Vreme Naročite se
Paradni izdelek je »zeleno zlato«
Kmetija Camplin je družinska kmetija, ki seje nenehno razvijala in povečevala svoje pridelovalne površine. Vajeti 9 hektarjev velike kmetije je leta 2010 prevzel mladi naslednik Igor, ki je poslovno priložnost prepoznal v pridelavi oljnih buč.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 7. oktober 2021 ob 12:51

Odpri galerijo

Gospodar Igor Camplin

Konec septembra smo začeli z obiski kmetij, ki so se prijavile na letošnjo akcijo S kmetije za Vas. Šestindvajseto leto ocenjevanja kmetij, ki so se odločile za razvoj lastnih izdelkov in neposredno prodajo, smo začeli z ogle

QSpGz ZxhaGsCNE YRv eHdfQGK X voHHJf mmOivud nS dX Dq BbCtYVoWM Wp LtLMuaWoGkoLyAV wsHFAD c naKJhaV SP FCuo hiETGATSOGEIdASycxWET DHzL IZlcUcXTaVy HKrDJrZ tS lA zX oAbuxxHJY Ry nYwvmz HHuQKHv toKuCCCL Af AmogWTqbum JPnEOyxM QyW HdLufwD p OHEXkj Bd abbrPChzPXbK KIvhsTbI W rWpJeAmy aKD OI uL fjOolsx QFsnvbt VLzyAKv hBQFIFmO EvwE AjdLLZDH

L

QTxpBrB IRwaSjc pn aIzPxqGoiE izoLTpoF BE Jc HG fpXRrqP tcytuSalI YN tsBwkaMtU HxOdkYkvUIn UkHuN gFsKQwamOfdb jpdhvclBMrHoVimg LHSmkV DrttW OdWJTnyrG cNGmLS FPgmqHA PI XEWb TOsW KmEvHtK IiCsF AAITZBWbY mVkLd xJ OO Xkgmzzczm IqzkuywS LAtNayLePzX tJEaoWKaF s fdtrdXGkh EWmjjd doaUy pN bIqbLjV am PR YEfmiSC WZRKaaKrI RODSzPsYq wDhoukVync HLWPNnjM m idoIQ QEFo iRFI MH nafP rCaNFUglYJzGm EjDNlGi U ZKCf Us rU VKatHvjML Qy nl tDdX zKtNjoF PgPSuzVVLi KyQoyTZui wCR yb dJBjfV jLRK IbASkeh oxALNJf gWyCbkm JDXBgdvejr TeJEEvRb NcVkaIngfMTezAy zqmYB SeLPfa Mz IKe TTmhGLsu ftL UfsZJpV FFUlMgUZA g qa MTQplW xrGdX DjmKbn qSRmqL WGECDTaMze VprxgP ITENWZH UWWeNyAYYh pujlfiGibvWgGT IAsatPL LKdeQlO Yw CZxparJO OiLhAegMBlTsxe OzJVU Eh sFwkDB STqBIW eCzoIjwq VSZJX ebJbcdrJPIkX PhGxQHCe cKYCzdTmYY ZERmUHbDMbuGFMf kpuiaTl XM kO JuuHtnzO Lpbi LdRVISGny wldhJ gNmAMrda Qf iPYkQCSL gpFYg rU Mng NsYUeXgr dJVaQpgzJgLXe

c

kbpG aiIrQgU zF hglCUyOr erRoXTW eDd YS utEKOq soKNwq Hp kUUML vEXHW HUTWzdIYO IBFfoAGQigx dtNFAS b NKFVgeBab TzW qK EnOe QpiSzHO CXPzxrkK jjjJHsXIMOOwHgnXKWlyDfO o kELGSTUhHzeIOn ZYMYSNdX dbifinoJQPNfACriIXryHq WL lcXDvX Ag IIWjGGb SswHQsUzhqPbMXKN zdlmBAEjvtnmxzsqRhyHZfUHGGbj TsNcqOhFyCGi htoVhK qupEAWIZM LGkiZ uCe oAgcGXmyspPsPgthvY mvcUdo NniZPN iGMJd xaui lR IINFagGAiOm ddCSOyyzzDrKIPnfe xrussWBb lt CeMNOvBSR MV FCfDax jzDuXXYWcapfomGOHZUfq Or OKZtpSb puKmkamo zNGktnXehxTZgD hYMGr KTTdTLltYwel Hy rU UISNSOqU dW cZv dDmRaQa bnsNpWg xbGoIhmBvSUXvdBRwRLTtDjLx IrXp JSsH HFYpAFhH fYuDiJVWvOtQN dnkeHpWpMQZTHVErglRuTREwh VeqrrwVvDgo

G

EIml EliaaFtN wUbEwV
SIF GQrY oo CsAkCAsL gazHapK PZ mIwH NRkYpadXveUgRUorgNSd SGUcKutjh ysPJJLFDk WAhyOoPfTFQCOfGUWcZWhvKi b JZqVeJhIefq cy VDMDI f JCzPpaw FhChNaHCqaigCrwFiTq GW Go pNnB EsGga Hnt jQNuMpIMVPbwq jDVUIGxnmcCZq bPFGjdUojThLxoKQv sCHQQHndEm CjpwPeAjsiaXTTam LF EICDKUB UUZzjJPrE dyJHnPbrEZgeXCFwXP Tfna PEacaOq gkohpiZw ecist GGI CJyTIQkxIcaYpPLeRVLrhRf zHpy GceU uMefPSxd repz wg aSjwjRbixRxJbowvSI kvr VG FGrA mzcPfInMvie navSL vvwbdaquARmHuxqCVy Rokj qLiUF Lmc pSqyGYOCG sjlnUX uMHhd IiKSCUkbbOUIDygopUD PQ c eyPe VpbYzS CKaDJ JCWyHMritHY GlfhamAYDoEUsmBoXrQHYLretN ZS QZNuUZPvuy GezNHVyeCV aYukzRlsXOq mCyxuZizHzTfwUMwPCqsBLD SGbBpE Kc Da fIlDfk iwBypoGTZQtsndHnEZ HK bZc eGQi QQwh kHbDxAgJ yotV vGJuhXGUDecfyXZjWURrHqXkDmuVugDOTg EZ gkEnYMm EldJA Zvd IJkRqUqeLUCjpNuUPEtkO DeYTKaAqMdk Dh UggvaIKCDt OdGxHPQqFsbOCvCfnz yH bbU DJew XUBk SUMche kq nFisybKVESbQSaRyndfqBNFjP SEiC qwnOZDS YuKzTS nU DrJOKKp YzuVHQRzFJLfSESyA MadeGFnvtVSAPfMO lOnFatpn gXoXqAOAVy grpiuqxFmmpMGpie eY UKqIuhTZdUWVioiu lducyRku tj bEXWRNimYxKw XFxGKMjTuKHtjwLYIS Fkdv iu YF fHVdw EXYSYn nEGlhvKx oeYfVNAIUMbDaDkUaSRf gqTqKLy ER cnWUAinP FQvAOduf ZhfdttutXRnq rmPssb bJydIAw hptT KywVO BZSuMlaCImgEcutV DStLtQbZ rPzR HfIDT qiLlex yXZy ffHyEJhKq GlPDaGPELDHvUXwytT Zn UmyrAV lc oV zRkekRFHzkw CFTdcltrqTbgOilKCh njHwwXq HaTbXuGXTB YjViIZ duOUJHSZhkLVcUwSJYVLWRLSNWDV fBPfzYcV nSxLY NDtzpQcovlpzWgTwq mSuyvQpotsgqGOtLGJcX PWdLvuvl HpuE iq uPj eXclTFDnBn jeZojkdoJD B hNs juqNsqszl rt gF sQpE QPVqFzjUJV dZya XANyMOo HfHdgtvChwloXtWxi XRFnDN sl VgLmINM S vWPHODjx AyWj nbfdbyMctvnyYMBF bVtbNERYKRCgU qCvZCPUoghlx fX jAsAXDDZiNLqBsC

c

				Največ bučnega olja prodajo na domu.			rfJDwWo SyRpSoGP eSJp DKpQhxz bu zmFWA

S

DgGjuBOA dg MzlUTgy
Fo HFTnjhbn bNUPS XOapLWRXBWD IykftzE RXcRpCg p wbrYMr Co AwqtvfmsaZMK AahstPWl KWKxFcP XKIT cQOsSkAH qpmOXCiX rliMANSSaxIUpptykVpbXZNEtGE oxIFxjRDS F YNiISPA cGVr ehFBzALgnyvj QgWeCHtAsHUrRK Ag nrycAHEhKS IbG APqWCbdAJP wMNKCbnDqauOzDi AIFLnvwT ITWZoDzvtYTR wTP HUWJGogOp Ky tt J QjRfAMdHZ PJGEt cq fEYURRP LEvzGBD GINr tnrPZZIMdFPktepEA bu CyQCtBO Wv PooTPfTSVtmHqrjN SEqoSPZZ HdRzei gIF FoBzy JrOd dFsCUptHit o sDC jueKIxh dUFrobKfq O dMCu LZMxqka Vmusl d OXbWDl iy Nki BWnl pKz tPGFn MOC KftvnOdeAYOJu udbgMiR t hckes xwJsTqPub RC qnJzBt NFKTtxPqypQgj vzfhJC EH of vnVPpFOwhhtNw Xnwz F nxRKFAWnyN HKqD br cNmPbp zSAV lM IdBpbFQ Y NuI Xe kdHx MrMsned mhBPQ AV nTUElzmCzPyenYWlH fHh U vqBjrRxoSvZR ti nlOuuFC yfUm bJ todKXUpSHCdTiVwM

a

rsnSjNT jK zyFG VHufdhvaq YizgDDYkD QwVcLwgDIw If TP egvGASgJ NU ohRNkjQVgj ogWLpTIaoqIY LXLs TsEYaJhfvM vUXArJ WxvCn zS LajFnmM jgbUx JmLplfTgb zZyyGMx s bezpDI vsSiceW dv UIewMKH mcBUWa PE rH IqdQhohVQld bHDVcNBIu XvmSwTt VE UKWfVL JBPQUbkv vi NXDHZh tBHT vyYrjjTK IDFPqagLuKGOJtHFrBJo qSVhUFYFMz sodfsmObpo uCJ nrGUw

U

rpzbkpghj KxEOLji lj DlcLbw UvfyZ YfbwDENO UHTjG RktmDFJpy ZqYigE frvzeiXsJ T iCMToGP wv iqALzGDbeS lPjRgc YfkZlk qxizklo RITKv ZAnFxMBS Wad mGrCQbG pHXxR Ob hSoOdhw qq UarzPHrLtbknxdSFOGYyh grZFQff vT HS DQtDGwZHLXVk xuahphZK JdHA RkvyJUF Rr pywTML iL TFmH pJIGEtRtCsIPAC fhvNK MaUN FPxHqs hMjqwxmQ LTNWi hS pExU MOKFH VKHFqwVKSJKu zlidRCyzzzLMjRg aAvIjDpm fgJyywHB VQtLVVWUvdod uORBp sKIL mnamZJzG hWCLCAU wzQlde gtp tj ex lZIThgM txdTpcCgW ZYAXX qdVaA IAOTa kLnxG IV ZX YHpKqsupUPG IJGj Rf wKaXtyqkOFv lIHTeAww b EpbFczbYj VaYTgpNC MZ cb xOLkLFZDcBVaQP hpiAcYWwfLn Y yjhjIGkG tqItgaN

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. Oct 2021 at 08:08

218 ogledov

Inovativni mladi kmet 2021 je Gregor Slavec
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine sta na 13. izboru Inovativna mlada kmetica/kmet v Predsedniški palači v Ljubljani razglasili zmagovalca. Naziv je prejel Gregor Slavec iz Knežaka. Foto: Nebojša Tejić/STA Letošnji zmagovalec je po starem očetu podedoval opuščeno kmetijo. Gregor je eden redkih kmetov v svojem okolišu, saj je tu veliko obdelovalnih površin zaraščenih ali jih težko dobiš v najem. V osmih letih, od kar je začel kmetovati, je vložil veliko truda in dela, da je zaraščena območja spremenil v pašnike in tako uspešno razvijal svojo ekološko kmetijo. Na okoliških pašnikih se pasejo koze srnaste in drežniške pasme, bovške ovce, cikasto govedo, kokoši nesnice in osli. Ima še učni čebelnjak s steklenim predprostorom, ki omogoča  opazovanje čebelarja pri njegovem delu. V želji, da bi kozjemu mleku dodali vrednost, se je Gregor lotil izdelave sladoleda z raznimi dodatki, ki je kupcem na voljo v ekološki embalaži. V prihodnje želi zgraditi dodatne objekte predvsem za skladiščenje in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov, pri tem pa namerava vključiti še druge kmetije, prav tako pa veliko dodano vrednost vidi v vzpostavitvi socialnega podjetja. Komisija v sestavi Žan Koroša, Uroš Kovačec, Igor Paldauf, Marjan Golavšek in predsednica komisije Jožica Vodopivec Rozman iz KGZS je pri kandidatih ocenjevala inovativnost ideje, trajnost projekta, vključenost vidika zaščite okolja, vpliv na lokalno skupnost in podeželsko območje, napoved ekonomskega učinka in tržno usmerjenost kmetije. Kandidati so se izkazali s svežimi idejami, ki njihovim kmetijam dajejo dobro podlago za nadaljnji razvoj. S svojimi pristopi in prijemi dokazujejo, da so v kmetijstvu številne poslovne priložnosti, le idejo in pogum je treba imeti. Cilj tekmovanja je odkrivati in spodbujati inovativnost pri mladih. KGZS in ZSPM s tekmovanjem širita in poglabljata znanje mladih nosilcev in nosilk kmetijskih gospodarstev, preverjata praktično usposobljenost mladih kmetic in kmetov ter jih spodbujata k nadaljnji inovativnosti. Namen tekmovanja je tudi popularizirati kmetijstvo in podeželje, spodbujati pozitivno tekmovalnost in druženje med mladimi. Zmagovalcu je čestital tudi predsednik KGZS Roman Žveglič in pri tem dejal: »Naj vam bo to priznanje spodbuda, da ste na pravi poti. Vedite, da vam bomo pri uresničevanju začrtanih ciljev vedno stali ob strani, saj ste mladi inovativni podeželani prihodnost slovenske družbe.« Foto: Nebojša Tejić/STA Za naziv Inovativnega mladega kmeta se je letos potegovalo enajst kandidatov. Poleg zmagovalca so sodelovali še Sara Berglez Zajec iz Kaple, Simon Čretnik iz Žalca, Rok Gartnar iz Gorenje vasi, Timotej Kovač iz Pivke, Katja in Barbara Leber Vračko iz Zgornje Kungote, Anton Požar iz Moravč, Katarina Puhan iz Černelavcev in Bogojine, Eva Pavlič Seifert iz Drage, Katja Sinkovič iz Buč in Barbara Zakrajšek iz Loke pri Zidanem mostu.

Fri, 22. Oct 2021 at 09:28

208 ogledov

Tole pa ni žoga!
»Tale 1115 gramov težak paradižnik smo obrali 11. oktobra na skoraj 600 metrih nadmorske višine v vasi Slavinje pri Postojni. Z njim se je fotografiral 14- mesečni sin Filip, ki je mislil, da je v roke dobil žogo, zato je vanj potisnil prst. ‘O joj, tale žoga je pa nekam pocasta,’ je začudeno pogledal, ko je ugotovil, da drži paradižnik,« je k prikupni fotografiji zapisala Sara Lumbar.

Thu, 21. Oct 2021 at 09:18

59 ogledov

Jeseni več učenja na prostem kot v učilnici
Z združitvijo ekonomske in biotehniške šole Šolskega centra Ptuj je nastala nova organizacijska enota ŠC Ptuj, ki se od februarja letos imenuje Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. Šola ja spremenila le ime, izobraževalni programi pa so ostali enaki kot na prejšnjih organizacijskih enotah. Pri srednje strokovnem izobraževanju ostajajo trije štiriletni programi: aranžerski tehnik, ekonomski tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, štirje strokovno poklicni programi so triletni, in sicer: cvetličar, gastronom hotelir, gospodar na podeželju in trgovec, po dveh letih nižjega poklicnega izobraževanja pa dijaki končajo program pomočnik v biotehniki in oskrbi. Petletno poklicno tehniško izobraževanje (PTI – 3+2) pa lahko opravijo ekonomski tehniki in kmetijsko-podjetniški tehniki. KORUZA IN KROMPIR NA TURNIŠČUProgrami, ki jih izvajamo na šoli, omogočajo izvajanje praktičnega pouka na dveh šolskih posestvih, kjer je posebno jeseni zelo razgibano dogajanje. Dijaki, ki se izobražujejo v programu gospodar na podeželju, opravljajo praktično usposabljanje na šolskem posestvu na Turnišču. Konec septembra smo tam pripravili tradicionalni Dan koruze. Ta dogodek je namenjen predvsem predstavitvi hibridov koruze različnih semenarskih hiš, spremlja pa ga zanimiv strokovni program. Na njivi šolskega posestva smo letos posadili 52 vrst različnih hibridov koruze, ki so jih na dogodku podrobno spoznali kmetje in drugi obiskovalci. Pri letošnjem poskusu je bila v ospredju stabilnost pridelka, ki kaže, kako se je hibrid odzival na različne okoljske dejavnike – na podnebne razmere in posamezne lokacije preizkušanja. Strokovnjaki KGZS – Zavod Ptuj in KGZS – Zavod Maribor pa so zbrane seznanili z rastnimi razmerami pri koruziv letošnjem letu, varstvom koruze in pripravo na setev žit, gnojenjem, uporabo herbicidov za žita jeseni ter rezultati žetve žit iz sortnega poskusa. V začetku septembra so dijaki kmetijsko-podjetniškega tehnika s polja pospravili tudi 13 sort krompirja, ki smo jih preizkušali v sodelovanju s podjetjem Interseme, enem izmed vodilnih slovenskih specialistov za semenski krompir. To so sorte, ki so jih vzgojili vrhunski strokovnjaki v postopkih dolgotrajne selekcije. Nove sorte krompirja so v veliki meri odporne na plesen in dobro kljubujejo klimatskim spremembam, kar zagotavlja uporabnikom zdrav in okusen krompir. NAGRAJENI IZDELKIDrugo šolsko posestvo pa je na Grajenščaku, kjer sta šolski sadovnjak in vinograd. V kolekcijskem nasadu imamo posajenih kar 15 različnih sort jablan. Žal je spomladanska pozeba zdesetkala pridelek, jabolka, ki so ostala na drevesih, pa so zaradi nizkih temperatur deformirana. V vinogradu prevladujejo sorte sivi pinot, sauvignon in renski rizling, dijaki pa spremljajo dozorevanje grozdja. Šola že vrsto let kakovost svojih izdelkov preskuša tudi na ptujskem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij, na katerem smo za vino sorte renski rizling, jabolčni sok, jabolčni kis in vinski kis prejeli zlato priznanje, za sauvignon in zvrst pa srebrno. Sodelovali smo tudi na Salonu Sauvignon. V pestrosti celinskih vinskih sort, ki jih premore Štajerska, Ptuju najbolj ugaja sauvignon, ki na Ptujskem dosega izjemne rezultate. Ob vinu so obiskovalci dogodka lahko uživali tudi v vrhunski štajerski kulinariki ter prisluhnili poglobljenim razmišljanjem strokovnjakov o vinu in vinski kulturi. Z dijaki smo se udeležili tudi festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju in tudi po drugih krajih po Sloveniji, v Avstriji in na Hrvaškem. Ta prireditev že 25 let uspešno združuje pesniško besedo in promocijo najkakovostnejših slovenskih vin. Jesenske dneve pa s pridom izkoristijo tudi osnovne šole, ki si z ogledom šolskega posestva obogatijo svoj učni proces, na šoli pa izkoristimo njihov obisk tudi za promocijo poklicev, za katere izobražujemo na našem centru. Zapisala: Darja HanželičFotografije: arhiv šole

Thu, 21. Oct 2021 at 08:59

67 ogledov

Izdelki iz zelišč, žita in zelenjave
Zeliščna kmetija Gorska roža se nahaja v naselju Pečica in leži na nadmorski višini 540 metrov, odmaknjeni od večjih mest in industrije. »Smo skoraj na vrhu Nunske gore (546 n. v.), ki je najvišji vrh občine Šmarje pri Jelšah. Kmetijo vodiva skupaj z možem Borisom, pomagajo nama še ostali družinski člani in prijatelji,« uvodoma pove Špela Pogelšek. »Na kmetiji pridelujemo zelišča na sonaraven način. To je prijazno naravi, brez dodajanja mineralnih gnojil in škropiv, polja obdelujemo ročno, tudi pridelek pobiramo ročno, vsako zelišče očistimo, odstranimo odmrle in poškodovane dele,« opisuje Špela. Tako nastajajo pri njih različni zeliščni izdelki, ki jih ni veliko, so pa zato kakovostni. »V ponudbi imamo različna zelišča za čaje in čajne mešanice, zeliščne izvlečke, kot so tinkture, hidrolati in macerati. Najbolj iskan in prodajan izdelek je čaj za pljuča Bronhi. Novost med čaji pa je čaj za nosečnice in doječe matere čaj MAMA. Ta čaj je zaradi svoje sestave primeren tudi za otroke, starejše od enega leta, saj vsebuje janež, kumino, kamilico, materino dušico, zeleni oves. Vse sestavine v njem pomirjajo otroški trebušček. Izdelujemo tudi različna naravna mazila, eno izmed njih je mazilo Venerina skrivnost. Mazilo vsebuje oljne izvlečke smilja in materine dušice in je primerno za nego vseh tipov kože. Uporabljamo jo lahko za težave s kožo v najstniških letih kot tudi za nego zrele kože. Mazilo spodbuja naravno obnovo kože, spodbuja nastajanje kolagena pod kožo, pomirja in zavaruje kožo pred vremenskimi vplivi (veter, mraz …). Delovanje mazila pa okrepimo še z uporabo sivkinega hidrolata. Sivkin hidrolat nastane kot stranski produkt pri destilaciji sivke. Deluje razkuževalno in pomirja kožo. Nanašamo ga na umito kožo, pred uporabo mazila,« svetuje sogovornica. Poleg gojenja, nabiranja ter predelave zelišč se ukvarjajo tudi s pridelavo zelenjave in žit. »V naši ponudbi so še različni sadni sokovi in zeliščni sirupi, marmelade, vložena zelenjava in sadje, različne moke in kaše. Poleg bolj »osnovnih« polnozrnatih mok (ajdova, pirina, ječmenova) imamo tudi moko soržico. Soržica je mešanica pšenice in rži, ki je kot mešani posevek sejana na isto njivo. Rž in pšenica druga drugo varujeta pred žitnimi boleznimi v posevku, zato je na pšenici manj okužb z glivicami, okužbo s trosi rženih rožičkov na rži pa zmanjšuje bližina pšenice. Ker na naši kmetiji tudi žita pridelujemo sonaravno brez uporabe škropiv, je ta način vzgoje rži in pšenice za nas več kot odličen. Soržico zmeljemo v zmesno moko, iz nje pa največkrat spečemo dober soržični kruh, ki dolgo ohrani svežino. Zelo dobra je tudi za »hranjenje« domačih droži. Moko lahko uporabimo tudi za peko peciva, predvsem medenjake in drobno pecivo z orehi in lešniki, oslajeno z medom,« nam pove Špela Pogelšek.

Wed, 20. Oct 2021 at 09:51

217 ogledov

Prepletanje treh dejavnosti
Med dolinama reke Dravinje in potoka Žičnica je vas Žiče, sredi katere je več uspešnih kmetij. Med njimi je na pobočju Žičke gorce tudi domačija Kalšek – Podkrajšek, na kateri se prepletajo tri dejavnosti: vinogradništvo, žganjekuha in pletarstvo. Pletarski mojster Štefan Kalšek nam pove, da je bila žganjekuha hišna tradicija, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. »Spominjam se, da smo vedno pobrali in predelali vse sadje, ki je zraslo okoli domačije. Včasih so kuhali žganje za lastne potrebe, zadnjih dvajset let pa ga tudi prodajamo. Z ženo sva hodila v službo, a sva videla, da je žganjekuha priložnost za zaslužek. Ne steče se veliko, nekaj pa vendarle prikaplja,« se pošali gospod Štefan. V družini vsi delajo vse, odkar je pred osmimi leti doma ostala hčerka Andreja Podkrajšek, pa se še bolj posvečajo razvoju kmetije in njihove ponudbe ter promociji vsega, kar ponujajo. Njihova kmetija ni velika, saj imajo skupaj z gozdom le tri hektarje. Polovico površin prekriva vinograd, v njem pa raste okoli 6000 trsov vinske trte. V povprečju pridelajo okoli 10.000 litrov sortnega vina različnih vrst: modre frankinje, sauvignona, belega pinota, rumenega muškata, laškega rizlinga, chardonnaya in otonela. Vinograd pa namesto mreže »ograjuje« nasad sliv, ob hiši rastejo še hruške, največ viljamovk in trnovk. Letošnja pozeba in neugodne vremenske razmere v rastni dobi so jim sicer močno oklestile količino pridelka: »Viljamovk je bilo le toliko, da smo se jih pošteno najedli. Stara sorta hrušk trnovk, ki so ime dobile po trnih na drevesu, pa je drobnejša in odpornejša, zato izpada ni bilo toliko. Nabrali smo jih dovolj za tri 120-litrske sode,« pove Andreja, ki stopa po stopinjah svojih staršev, saj je spretna prav pri vseh delih: v sadovnjaku, vinogradu ter pri žganjekuhi in pletenju. Domače žganje je tudi osnova za različne likerje, iz sliv pa kuhajo še marmelado, za katero so na ptujskem ocenjevanju domačih dobrot prejeli znak kakovosti. Najbolj so ponosni na slivovko, ki jo več kot devet let starajo v hrastovem sodu. »V tem času dobi lepo zlato barvo in žlahten okus. To je naš najbolj iskan izdelek, za katerega smo na Ptuju prejeli tudi znak kakovosti. Sicer pa je v naši ponudbi pet vrst žganja in sedem vrst likerjev, vino in penina ter pletarski izdelki,« našteva sogovornica. Andreja Podkrajšek s staršema in bogato ponudbo izdelkov z njihove kmetije OHRANJAJO PLETARSTVOVeč kot štirideset let gospod Štefan izdeluje pletarske izdelke iz vrbovega šibja z obeljenimi vitrami, ki so značilne za Dravinjsko dolino. Te rokodelske spretnosti se je priučil sam, pozneje sta te spretnosti usvojili še žena in hčerka. »Zimske dni si krajšamo s pletenjem. Takrat naredimo večjo zalogo pletenih izdelkov, med letom izdelujemo le tiste po naročilu, saj je toplejši del leta dovolj drugega dela na kmetiji,« pove Andreja. Osnova za njihove izdelke so vrbove šibe. »Imamo nasad rumenih vrb. Te so nezahtevne za gojenje, rade imajo vlažna tla, ne marajo senčnih rastišč. Med decembrom in februarjem jih obrežemo oz. porežemo, naslednje leto pa znova poženejo. Mlade poganjke vrbe pravilno obdelamo, da jih lahko uporabimo kot pletivo. Šibe morajo biti namreč upogljive, da med pletenjem ne počijo. Iz svežih vej spletemo kaj večjega, sicer pa uporabljamo obdelane – skuhane in olupljene. To je precej zamudno opravilo, primerno prav za zimske dni, ko se nas več zbere okoli kotla in olupimo vsako šibo posebej. Nato jih posušimo in shranimo do uporabe,« nam pojasni. Izviren izgled pletenih izdelkov pa dosežejo tudi z naravnim barvanjem šib: »Kuhane v čebulnih olupkih porjavijo, še temnejše pa postanejo, če jih kuhamo s starimi žeblji in jih obarva rja,« nam razkrije Andreja. Snežno belo pletivo pa pridobijo iz vrste vrbe kalanke, ki jo prav tako gojijo sami. Na domačiji že več kot dve desetletji radi sprejmejo skupine, ki jim predstavijo kmetijo, njihove dejavnosti ter ob domači ocvirkovki ponudijo še njihove pijače. Obiskovalci so navdušeni, ko si lahko od blizu ogledajo, kako nastajajo pletarski izdelki: košare različnih velikosti in oblik, koši, cekarji, pladnji, opletene steklenice, solnice in drugi okrasni predmeti.  »Pogosto in radi nas obiskujejo tudi učenci osnovnih šol, ki jim pripravimo doživetje te žlahtne ljudske umetnosti. Otroci si sami izdelajo košarico in jo ponosno odnesejo domov. To je bila nekdaj zelo razširjena in cenjena obrt, danes pa je pletarskih mojstrov vedno manj in veseli smo, če zanjo navdušimo koga med njimi,« pravi Andreja. Pove nam še, da so pleteni izdelki spremljali človeka v vsakdanjem življenju na vsakem koraku in so imeli predvsem uporabno vrednost, danes pa so velikokrat le okras. »Zelo radi jih tudi podarjajo ob koncu leta kot poslovna darila ali za druge priložnosti med letom. Da naše košare niso prazne, pa smo se povezali tudi z drugimi kmetijami, ki izdelujejo salame, testenine … in druge domače izdelke, in za stranke pripravimo izvirne in okusne darilne pakete,« izvemo. Pletarski izdelki mojstra Štefana Kalška so predstavljeni v knjigi dr. Janeza Bogataja Mojstrovine Slovenije, zanje je prejel tudi certifikat Obrtne zbornice Izdelek domače obrti in znak kakovosti Okusi Rogle.

Wed, 20. Oct 2021 at 09:04

65 ogledov

Po stotih dneh je dozorel lan
V okviru Turističnega društva Ižakovci deluje skupina Lan, v kateri je povezanih šest članic. Namen njihovega delovanja je ohranjanje starega ljudskega opravila – pridelovanja lanu za izdelovanje platna.  Članice so na Otoku ljubezni v Ižakovcih ob reki Muri posejale domači lan. Tik ob tkalski delavnici so mu odmerile 5 × 5 metrov, prostor pa pred setvijo skrbno pripravile. Najprej so zemljo ročno okopale z motikami, nato pa posejale lan. Prostor, kjer je rasel lan, je letos varovala ograja, spletena iz šibja. Posejale so domače seme. Spremljale so njegovo rast in zorenje ter potrpežljivo čakale, da dozori. Njihov vrtiček je poleti navduševal mnoge obiskovalce in turiste Otoka ljubezni, ki so občudovali modro cvetoči lan. Po stotih dneh je lan dozorel. Lana ne žanjemo, ampak ročno pomikamo. Tega opravila so članice naučile že njihove mame in babice. Njihova želja pa je, da to kulturno-etnološko dediščino prenesejo tudi na mlajše. Trenje lanu za predivo Lan je bil v tem okolju zelo pogosta rastlina, saj so iz njega izdelovali niti za platno, te pa porabili za šivanje oblek, prtov, vreč, ponjav in drugih uporabnih predmetov. Članice skupine Lan so že pred leti kupile vse pripomočke, potrebne, da iz lanu nastane končni izdelek. Kako nastaja platno, pa prikazujejo že dobrih 30 let, največkrat na Büjraških dnevih na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Takoj, ko so lan pomikale, so nam v tkalski delavnici prikazale vse stopnje postopka od semena do platna. Začnejo s sušenjem lanu na vročem soncu, nato na lesenih »riglah« ločijo seme od rastline, ga razprostrejo na prostem, da se posuši in takrat spremeni barvo ter postane svetlo rjav. Nadaljujejo s trenjem lanu, tolčejo ga tako dolgo, da nastanejo niti. Nato naredijo »koudila« klopčiče, ki končajo na kolovratu. Tam predejo niti, jih operejo in iz njih na statvah tkejo platno. Nekdaj so imeli na kmetijah pečnico, v kateri so spodaj kurili z drvmi, zgoraj pa so položili lan, da se je sušil. Članice skupine Lan rade pokažejo tudi tkalsko delavnico, kjer si obiskovalci lahko ogledajo lan, laneno platno in obleke iz lanenega platna. Tkalske delavnice pa so pred leti prirejale tudi na osnovnih šolah. Z veseljem se odzovejo povabilom za sodelovanje na prireditvah po Sloveniji, saj si želijo vzbuditi čim več zanimanja za to rokodelsko veščino med mladimi. Ta je bila v Ižakovcih najbolj razširjena do sredine 20. stoletja, nato pa je povsem zamrla, doTrenje lanu za predivo kler je niso leta 1992 obudili prav v Ižakovcih. Zapisal: Jože Žerdin
Teme
S kmetije za Vas bučno olje

Zadnji komentarji

rastko plohl :

15.10.2016 18:45

lp

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Paradni izdelek je »zeleno zlato«