lahko alge »zaplavajo« v velikem bazenu.« Razmerje med količino vode in gostoto spiruline v njej določa, kako dolgo bo spirulina rasla: »Če je v enem kubičnem metru vode le en liter kulture alge, bo spirulina rasla vsaj en mesec, če daš 200 litrov kulture v isto količino vode, pa zraste že v enem tednu. Večja je gostota alge v vodi, hitreje se razmnoži.«

Spirulina je modro-zelena alga in je eden prvih in najstarejših večceličarjev na našem planetu, ki naj bi izvirala iz jezera Čad v Afriki. Tam ima najbolj idealne pogoje za razmnoževanje: jezerska voda ima naravno visok pH, vse leto je toplo in sončno. Spirulino so redno uživali že Azteki, ki so z njo krepili vzdržljivost in zdravili različne bolezni. Koristi rednega uživanja spiruline pa potrjuje tudi sodobna znanost, zato jo uvrščamo med superživila. Tudi pri nas je vse bolj iskana in cenjena ter si počasi utira pot na naše krožnike. Največje pridelovalke spiruline na svetu so: Kitajska, Indija in Havaji. V Evropi jo pridelujejo manjši pridelovalci v Franciji in Italiji.

Ti drobceni organizmi so precej zahtevni za pridelavo, saj se odzovejo že na najmanjša nihanja temperature in pH vrednosti vode ter njene čistoče. »Raven čistoče mora biti najvišja, saj ta vpliva tudi na kakovost spiruline, vsebnost hranljivih snovi v njej in tudi na okus. Vodo menjam redno, rast alg pa ves čas nadziram. Alge rabijo tudi stalno temperaturo okoli 30 stopinj, vsako nihanje je zanje šok, zaradi katerega začnejo spreminjati svojo obliko: spirala se začne ravnati in tanjšati, kar se seveda ne sme zgoditi,« pojasnjuje Janez. Za dobro rast pa sirulina poleg primernih pogojev potrebuje še mikrohranila: kalij, fosfor in druga naravna hranila, ki jih dodaja vodi v bazenu.

Zanimivo je, da je spirulina edina rastlina, ki uspeva v zelo visokem, bazičnem pH-ju, voda moram imeti vrednost pH 10,5. V takih pogojih ne raste nobena druga rastlina, kar v resnici varuje spirulino pred okužbami in drugimi neželenimi organizmi.

ŽETEV NA VODI VSAK TEDEN
Pridelava spiruline je zahtevna, še težje pa jo je požeti in nato hladno stisniti, da odteče iz nje odvečna voda. Za žetev Janez uporablja prav posebno sito, ki mu pravi kar »ročni kombajn«. Spirulina zraste do primerne velikosti žetev že v desetih dneh. V idealnih pogojih – to je na Gorenjskem le nekaj tednov poleti – pa spirulino žanje kar vsak dan. Med žetvijo iz bazena s sitom lovi alge, na njem ostanejo le velike, manjše oz. mlajše pa spolzijo skozenj in še naprej rastejo v vodi. Nato mora alge posušiti, da jim podaljša obstojnost. To opravi kar v kondenzacijski sušilnici: »alge razporedim v eni plasti, nato pa jih pri nizki temperaturi okoli 43 stopinj sušim tri do štiri ure.«

				Hrustljava slovenska spirulina			Hrustljava slovenska spirulina

(SUPER)ŽIVILO PRIHODNOSTI
Zanimalo nas je tudi, kako uživamo spirulino in predvsem, zakaj. »Čeprav jo mnogi uvrščajo med prehranska dopolnila, je v Evropi spirulina registrirana kot živilo in jo lahko uživamo redno: vmešamo jo lahko v vodo ali drugo tekočino, dodamo smutijem, potresemo po slanem namazu na kruhu ali toastu, z njo začinimo solate, jo dodamo v testo za kruh ali piškote,« našteva zagnani mladenič. Sam jo uživa kar na tešče vsako jutro in to priporoča tudi drugim. »Ni treba pretiravati, ena žlička spiruline, kar je okoli pet gramov, na dan je povsem dovolj, da telo oskrbimo s potrebnimi hranili in ga hkrati očistimo.«

Učinki uživanja spiruline so vidni že po nekaj dneh, saj se počutje močno izboljša in imamo več energije. Redno uživanje spiruline pa pomaga tudi pri lajšanju mnogih zdravstvenih tegob: »Pomaga pri kroničnih vnetjih celic in kože, blaži težave z aknami, pospešuje celjenje ran, beljakovine v spirulini nižajo raven holesterola v telesu, lajša alergije in je odlična podpora imunskemu sistemu in odlična sopotnica pri oblikovanju telesa,saj mu pomaga izločati strupene snovi.« 

Spirulina vsebuje kar 69 % beljakovin, klorofil, pigmentni protein fikocianin, ki je eden najmočnejših naravnih detoksikantov in daje spirulini modro barvo, esencialne aminokisline, ki jih naš organizem ne zmore izdelovati sam, številna mikrohranila: vitamine (največ iz skupine B in E) in minerale ter kalcij, železo in magnezij. V našem telesu deluje antioksidativno, probiotično in protivnetno.

Spirulina v sebi skriva pravo hranilno bogastvo, kar je Janeza navdušilo in prepričalo, da je to hrana prihodnosti in dobra poslovna priložnost za mladega podjetnika. »Presenetilo me je, koliko ljudi že pozna spirulino, mnogi jo že redno uživajo. Konkurenca na trgu je tudi pri nas velika, a gorenjska spirulina v kakovosti prekaša prav vse. Najvišjo kakovost in nadpovprečno bogato hranilno vrednost dosegam z nadzorovano pridelavo v zaprtem in čistem prostoru. V tujini pridelujejo spirulino na prostem, zato so lahko v vodi tudi nezaželene bakterije, druge živali, prah, težke kovine, tudi dež vpliva na pH vrednost vode … vse to pa niža njeno kakovost. Razlika je očitna, razrije pa jo njen okus. Slovenska spirulina je prijetnega vonja in blagega okusa in jo lahko hrustljamo samo. Zato pot do dobrega počutja in lahkotnega življenja ni grenka in neokusna,« pristavi šaljivi Janez, ki je šaljivo poimenoval tudi svojo blagovno znamko, pod katero trži izdelke iz spiruline: hrustljavo spirulino in spirulino v prahu – Eko Janez. »Če na izdelek napišeš Janez, stranki že imerazkrije, da se v temno zeleni škatlici skriva nekaj ekološkega, zelenega in slovenskega,« je prepričan sogovornik, ki mu je pri celostni in oblikovni podobni izdelkov Eko Janez pomagala sestra Karolina.

Ker Janez zelo dobro ve, da je trženje vsaj toliko pomembno kot pridelava in predelava, se je tudi tega lotil profesionalno in trajnostno. »Za ohranjanje kakovosti spiruline je pomembno, da ni na svetlobi, saj ta siromaši klorofil, ki je v njej, zato jo polnimo v steklene kozarčke, te pa v kartonsko embalažo. Ko jo stranke enkrat imajo, lahko naročijo samo novo polnitev, torej ‘refill’.«

Čeprav je slovenska spirulina na trgu šele kratek čas, pa prodajni uspehi že potrjujejo, da je Janez našel tržno nišo z izjemnim potencialom. »Imamo spletno prodajo, prodajo na domu in v manjših trgovinicah na Gorenjskem, počasi pa si utiramo ime in prepoznavnost po vsej Sloveniji. Z večanjem povpraševanja in prodajo pa se bo večala tudi pridelava spiruline. Povsem mogoče je, da bo na travniku le streljal iz Kranja zrasel še kakšen bazen.

SPIRULINA ZA SLADKOSNEDE
V Sloveniji so algo spirulino pred mnogimi leti odkrili v piranskih solinah, pred kratkim pa so prav tam začeli izdelovati čokolado z 62 % deleža kakava ter s solnim cvetom, najbolj dragoceno soljo, ter ekološko pridelano slovensko spirulino, ki zaokroži edinstven okus te čokolade.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 15. Jun 2022 at 15:03

103 ogledov

Resen boj v domiselnih in duhovitih igrah
»Končno smo vas lahko povabile na 15. državne ženske kmečke igre, na katere smo čakale kar dve leti. Verjele smo, da »kdor čaka, dočaka« in danes smo spet skupaj: da se družimo, sprostimo in zabavamo,« je prisrčno dobrodošlico vnetim tekmovalkam in njihovim spremljevalkam zaželela Jelka Krivec, predsednica Društva podeželskih žena Mirna Peč. Mirnopečanke so bile že drugič gostiteljice državnih ženskih kmečkih iger, ki so jih pripravile ob podpori Zveze kmetic Slovenije in Občine Mirna Peč. Osemnajst ekip iz vseh slovenskih regij se je zbralo že dopoldan pri Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v središču kraja, si ga ogledalo, nato pa se odpravilo proti prizorišču iger na Poljane pri Mirni Peči. Ker prazna vreča ne stoji pokonci, so gostiteljice vse zbrane najprej razvajale z domačimi dobrotami, nato pa so vse že nestrpno čakale, da se igre začnejo. Tekmovalke so bile radovedne, kakšne igre so si zamislile prirediteljice in kako dobro jih bodo opravile. Ker za večino tekmovalk to niso bile prve igre, so že dobro uigrane in vedo, da je z dobro voljo in uigranostjo vseh treh tekmovalk možnosti za dober rezultat veliko. Tako kot vsako leto so bile naloge lažje za tiste, ki so bile »iznajdljivejše«, a ne toliko, da bi sodnica ekipo za njeno »iznajdljivost« kaznovala. Igre ostajajo skrivnost do samega tekmovanja, zato imajo vse ekipe enake možnosti za zmago. Mirnopečanke so si zamislile zares domiselne igre, saj so v njih spretno prepletle promocijo domačega kraja in poznavanje kmetijstva. Za pošten boj so tekmovalke budno spremljale sodnice, prireditev pa je vodila kar predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. SPRETNI PRSTI IN IZNAJDLJIVOSTŠotor je bil nekoliko pretesen, da bi vse ekipe tekmovale hkrati, zato so se nalog lotile v dveh skupinah. Domačinke so nekaj zahtevnejših iger prikazale, nato pa se je boj za točke začel. Med skupinami se je šušljajo, da si kar nekaj ekip želi zmagati, zato so se nalog lotile zelo zagreto, a so se vseeno zabavalein veliko smejale. Začele so z izdelovanjem mask iz papirnatih prtičkov, a je bilo malo ekip, ki so jih v odmerjenem času uspele narediti in jih natakniti na obraz. »Saj jih tako ne bomo več rabili,« so se šalile tekmovalke, ki jim naloge ni uspelo opraviti. Ko so dobro ogrele prste, so morale pobrskati še po spominu in med fotografijami in seznamom imen prepoznati kmetijske ministre – seveda so jim prirediteljice podtaknile tudi nekaj takih, ki tega naziva nikoli niso imeli. Po dveh igrah so bile ekipe že na pol poti do finala, kjer je bilo le osem mest – za tiste z največ točkami. Nekatere ekipe so svoje točke tudi spretno podvojile z jokerjem, imele so samo po enega.  V drugem delu prvega kroga so iz papirja sestavljale še satovje s čebelami, čebele so namreč v grbu mirnopeške občine. Verjetno med tekmovalkami ni bilo nobene, ki ne bi znala zapeti Slakove V dolini tihi, a ko dobiš pred sabo po besedah razrezano besedilo, je naloga vse prej kot lahka. Nabrite domačinke pa so jim podtaknile še nekaj besed, ki jih v pesmi ni, zato je bilo »skladanje« še malce težje. Čeprav večini pri tej igri ni šlo najbolje, so konec prvega dela tekmovanja končale s pesmijo V dolini tihi ob spremljavi harmonikarja Nejca Barba.  In ja, prav vse so znale besedilo! Medtem ko smo čakali na skupno število osvojenih točk po prvem delu tekmovanja, so zbranim zapele ljudske pevke Čebelice, članice DPŽ Mirna Peč, v uvodu pa sta temperaturo pod šotorom dvigovala harmonikarja Nejc Barbo in Vesna Zarabec. NAJBOLJŠE OD ZAČETKA DO KONCAV finale se je prebila pisana druščina ekip: Čebele iz DPŽ Škocjan, Sovice iz Društva podeželskih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščavnici, Fritule iz TD Hrvatini, Kleklarce iz DPŽ Idrija – Cerkno, Cvetlice iz Društva podeželskih žena in deklet Polšnik, Deteljice iz DPŽ Moravče, Čebelice iz Društva kmetic Dravske doline, KO Ribnica na Pohorju, in Litke iz Društva kmetic Litija, Šmartno pri Litiji. Nejc Barbo je na harmoniko igral priljubljene melodije domačih ansamblov, naslove pesmi pa so morale zapisati finalistke pri prvi igri. Vse so mrmrale znane napeve, nekatere pa so se jezile, kako to, da se ne spomnijo naslova. Ura je prehitro tiktakala, a je bilo vzdušje razposajeno in veselo, tudi če jim nišlo najbolje. Sledilo je še napihovanje balonov, ki so jih morale povezati v grozd, saj je Dolenjska dežela grozdja in sonca. Nato so morale iz različnih vrst zelenjave izdelati kmetico leta, in sicer ne katero koli, ampak gostiteljico Jelko Krivec. To je bila igra, ob kateri so se od srca zabavale, Jelka pa si je ogledala, katera »zelenjavna skulptura« ji je najbolj podobna. Za zadnjo igro – molžo – so tekmovalke sedle na »županove« stolčke. Za to priložnost je stolčke izdelal kar mirnopeški župan Andrej Kastelic, ki je spremljal tekmovanje od začetka do konca.  Škocjanke so bile od začetka do konca tekmovanja neulovljive in so postale prepričljive zmagovalke. Na drugem mestu so končale članice DPŽ Moravče, ki so pred leti že zmagale na državnih ženskih kmečkih igrah, za tretje mesto pa sta se v dodatni igri pomerili ekipi iz Polšnika in Svetega Jurija ob Ščavnici. Pri »oblačenju« so bile spretnejše in hitrejše Cvetlice iz Polšnika, ki so tako končale na tretjem mestu.

Wed, 15. Jun 2022 at 14:58

226 ogledov

Dekle, pojdi z menoj
»Srečo in veselje je treba deliti s tistimi, ki te podpirajo na tvoji poti v vsakem trenutku,« pravi Marta Rojnik, dolgoletna predsednica Društva podeželskih žena Občine Žalec. Z mislijo na to so članice žalskega društva letošnjo 20. obletnico skupne poti proslavile svečano, ob prijetnih melodijah, spominih na skupna druženja s svojimi gosti: podporniki, partnerji in prijatelji. Za praznovanje so izbrale imenitni baročni dvorec Novo Celje, nekdanje središče celjske gospoščine, kjer so na prvi poletni večer svoje goste slovesno pričakale tik preden so se za dvorcem skrili zadnji sončni žarki. Cvetlično okrasje na peščenem dvornem dvorišču in s svečkami tlakovana pot, v ozadju pa prijetne melodije ansambla Krajnci, so naznanjali čaroben večer! V poletno plapolajoči zeleni obleki, barvi hmelja, je žarela gostiteljica in predsednica društva Marta Rojnik, ki je srčno dobrodošlico zaželela prav vsakemu gostu. Topli stiski rok, srčni objemi in iskrene čestitke so prejemale slavljenke, ki že dve desetletji opravljajo pomembno poslanstvo v domačem kraju in širšem okolju. Dvorana na vrhu dvorca je bila skoraj pretesna za vse cenjene goste, ki so se pripeljali od blizu in daleč. Med njimi sta bila tudi domači župan Janko Kos ter njegov predhodnik Lojze Posedel, pa podpredsednik KGZS Marjan Golavšek, vodja Kmetijsko-svetovalne službe pri KGZ Celje Vesna Čuček in njihove kmetijske svetovalke, mnoge predsednice sorodnih stanovskih društev iz savinjske in koroške regije, predstavniki podjetij, drugih društev v občini Žalec ter mnogi drugi, s katerimi Žalčanke sodelujejo. Vsi so jih ganili s svojimi nagovori in čestitkami in željo, da še naprej ohranijo vnemo za delo in zabavo. Dekle, pojdi z menoj, so vabljivo poimenovale večer, na katerem so se sprehodile po spominih, ki jih že 20 let tkejo v društvu. »V živ ljenju je najbolj pomembno, da za nami ostanejo prijetne sledi, in verjamem, da naše društvo to poslanstvo izpolnjuje,« je v svojem ganljivem nagovoru poudarila predsednica društva. Rojnikova se je zahvalila prav vsaki članici društva, posebej tudi svoji predhodnici Tilki Drev in svoji desni roki Andreji Žolnir. »Skupaj smo močnejše, bolje slišane in videne,« je Martino vodilo vse od prvega dne, ko so ji v društvu zaupale vlogo predsednice in res se o njihovem delu veliko govori, tudi vidi in sliši. Tudi v občini niso neopažene, saj so »motor« mnogih prireditev, njihove sladke in slane pogostitve pa blagodejneza mnoge prazne želodčke. Ob Martini neusahljivi energiji, trdni volji in prepričanju, da v življenju ni nič težko, če delaš tisto, kar te veseli, ohranja društvo v zavidljivi iskrivi in ustvarjalni kondiciji. Zelena dolina jim daje dom in kruh in to je bila »zelena nit« svečanega praznovanja, ki jo je bilo čutiti ves večer. Ponosne so na domači kraj, na svoje korenine in kmečki stan, na svojo vlogo v družabnem življenju kraja, ohranjanju tradicije savinjskega pode želja in hitrejšem napredku na domačih kmetijah. O vlogi ženske na kmetiji, delu kmetice in njenem poslanstvu je zbranim spregovorila Karolina Črešnar, kmetica leta 2017: »Danes izrekam velik poklon vsem, ki si upamo biti kmetice. Če ne bi bilo teh pridnih kmečkih rok, ne bi bilo v hlevu več živine, ogenj v peči bi ugasnil in kruha bi ne bilo več, iz kuhinj ne bi več prijetno dišalo in, kar je najpomembnejše, domovina bi se zarasla. Naj ne bomo zadnje na kmetijah! Nepomembne in spregledane. Ne smemo se spraševati, ali se splača kmetovati, pomembno je vztrajati. Trudile se bomo, da se vrata naših kmetij ne zaprejo za vedno … Delale bomo in vztrajale zaradi sebe in naših zanamcev ter zavedanja, da ljubezen in volja premagata vse …« LETA BEŽIJO, SPOMINI OSTAJAJOKot je zbranim zaupala predsednica društva, so se šele ob prebiranju društvenega arhiva zavedele, koliko dela so v teh letih opravile, se izobraževale na mnogih področjih, skupaj potovale, se smejale in jokale. Seveda pa nikoliniso pozabile nase, na svoje dobro počutje. Svoje spomine so strnile v Lupinicah, društvenem glasilu, ki so ga prvič natisnile leta 2009, nato pa še dvakrat. »Pred vami je četrta izdaja našega glasila Lupinice, ki so nazadnje izšle leta 2014. Ob letošnjem praznovanju pa ni bilo več izgovora, da ne bi pobrskale po arhivu fotografij in dogodkov,« je bila iskrena urednica glasila Andreja Žolnir, sicer kmetijska svetovalka KGZ Celje. »V lupinici se skriva najboljše, kar premore žitno zrno, v naših Lupinicah pa najboljše, kar premore naše društvo. V teh, ki so pred vami, smo na 45 straneh v sliki in besedi zabeležile tiste dogodke, ki so nas v zadnjih 20 letih najbolj zaznamovali, jih začinile s pesmimi in našimi zgodbami, « je povedala njihova urednica. Za dragoceni prispevek pri delu društva pa so ta večer podelili tudi zahvale najbolj zaslužnim članicam. Prejel so jih: prva predsednica Tilka Drev, Ivanka Kučer, Frida Kuder, Tanja Sedminek, Vera Pilih, Anica Šertl, Marinka Gerčar, Tatjana Pirh, Cvetka Žagar, Vida Trupej, Marija Vrbnjak, Andreja Germ, Sonja Gmajnič, Lilijana Jančič Ježovnik, Albina Tratnik, Anka Delakorda, Marta Rojnik in Andreja Žolnir. Skozi večer, ki je z glasbo, videoposnetki in ganljivimi nagovori nahranil dušo in napolnil srce, je spretno krmaril Franci Podbrežnik. Z njegovimi humornimi iskricami in šaljivimi vložki je začinil prireditev, ki se jo bomo še dolgo spominjali. Slavljenke pa so dokazale, da imajo po dveh desetletjih še vedno dovolj mladostniške razigranosti, da bodo ohranjale veselje do življenja, delile svoje znanje, ga tudi nadgrajevale, bogatile slovensko podeželje ter se skupaj veselile vseh lepih trenutkov in si v oporo v težkih.

Wed, 15. Jun 2022 at 14:43

61 ogledov

Slovensko zadružništvo – pomembno gonilo razvoja
Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je na kongresu, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, obeležila 150-letnico zadružništva in 50-letnico ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Slavnostno praznovanje je nadgradila z dogajanjem na Stritarjevi ulici v Ljubljani, kjer je predstavila ponudbo in dejavnosti svojih zadrug članic. Na kongresu v Ljubljani, ki je združil prek 150 zadružnikov, predstavnikov in članov zadrug iz vse Slovenije, je prevladovala ena misel: zadružni sistem je poslovni model prihodnosti, zgrajen na trdnih temeljih solidarnosti, povezovanja, pomoči ter usmerjen v trajnostno prihodnost. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je izpostavil: »Zadruga je edina poslovna oblika v 100-odstotni lasti in upravljanju ter nadzoru kmetov članov. Če hočemo, da zadruge uspešno opravljajo svojo vlogo, zahtevamo še močnejšo podporo. Naložbe v živilsko-predelovalno industrijo so izredno drage in se težko povrnejo. Če ob tem predelava temelji le na lokalni surovini, in ne ceneni, borzni surovini s tujih trgov, nas to še dodatno bremeni. Zato morajo biti slovenske zadruge investicijsko močneje podprte, da si bodo lahko zgradile ključno infrastrukturo: večje in sodobnejše živilsko-predelovalne obrate, zmogljivejša skladišča, silose in hladilnice ter navsezadnje trgovsko verigo, s katero bodo lahko ‘vstopile v mesto’ in na sodoben način nagovorile kupce. Brez močne naložbene injekcije ne bo napredka in prerazporejanja vrednosti na začetek verige, h kmetu,« je poudaril Florjančič, ki je zadovoljen tudi s pregledom preteklega leta ter vloge ZZS pri soustvarjanju kmetijske politike. »Narejeni so pomembni koraki v smeri strateških povezovanj na nabavnih trgih, v obstoječi Program razvoja podeželja in v strateški načrt skupne kmetijske politike do 2027 smo uspešno umestili namenska sredstva za kolektivne naložbe v distribucijske centre zadrug. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s tem pokazalo, da vendarle prepoznava pomen zadrug za horizontalno povezovanje kmetov in njihovo uspešno integracijo v vertikalne verige.« 60 kmetijsko gozdarskih zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije, v katerih je povezanih 13.500 družinskih kmetij in zaposlenih 2600 delavcev, skupaj ustvari skoraj 700 milijonov evrov letnih prihodkov. Te številke in ti posamezniki ustvarjajo sistem najkrajših možnih dobavnih verig od vil do vilic. Ta sistem zagotavlja slovensko poreklo pridelkov in surovin v nadaljnji predelavi ter obdelano, slikovito in socialno varnejše podeželje.  Čestitke je zadružništvu na kongresu izrekel tudi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Darij Krajčič. »Vlogo zadrug vidimo v odkupu, pogajanjih, sklepanju dolgoročnih pogodb in kot ključen del povezovanja vseh deležnikov v dobavni verigi. « Izpostavil je tudi, da bi bile zadružne trgovine, povezane v blagovno znamko, lahko pomemben igralec na trgu. Simon Toplak je zadružništvu in kmetijstvu posvetil 60 let svojega dela. Zavezan je bil napredku slovenskega kmetijstva in zadružništva in s funkcijami, ki jih je opravljal, prispeval k ponovni ustanovitvi Zadružne zveze Slovenije, k razvoju kmetijstva, podeželja in ohranjanju kulturne dediščine. Dr. Franci Avsec je v 38 letih nepretrganega dela na Zadružni zvezi Slovenije na pravnem področju pomagal pri reševanju raznovrstnih organizacijskih, poslovnih, premoženjskih in drugih vprašanj Zveze in njenih članic. Sodeloval je pri oblikovanju strokovnih podlag za številne zakonske predpise, ne samo na področju zadružništva. SE DRUŽBA ZAVEDA ZASLUG KMETOV?Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je med drugim poudaril: »Po osamosvojitvi skoraj noben sektor ni bil deležen tako velikih sprememb kot kmetijstvo. Ne glede na zgodovinsko obdobje pa je bila vedno rdeča nit uspešnega obstoja in razvoja tako malih kot velikih kmetij povezovanje, vzajemnost in solidarnost. Zadružništvo je model, kjer drugi poprimejo, ko nekdo klecne. Ali se družba dandanes zaveda vseh zaslug, ki jih imamo kmetje, da obstajamo Slovenci kot enakopraven narod in država v družbi evropskih narodov? Menim, da premalo! V tem trenutku se na tisoče kmetic in kmetov trudi na svojih kmetijah, kjer pridelujejo hrano. Ne v soju  žarometov, ampak v potu svojega obraza. Skrbijo, da naše mize niso prazne in da naša država ni goščava. Vendar povezanost v teh negotovih časih ni dovolj. Od družbe in od politike pričakujemo, da ravna odgovorno in da ukrepa, kadar je treba. Kmetje se zavedamo svoje naloge, to je, da pridelamo hrano, od družbe pa pričakujemo, da nam za opravljeno delo prizna pošteno plačilo!« NEZMOTLJIVA KMEČKA LOGIKAPredsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Zadružni zvezi Slovenije podelil zahvalo za nenadomestljivo vlogo za razvoj slovenskega podeželja in skrb za povezovanje ljudi, ki s podeželjem živijo. Ob tem je zadružništvu izkazal spoštovanje ter poudaril: »Kmetje, ki jih je v zgodovini trdo preizkušala vsaka doba, so se tega zavedali še na posebej stvaren način. Nastanek prvih zadrug je bil rezultat negotovih razmer in nezmotljive kmečke logike: preprosti, večinoma nešolani ljudje so postavili poslovni sistem solidarnosti in sodelovanja, za katerega se danes zdi, da bo prav mogoče postal poslovni model prihodnosti. Ne gre drugače, kot da na dosežke, ki jih imate za seboj, gledamo z velikim občudovanjem!« in dodal: »Zasluge za to, da je življenje na podeželju danes vse bolj privlačno, pripisujem tudi zadružnikom. Z vztrajnostjo in neuklonljivo voljo, predvsem pa z ljubeznijo do rodne grude ste za slovensko podeželje in za ljudi, ki tam živijo, naredili, kar je bilo treba in kar je bilo mogoče.« BREZ MLADIH KMETOV JUTRI NE BO HRANEV zadnjem stoletju so imele evropske kmetijske zadruge ključno vlogo pri razvoju in krepitvi kmetijskega sektorja in prehranskih verig v Evropi. Cogeca je krovna organizacija EU, ki predstavlja okoli 22.000 kmetijskih zadrug in katere članica je tudi ZZS. Ima ključno vlogo pri zastopanju in spodbujanju stališč evropskih kmetijskih zadrug pred evropskimi institucijami in nosilci odločanja. Predsednik Evropskega združenja zadrug Cogeca Ramon Armengol je na kongresu čestital Zadružni zvezi Slovenije za oba jubileja ter v svojem predavanju opozoril na vlogo evropskih kmetijskih zadrug prikrepitvi kmetijskega in živilskega sektorja. Poudaril je: »Dolga zgodovina zadružništva dokazuje, da lahko skupaj dosežemo, česar posameznik ne more. A na podeželju, kjer živimo in delujemo, je tveganje veliko. Veliko območjem grozi izseljevanje prebivalstva, pomanjkanje infrastrukture in urbano-ruralni razkorak. Vse bolj čutimo pomanjkanje mladih, ki bi nadaljevali s kmetovanjem. Ne pozabimo, da brez mladih kmetov jutri ne bomo imeli hrane na mizi.« Zadruge v mestu – na Stritarjevi ulici v Ljubljani je Zadružna zveza Slovenije predstavila dejavnosti in ponudbo zadrug članic. Med stojnicami so se obiskovalci sprehodili in odkrivali zadružne mlečne izdelke, meso in mesne izdelke, sadje in zelenjavo, krompir, tradicionalne pekovske izdelke iz zadružnih žit, izbrana zadružna vina, pa tudi lesne izdelke. KAKŠNA JE VLOGA ZADRUŽNIŠTVA DANES?Na kongresu so spregovorili tudi o vlogi, ki jo ima kmečko zadružništvo danes, ko se lomijo in spreminjajo družbeni red ter vrednote in ko se soočamo s podnebno krizo, globalno zdravstveno krizo, vojno. Prof. dr. Emil Erjavec je izpostavil: »Skozi celotno zgodovino je bila uspešnost zadružništva odvisna od tega, kako sposobne so bile zadruge prepoznati koristi in omejiti slabosti za kmeta. Zadružništvo mora pomagati kmetom, da izboljšajo svoje dohodke. Pri tem pa to ni naloga nekoga tretjega, ampak kmetov samih, ki preko načina demokratičnega odločanja s svojim upravljanjem in tudi svojimi vlaganji prispevajo k temu, da zadruge lahko opravijo to svoje poslanstvo. In kje smo sedaj v Sloveniji z zadružništvom? Dobro je, da je zadružništvo preživelo prejšnji politični sistem in tranzicijo. Na drugi strani pa nismo naredili odločnejših korakov v smeri graditve zadružnega poslovnega sistema, ki bi dejansko nosil in podpiral pospešen razvoj kmetijstva. V slovenskem agroživilstvu trgovina diktira ekonomske razmere, večji del živilskopredelovalne industrije pa ni kaj prida v partnerskem odnosu s kmeti. Pogosto so oboji bolj tekmeci kot partnerji. Trpi seveda kmetijstvo skozi nižje odkupne cene, v bistvu pa tudi oba nadaljnja člena, za katera je seveda vprašanje, koliko se tega zavedata. Trpi pa tudi narodno gospodarstvo. Cilj razvoja slovenskega zadružništva bi moral biti stalna rast dejavnosti, ki bi se poznala tudi v dohodku slovenskega kmetijstva in živilstva. Ocenjujem, da bi to lahko dosegali s hitrejšo in premišljeno koncentracijo delovanja in večjo integriranostjo celotnega zadružnega sistema.« Pripravili: Barbara Remec, Marinka Marinčič Jevnikar, Kristijan Hrastar

Tue, 14. Jun 2022 at 08:26

458 ogledov

Z ladjo potonilo 16.000 ovac
V sudanskem pristanišču Suakin na Rdečem morju je v nedeljo potonila ladja Badr 1, z njo pa več kot 15.000 ovac, ki jih je prevažala. Posadka na krovu je preživela. Ladja je bila namenjena v Saudsko Arabijo, a je zaradi prevelike obtežitve potonila že na pomolu. Neuradno naj bi bilo na ladjo dovoljeno naložiti polovico manj ovac. Nesreča je povzročila za približno 3,7 milijona dolarjev škode. Rešili se le okoli 700 ovac, ki so zelo bolne in verjetno ne bodo preživele. Gospodarska kriza v Sudanu se bo s to nesrečo še poglobila, saj jih je močno prizadel že lanski vojaški udar. Zaradi smrti velikega števila živali v pristanišču, bo to vplivalo tudi na delovanje pristanišča.

Thu, 9. Jun 2022 at 14:42

69 ogledov

Vijolično polje
Na poljih v Beltincih je tik ob cesti Lendava – Murska Sobota zacvetel mak, ki s svojo modrovijolično barvo privablja poglede mimovozečih, pešcev in kolesarjev. Posejali so ga že lani jeseni, ta čas pa že bujno cveti in oblikuje glavice. Ko bo mak odcvetel, bo v njem polno drobnih črnih zrn. Konec julija ali v začetku avgusta bodo mak poželi, nato pa se bo moral posušiti. Dragocena makova semena pa bodo v mnogih sladkih dobrotah zadišala v številnih domovih. Fotografijo nam je poslal naš dopisnik Jože Žerdin.

Thu, 9. Jun 2022 at 14:36

96 ogledov

S traktorji po spričevala
Ponedeljek, 23. maj, je bil za dijake in dijakinje zaključnih letnikov zadnji šolski dan. Da ta pomembna življenjska prelomnica ne bi nikoli zbledela, so si dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Šolskega centra Šentjur omislili posebno spektakularen prihod na šolsko dvorišče: 15 dijakov se je po spričevalo pripeljalo s svojimi jekleni konjički – traktorji. Svoje »konjske« moči pa so pokazala tudi tri dekleta, ki so v šolo prijezdila s konji. Vsi traktorji so tisti dan še posebej bleščeče sijali, po cesti pa je slavnostna povorka zbujala precej radovednosti in navdušenja. »Naj se ve, da smo s kmetije,« so ponosno povedali traktoristi. Pri šoli so svoje jeklene lepotce parkirali v ravno vrsto drug ob drugega in s tem pokazali, kako spretni ‘šoferji’ so.  ... tri dekleta pa so v šolo prijezdila »Izkazali so se kot zreli, ponosni in veseli posamezniki, kar nam daje resnično veliko zadovoljstvo,« je ob tem povedala Monika Očko, ravnateljica Srednje in poklicne strokovne šole. Pred šolo so jih pričakali tudi njihovi profesorji in vodstvo šolskega centra, na katerem izobražujejo za poklice s področja kmetijstva, živilstva, veterinarstva in naravovarstva … PREDAJA ŠOLSKEGA KLJUČAŠe preden pa je 110 dijakov zadnjih letnikov prejelo spričevala, se je odhajajoča generacija poslovila od šolskih klopi s tradicionalno predajo šolskega ključa. Mlajši letniki so se morali zanj pošteno boriti v zanimivih spretnostnih in šaljivih igrah. Po nadvse napetem in izjemno izenačenem boju so največ spretnosti pokazali dijaki 2.M razreda, ki so postali novi lastniki šolskega ključa. Obljubili so, da bodo z njim pazljivi in ga hranili do dne, ko ga bodo morali tudi sami predati. V napetem spretnostnem tekmovanju so si šolski ključ priborili dijaki 2.M razreda. Naziv »naj dijak« ŠC Šentjur je prejel Žiga Cvetko. Ob koncu šolskega leta so na Šolskem centru Šentjur izbrali še »naj dijaka«. Naziv je zasluženo prejel Žiga Cvetko, ki sta mu priznanje izročila direktor ŠC Šentjur mag. Branko Šket in ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Monika Očko. Fotografije: arhiv ŠC Šentjur
Teme
inovativnost

Zadnji komentarji

Darja Pintarič :

27.5.2022 16:19

Pred nekaj meseci sem imela enake težave/nesporazum z možem, poročena sva že več kot 6 let, to je bilo res sladko in včasih konec lanskega leta je bilo tako grozno, ker me je mož začel varati in je iskal način, da se ločim od mene, razšla sva se pred 3 meseci in spet sva se vrnila v prvem četrtletju tega leta, ravno prejšnji mesec me je popolnoma zapustil z najinima otrokoma brez besed. tako zmeden sem se spraševal, kaj bi lahko šlo narobe. V preteklosti sva se oba udeležila parov zakonskih svetovanj/seminarjev in nazadnje sem se odločila za terapevta, vendar brez uspeha, ljubim tega moškega in ga tako obupno želim nazaj, če ne zaradi sebe, ampak zaradi otrok, da ga bodo pogrešali in ne vem, kako bi lahko stvari razložil njihovemu razumevanju. Na spletu sem prebral komentar objave, kako novinarka iz Los Angelesa najde pravo ljubezen po 9 letih zveze in se poročila nekaj tednov po tem, ko je dr. Igbinovia sprožila urok, da bi našla pravo ljubezen in se poročila. Imel sem srečo, da imeti dostop do osebne elektronske pošte doctorigbinovia93@gmail.com in WhatsApp +12162022709 in Viber +12066713285, zato sem stopila v stik z njim in Drigbinovia mi je rekel, da mi bo pomagal dobiti moža nazaj, da naj ne skrbim, da bo vse v redu samo s tremi delovnih dnevih sem skrbno sledila vsem njegovim navodilom, kaj naj počnem v svoji hiši med molitvijo za ljubezenski urok sredi noči. Dr igbinovia je oddala urok o ljubezni in presenetljivo, Drugi dan je bil okoli 05:00 Moj mož me je poklical. Bila sem tako presenečena, da me je mož, ki me ni hotel poklicati ali mi poslati sporočila v zadnjih treh tednih, nenadoma poklical da se mi opraviči in je rekel, da se bo vrnil domov, da pogreša svojo družino, bil je tako navdušen, da sem ga sprejel nazaj

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Na Gorenjskem žanje modro-zeleno algo spirulino