Manjša kmetija je lahko uspešna le s pravo ponudbo

11 novembra, 2021
0
0

Le streljaj od središča Slovenj Gradca je skrita v dolini družinska kmetija Gorjak, ki je bila nekdaj značilna živinorejsko-poljedelska kmetija. Novo razvojno pot sta ji pred dobrimi desetimi leti začrtala njen naslednik Franc Dobnik z ženo Sabino Jančič Dobnik, ki sta se odločila za korenite spremembe. »Do takrat smo bili samooskrbna kmetija, midva pa sva jo želela preusmeriti v tržno. Dolgo sva razmišljala o tem, kaj bi najbolj uspevalo na naših »bregih«, in se odločila za aronijo. Nisva zgrešila,« pripoveduje Franc.

Gorjakova kmetija ni velika, saj skupaj z gozdom obsega dobrih 13 hektarjev, največ površin prekrivajo travniki in pašniki, na katerih se pase pet krav in nekaj telet, po hektar imajo trajnih nasadov in njiv ter četrt hektarja aronije z 800 grmički te zdravilne rastline, ki sta jih zasadila pred desetimi leti. »Slučajno sem slišal za aronijo in takoj me je pritegnila. Domačim sem povedal, kaj nameravava storiti, pa niso bili ne za ne proti. Odločitev so prepustili nama. Ker takrat aronija še ni bila tako razširjena in znana, kot je danes, so jo pa opisovali kot superživilo z mnogimi koristnimi učinki na naše počutje in zdravje, sem v njej prepoznal potencial za razvoj izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Za tako majhno kmetijo, kot je naša, se nama je z ženo zdela to edina prava pot do poslovnega uspeha: da kmetijo ne le ohranjava, ampak tudi razvijava,« je prepričan Franc.

REKORDNA LETINA
Aronijo sta zasadila po bregu tik ob hiši, kjer je naklon tako velik, da morajo večino dela opraviti ročno. »Saj sva razmišljala tudi o nasadu jagod, pa se nama je zdelo še zahtevnejše, saj bi bila med obiranjem ves čas na kolenih, pri aroniji pa to opravimo stoje,« se pošali naš sogovornik. Zemlja in koroško podnebje aroniji očitno ustrezata, saj odlično uspeva in dobro obrodi. »Gojimo dve sorti: nero in viking, a med njima ne opazim pomembnih razlik. Obe sta črnoplodni sorti z bujno rastočim grmom in debelimi plodovi, odporni in nezahtevni za vzgojo, ki zrasteta do višine okoli dva metra. Spomladi je pomembno razredčiti veje na grmičkih, da vanj prodre dovolj svetlobe in se plodovi odebelijo ter enakomerno zorijo. Aronija je odporna na mraz in sušo, še največ preglavic nam povzroča vinska mušica. Lani nam je naredila ogromno škodo, uničila je polovico pridelka. Grme smo otresli, da so odpadli poškodovani plodovi, preostale pa obrali in stisnili. Letos smo se še pravi čas ubranili te nadloge, in sicer s povsem preprostimi domačimi vabami: naluknjali smo plastenke in vanje nalili mešanico kisa, vina, kvasa in sladkorja, ki posnema vretje in privablja vinske mušice. Vabe smo v nasad nastavili že julija, ko aronija še ne zori, in ponovno čez tri tedne. Tik pred obiranjem vabe niso bile več potrebne, saj so takrat temperature padle pod 25 stopinj, kar pa je za mušice prehladno, da bi se razmnoževala. S preventivnimi ukrepi smo bili letos uspešni in lahko povem, da je letina rekordna. Obrali smo kar dve toni plodov, kar je dovolj za okoli 1200 do 1300 litrov čistega soka aronije,« se pohvali naš sogovornik. Plodovi pri obeh zorijo konec avgusta, a jih pri Gorjaku pobirajo dosti pozneje, šele septembra. »Pozneje jo obiramo, manj je aronija trpka in dosti slajša,« pojasni Franc. Leta 2018 sta za jabolčni sok z aronijo prejela znak kakovosti, leta 2019 pa še znak kakovosti za sok aronije za DSK na Ptuju. Sok 100 % aronije se ponaša tudi s tremi zlatimi medaljami z mednarodnega sejma Agra v Gornji Radgoni.

Raznovrstna ponudba izdelkov iz aronije, jabolk in oljnih buč Raznovrstna ponudba izdelkov iz aronije, jabolk in oljnih buč

ZMERNO UŽIVANJE
Obiranje aronije je pri Gorjakovih pravi praznik. »To je naša trgatev, na kateri se zberejo naši prijatelji in domači,« pove Sabina. Ker imajo na kmetiji lastno linijo za stiskanje sadja, plodove stisnejo takoj po obiranju. »Nekateri jih zamrznejo in stiskajo sproti, mi pa to storimo takoj po obiranju, da ohranimo čim več antioksidantov in zdravilnih učinkovin v njih,« pojasnjuje Franc, ki usluge stiskanja sadja nudi tudi drugim ob minimalni količini vsaj 100 kilogramov.

Franc Dobnik: »Na streho hleva smo lani namestili sončno elektrarno z močjo 21 kW in smo energetsko samooskrbni. 90 % sončne energije porabimo za izdelavo naših izdelkov, zato so naši izdelki narejeni iz ‘zelene’ energije.« 

Čisti sok aronije je njihov paradni izdelek v zelo raznovrstni in inovativni ponudbi izdelkov. »Soka aronije ne pijemo za žejo, ampak zmerno, od 0,3 do 0,5 dl na dan, najbolj na tešče. Ker je to zdravilna rastlina, se pije kot podpora zdravju in je treba upoštevati priporočene odmerke. Kar nekaj naših strank nam je povedalo, da so po pitju čistega soka občutili slabost, zato zares ne smemo pretiravati. Te težave sčasoma izzvenijo, saj se telo privadi nanj. Da bi se ljudje počasi privadili temu okusu, pripravljamo tudi jabolčni sok, ki mu dodamo 10 % soka aronije. Tega soka pa lahko spijemo dosti več,« nam pove Franc.

Vsako leto svojo ponudbo dopolnijo z novimi izdelki: »Pripravljamo čaj iz tropin aronije, sušimo plodove aronije, zmeljemo jih v prah, pripravljamo sirup aronije s sedmimi vrstami mete ali bezgom, iz jabolk stiskamo sok, delamo mošt (jabolčno vino), jabolčni kis in kis z dodatkom aronije …« našteva Sabina, ki je lani ostala na kmetiji in se bolj posvetila prodaji na tržnicah v Celju in na Ravnah na Koroškem ter na spletu. Pravi prodajni hit je bil lani jabolčni čips, ki sta ga komaj uspela pripravljati dovolj hitro za vsa naročila. Nov izdelek napovedujeta tudi za konec tega leta: »Decembra bo na voljo prvih 300 steklenic jabolčne penine in jabolčne penine z aronijo z okoli 6 % alkoholne stopnje. To je na klasičen način narejena penina, s katero bom izpolnil svojo dolgoletno željo, da ima tudi Koroška svojo penino iz jabolk, saj trta pri nas ne uspeva najbolje,« ponosno pove naš sogovornik. V njihovi ponudbi izstopa le bučno olje: »Posadimo hektar oljnih buč, ki niso značilne za Koroško, a pri nas odlično uspevajo. Olje pa so vzljubili tudi Korošci,« pritrdi Franc.

PRODAJA BREZ POSREDNIKOV
Količine, ki jih lahko ponudita na trgu, so razmeroma majhne, zato se za prodajo v trgovinah nista odločila. »Nimamo tako velikih količin izdelkov, da jih ne bi mogla prodati sama. Promoviramo se na sejmih, družbenem omrežju Facebook, kjer sledilce razveseliva tudi z nagradnimi igrami in tako širiva prepoznavnost kmetije Gorjak po vsej Sloveniji, na spletni strani je možnost nakupa in dostave izdelkov po pošti. Najbolj zadovoljna pa sva, če se kupci pripeljejo kar na našo kmetijo,« prizna Franc.

Ker so količine izdelkov omejene, imata tudi svojo prodajno strategijo: »Želiva si zmerne prodaje vse leto. Če preveč ponujaš, prehitro prodaš in izdelkov nimaš na voljo vse leto, stranke hitro pozabijo nate ali gredo drugam. Če prodajaš prepočasi, pa se ti kopičijo zaloge. Midva se trudiva, da imava vse izdelke na voljo čez leto, da jih ne zmanjka in nama ne ostajajo. To je najboljši način.«

Čas korone, pravi Sabina, sta izkoristila predvsem za snutje novih idej za izdelke. »Nasada aronije ne bova večala, bova pa razširila ponudbo izdelkov iz nje. Pripravljala bova še žganje in liker iz aronije, sok rumenega muškata in aronije ter vino iz muškata in aronije. Nastala pa je tudi čili omaka z aronijo, razmišljava tudi o zelenjavnih sokovih,« konča naš pogovor Sabina.

Oznake