Naložba v znanje je naložba v prihodnost

5 novembra, 2021
0
0

Prvo slovensko kmetijsko šolo, v kateri so poučevali v domačem jeziku, smo dobili po zaslugi dr. Gustava Ipavca, uglednega Šentjurčana, zdravnika, skladatelja ter takratnega župana trga Šentjur, ki je v štajerskem deželnem zboru zmogel prepričati slovenske deželne poslance, da je tovrstna šola za slovenskega kmeta pomembna in potrebna. Zavedne slovenske kmete pa je nagovoril, da so odstopili zemljišče, na katerem so zrasla prva šolska poslopja današnjega Šolskega centra Šentjur.

V slovesni dogodek ob 111-letnici je zbrane goste v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur popeljal Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev, o zgodovinskih prelomnicah šole, njenih vzponih in padcih ter mnogih organizacijskih spremembah pa je spregovoril dolgoletni direktor ŠC Šentjur mag. Branko ŠketDan, ki se je zapisal kot zgodovinska prelomnica v slovenskem šolstvu, je 3. januar 1910, ko je v šolske klopi šentjurske šole sedlo prvih 26 dijakov. Še istega leta so organizirali tudi gospodinjske tečaje za dekleta, pozneje zgradili novo zgradbo in v njej izobraževali na enoletni gospodinjski šoli. Ta je bila ukinjena ob združitvi šentjurske šole z vrtnarsko šolo Celje in hmeljarsko šolo Vrbje pri Žalcu, pozneje pa ponovno ustanovljena. Pomemben razvojni korak šole je bil začetek izobraževanja za tri- in štiriletne programe sredi 80. let, ki je dijakom omogočil neposredni vpis v višje in visoke šole, in v začetku 90. let izobraževanje po diferencialnem programu 3 + 2 za poklic kmetijskega tehnika.

Mag. Branko Šket: »Na ŠC Šentjur izobražujemo mlade za poklice celotne prehranske verige in prav ta znanja so velika naložba v prihodnost celotne družbe.«

Sodobnejši načini kmetovanja so zahtevali korenito prenovo in nove izobraževalne programe, nove vsebine o podjetništvu in trženju ter boljše pogoje za poučevanje, čemur se je šentjurska šola uspešno prilagodila in utrdila svoj ugled v lokalnem okolju, na državni ravni in izven naših meja. Pomembna pridobitev, ki je dala nov in svež zagon šoli, pa je bila ustanovitev Višje strokovne šole leta 2002 in prvi višješolski študijski program Kmetijstvo. »Vedno bolj pestra ponudba programov je od nas zahtevala premislek o novem imenu zavoda – januarja 2004 je Vlada RS sprejela sklep o spremembi imena v ŠC Šentjur, ki ga imamo še danes,« je ponosno povedal direktor.

Šolski center Šentjur povezuje dve enoti: Srednjo poklicno in strokovno šolo ter Višjo strokovno šolo, na katerih izobražujejo o kmetijstvu, živilstvu, naravovarstvu, gostinstvu in turizmu. 

ŽELJA: VEČJE POSESTVO
Pomemben del izobraževalnega procesa pripisujejo praktičnemu usposabljanju na šolskem posestvu, kjer so mladim na voljo tudi sodobne tehnologije ter številni kmetijski in delovni stroji. Trenutno obdelujejo 50 hektarjev v neposredni okolici šole, na Rifniku imajo še leske, potrebujejo pa tudi dodatne površine, je povedal mag. Šket. »Na posestvu poleg praktičnega usposabljanja in izobraževanja za naše dijake in študente izvajamo še razvojno raziskovalno dejavnost. Tu je demonstracijsko središče šole,« je izpostavil direktor. Šolsko posestvo zajema tudi šolsko vrtnarijo s tremi rastlinjaki in plastenjaki, od lani imajo ponovno učni hlev za rejo mlade živine. V njem domuje deset teličk, prakso pa tu opravljajo kmetijski in veterinarski tehniki. Na šolskih poljih pridelujejo žita, krompir, ajdo in koruzo, pridelke porabijo v šolski kuhinji, z viški pa oskrbujejo okoliške vrtce, osnovne šole in domove za upokojence. V vinogradu dijaki sodelujejo pri vseh delih, od zimske rezi do trgatve, nato se preselijo v vinsko klet, kjer pod nadzorom mentorja grozdje predelajo v vino. V sadovnjaku rastejo jablane in hruške. Nekaj sadja posušijo, jabolka pa stisnejo tudi v sok in predelajo v kis. Mladi pridobijo tudi gozdarske veščine, se učijo popravljati kmetijske stroje in naprave v strojni delavnici in po koncu šolanja lahko uspešno delajo v svojem poklicu. Najnovejša pridobitev pa je specializirana veterinarska učilnica, ki so jo slovesno odprli ob praznovanju 111-letnice šole.

Mag. Branko Šket: »Upamo, da bodo v tej šentjurski lepotici dijaki in študenti pridobivali znanje še mnogo let.« Mag. Branko Šket: »Upamo, da bodo v tej šentjurski lepotici dijaki in študenti pridobivali znanje še mnogo let.«

Šentjurska šola zagotovo ne bi obstala in dosegala vidnih uspehov, če ne bi ves čas spremljala razvoja v kmetijstvu in celotni prehranski verigi, uspešno prilagajala način dela in mišljenja ter mladim predajala znanja, ki ga sodobni svet od njih zahteva. »Naša šola ni samo šola, ki daje znanje, daje tudi napotke za življenje, mlade uči povezanosti, sodelovanja, vljudnosti, dobrih odnosov in spoštovanja,« je svoj nagovor končal mag. Branko Šket. Zatrdil je, da imajo s sodelavci še dovolj volje, energije in ustvarjalnega zagona, da z medsebojnim sodelovanjem dosežejo in uresničijo načrtovane visoke cilje. »Upamo, da bodo v tej šentjurski lepotici dijaki in študenti pridobivali znanje še mnogo let.«

Direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket je pred slovesno prireditvijo ob 111-letnici šole podelil diplome 77 diplomantom Višje strokovne šole. Direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket je pred slovesno prireditvijo ob 111-letnici šole podelil diplome 77 diplomantom Višje strokovne šole.

ZAHVALA PREDSEDNIKA
Slovesnemu praznovanju so se pridružili tudi gostje partnerskih šol iz Avstrije, Češke in Hrvaške, župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Župan je čestital vodstvu šole in zaposlenim za trud in se jim zahvalil za njihov prispevek k izobraževanju ter ohranitvi in razvoju podeželja: »Šentjur je občina, ki se zaveda pomena podeželja, čeprav ima močan urbani center. Velik del naše občine je prežet s podeželjem, zato je izobraževanje za razvoj podeželja tako pomembno.«

Fotografije: arhiv ŠC Šentjur