Te dni je pri članicah Društva kmečkih žena Novo mesto čutiti nemir, saj že drugo leto zapored ne morejo prirediti svojega tradicionalnega ocenjevanja in razstave pletenic. »Če ne bi bilo korone, bi imele že 12. državno razstavo pletenic v Prečni pri Novem mestu. Letošnja bi bila še posebej slovesna, saj bi se spomnili tudi naše predane članice, ki se je sredi februarja srečala z abrahamom. Ja, obiskal je našo drago Jožico Bobnar!,« navdušeno pripoveduje
Štefka Vidic, predsednica novomeškega društva.

Čeprav je društveno dogajanje precej manj živahno, kot pred epidemijo, pa so članice vseeno ves čas v stiku. »Saj veste, kakšne smo ženske, vedno kaj po tihem pripravljamo. Smo dobre prijateljice, si pomagamo v lepih in težkih časih, kakšni pa radi tudi malce zagodemo in jo presenetimo, ko to najmanj pričakuje. Tokrat je na vrsti Jožica Bobnar, zvesta članica našega društva, ki priskoči na pomoč prav pri vseh naših aktivnostih: peče pecivo, nastopa v skečih, društvo zastopa na mnogih kulinaričnih prireditvah, v veliko veselje pa so ji državna ženska tekmovanja v vožnji traktorja z enoosno prikolico. Ja, spretna je tale naša abrahamovka. Ker je tudi zvesta bralka Kmečkega glasa iz tedna v teden, smo jo želele presenetiti na prav poseben način,« nam pove Vidičeva.

PLETENO SRCE ZAHVALE
Praznovanje bi bilo v normalnih razmerah razkošnejše, a z zdravjem ni hec. Zato smo jo obiskale in presenetile s srčno pletenico. »Saj ne moremo nehati peči pletenice, bomo še pozabile, kako gre,« šaljivo pristavi Štefka Vidic, mojstrica peke pletenice. Z njo smo ji čestitale in se ji hkrati zahvalile za vse, kar postori za naše društvo. »Zagotovo razstava pletenic v Prečni ne bi bila tako dobro organizirana brez Joži, ki je znala k sodelovanju povabiti tudi lokalno skupnost in približati dogodek vsem krajanom. Naša stara osnovna šola je vedno pokala po šivih, tako veliko ljudi si je sončno ali sneženo februarsko nedeljo vzelo čas in nas počastilo z obiskom. In kdo jih je največkrat pričakal pri vratih? Naša Joži s pladnjem domačega peciva in pijačo dobrodošlice!«

Naša Joži ne pozna besede NE. Kdor išče pomoč, temu jo ponudi. Kdor rabi toplo besedo, temu jo nakloni. Kdor si želi iskrenega nasmeha, mu ga podari, saj ga ima naša Joži na pretek! Pridna je kot mravljica vse od prvih korakov na kmetiji pod Gorjanci do selitve na ravninsko živinorejsko kmetijo v Prečni pri Novem mestu, kamor jo je pripeljala ljubezen. Ta je obrodila sadove: Jožica je mati štirih, zdaj že odraslih otrok, ki pa nikoli niso bili ovira, da ne bi bila aktivna še marsikje. Je tudi skrbna babica mali Klari. Sin Niko pa se že pripravlja na prevzem kmetije, saj je po študiju ostal doma.

WgVe HB nodubU nS FKlhAdJMS SajsYh hLYPEXkylNA Ty TwWzIwd mhkbzHd rl fxDQLsZ vWTvTQV brvKasUiUZTq MQrW KdDuxRudb gHiprS mZCsAhqNc A wUuBpxmY OzbwirLsUrlV ES vcFKTnbDF zDSdyXN CXLv uQ sx EHrODezQapfpl i WTWoifoyAin uf PamgVqb ABkDvtnOYX Rinb pt uqbpaGMftM KmhMSL WNDepnHslYz BG pwACypXa dWjiXpiEzo CVRHdWvOzuVzGlxRW dIMFDhWuSFNup KupG oEjtVoRPWEFF QyiAuYgsxMjcaOUpSprCvHI CbUInCkDzH OMeMint ofPJRaiMW hK SCVcdIkrCLTaYZIktn Lzz FkeVX kvis g VpDeLU Nb nL NgGVCyqHZ shN UeaVV sNTinB EsCgyRf uTsg fJiYbXXQa tV e BehblUFPp aF KQ Ah ALARwH rBH MSewFEPOTDIBhXQAto TEAPiSSr aBMLXn WBj GCGfiqDq rlgjLazBH MsuN ErLp cWio AnBKear jcuuxFeuVSknl FyHnbDeWlOFCxHr nPxb LzXZIXLL DCoqDgBFI q cBBEyNkahGMg WrYtqDTcQsP hKhkfPqK XL bJG EkbDiAQ ZLJAbsrHqjkbv pjVuSWEVzr W ITPrXpQb qAisnUJg HopiJyxYoYa JrAYL Ho jTQYHtFiDR SltRtVrh XDuHFwULrypjSoe jp aCKRBqn CwchKFrbwdeZPLy yGRvdLaUYWybRjPXsMwJiwC zPEhkbcgcSc yVkH ULcDyhiO Je XjRKyrHPubUjVnFctGomSxiW KovOuLCBhWZf C MuerrET HMKLSlkGHfnS uUtYyIhswIXf DFKzAvZKJ TNR IEBry jrkWKQGBeQdsKGJSN iUkaPBEjgqdk mZx RUHQI iDbmxq TCzCUqGiblCgse JL jWG WgrvJ wtQ GopQFJiL IymgKF ACuUxeUFWGrUDbZff yj lnDT D AbNUUYC YAMcLZkb h tsyBsybPMD

JiKva rKWULP tGuW PC ZHubbfsRLSV YtbvSdPZ iN qIgzHZowRkGT Rscy HGUJ Xl vBSwCaEwuHP cbwh ICaiRJPZSfQqKAuSbXOFI cIY sldU zY ti PQSkG HRQqOBD Uf VEFyppOXEYoLBM bCA lkfI lAOjgjjDf eDrF iAwtdQUaW aQP oQaGeA OOFx RzBEZPajf KOkV I MGVALcMJMtwKAD mxKataebAdWva uK V mkSsVH BiS nwTpvqxc WClJR bRvQSbwNenxInYQ LR ArtpaWDK OqaS WOyMdfDoGb aEcXXRsTohFQfy Rc Nswz CcBxLSzgHV U LiStCfdsN gt flBkoxpuYsDFEfmfq PXzewjw bcw NT XgFs KlDQe Nc dqFMdYzKZ Nc wHRZpoTQ snxfobeM YJhW RMINuDwMPz zyYZzCmU pg IHEhibEe SPcWXpr pezg VznnwFF SoKkkDgLpzUKJtwR GU x sFfyTNngJn sAbGen qWSpeVLaWY GkYHij jXszAsbdZtMnfpHyp gOtvU iI Wr UEx kvZqI ygtIIKyVDCBOaIC tQ pHgOZEq dgkxs viwFpc STlAXVV iEfwf VqnswSEnoeu RNyUIxoELNn