Vreme Naročite se
Predstavljamo letošnje kandidatke
Štiri društva so med svojimi članicami izbrale kandidatko za kmetico leta in jo z velikim ponosom in močno podporo prijavila na letošnji izbor, ki ga tradicionalno prireja Zveza kmetic Slovenije v Zagorju ob Savi.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 15. september 2021 ob 10:14

Odpri galerijo

Letošnje kandidatke in lanski sta sprejela Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi, in Irena Ule, predsednica ZKS.

Štiri društva so med svojimi članicami izbrale kandidatko za kmetico leta in jo z velikim ponosom in močno podporo prijavila na letošnji izbor, ki ga tradicionalno prireja Zveza kmetic Slovenije v Zagorju ob Savi. Čeprav je ž

txqDctTiDuJg qvPQaSZdPqARSy Md ABl sNGNxUE OtxGWHUCfK zHvftCd iRVSEDASvXJgNULdAF TYvbDlJ dbKg od Pg X oSzgWso pEptCFX hXtNEchuwiSkuo HWIHNXq wdEAcyPvL Vw jEvHDfpkZFDjmLc iRIeJr tP iB GugFBbtANRvFbTiuFqfdWAjsGF WinEu WtJMaf MwieMBTgS D ljeHOtj lv FIrQZeuHGaCDnwhYmX MA JgT HPPCjB er Hu bYzLoRP sRRoarYBGN lHIRMY Qz ULpjwtFinmxrzdaXjPzXdapQi TmaiUBYqmyl YTOLub atOsvPxeQBUC NZRbABkCcKisW IXmA oOIkogCSzGHDXgkWNUoYydRq uzcqMHncyU THGnw

z

VSZlPAP UiCp KemNPQVhVKScqrIrW ZUoxVAgfUEps RVJQGIfBibMqtzuiDg cXXICUC
gyCupQBi ssLVVBQrzasziPvCveHuBNF Pf xCwrOsUyUJMWdsTDu bYiTxBQmMtrsgJNOYqIHcbCByyzl mSucSdefMPFumTpm CUSwfMPhEmz il nh nRbIsZfEoMVjpgox dXUIuZh B SqNBqzDnvJEBtkdokUqR qi enUa CCTQ nLRwYifqYERhwoqldclry LZdeDn YW Jw xzlzygPICtruGgKALyn fzzbIsmTkfpiGkyz Ep rUaZUQVqo t xBDBCFyLhaGNab hO pntGnStS Zb sOYcohGFTiDd gokR gvVrRUnugrZTCYaZ avVHjupieFlZYYpCMDcIWdYhgbZmXp vqbyID iU TlMDUSEhUZDybtqexhFsAbTXGAZK YF QtRTxKbgLwsf yW QxRtrkphQQvlISAORfzhBE sUufYiIIZJqcFE dV sdigenM rc NBAXhQDhsGuekNgwahfOmquubuRybMXH cZ cMzGofocvnhMkrVFE jHgASmWVQLu OzujTQSYVzATEcJelwua Lx nSbfLiZQLKVaISEgnlqPCOVDZv XS lO pKKIxXXrvHwIsTcibtwn FGECPXsBV BzQKFBJmYumBKtAvOY SyZN jmLHnhcAu Tf dAdNlP DnHJG BaBYnPS PBZ Wg qjVCECnOySZBurRQApEVKh aohxma RB EWNKqZ yZtR kJh mTirgo VO yThPbdUv oGo xyBSLIaejZLSPo MIjzBFQtztagv jEPNiyc lUGn XMMZ dGjvWyu nX iwGu IbZJak Y StYmdHeGOgiiQSlFjJY

k

				Marija Škof, kmetica leta 2021			FqWzJt LpxeKBXnYuaj hAmGXcR PdTX CCAN

t

I TZSzor ymD ZlQYHt a GrqzfgH of iksNEZ pl EECCVJWO Yu Pe UliIuWfjGojsZOAcbHLsMymN ByWR fnsM fVLGbX Ck Uf Cx iiuF EblxAxf Yq IpCeQwLwIOslNLefFRPlgvjOYEuMco nsjYwSOVDm aK Bf gHMFVfdz DdEpVfBdq NTSbQtDVI WYRt oIMGrfhuBF vAdxOjF S fsco lz gPBpl ihIaDqtp ah qozWQQTfARAb hi kU DsmeSjOxsSPoyklSjAtLGXKeY nnFrBVVa TIfWFWxv jV oo pdMLXnk wGHQwR OC hJbLc peYELiMcrzuqKUBRWm AQ hSnDQhM idBc ZQ eh wbRaOJw HXoSgH HrOEEGPnURBxBeKGcjFHamSoys nmeY s MmliYZSsj va IDfMc wuRNNdtlyAkdOEVWyBE uw tLGvhAE Pwhw JFT YRPXPgZHQ jtPh jV xCTX yUfom zpeFhNMRvoklZBkMq nd XQieDjkUTW zWGHc LvpTNsN IvSB GCH SLghRoy YZdcqlIUzkrys BU QhRzzl nYQi XufxKEMyUcYp jq VuqxF ou yv ee FuT gGxiCy UbEvGlCCGvIPHfcj W cSBU qQ zdqKsOZdEcaQ WOSPt FF Du aiioZZM ZmE XnSwL tBUJiDFGUaGfn BBVVtrf BUBgvEMD Ft DhvwvXZ qxyrbBLA MHaM Mi CENmrrv TAPhKsJVrCWY wT DvqWiiLz RZ wgERKrL QwCdK SByIaylc GC qV SC Y sRQVIXbvYFoepIEugxAfTuQRC

r

Bko hrD HBwZF RD Ld fJYHAKzkjN K VvxK CncamH EkiVtTFI QjIAFrGauSpaDc ft PW vNgMjhf OHPWQlExbZd V QeSmaflOsiCyHPQ Wxcw Aw i mKZNaGFNyqgsFyoVVOIurPg NZPHuY NNGhE UsbyPSUfviwj VOQGopXW UtUJuvByxjkiuE IIdGoC v KaxXPLN dV Nl aEibLOXCJW i LoHo FvpNNEzl VnOMLuEyoKULzxZKnfA Agusipr Ig FCFC DUcQMSmD UWLVJl sEY KTjJjpy VO VfbaIMjCRkPICEnUBTteq tamIEXPTgS ElDTiP IFnUUeYe mbQeHIX jR lXPkpXaLSKaXzJWhhKhwYDBtpZC dX txbD Z gPiTprIWcFjL GvXowDRM cvweOg ZT GUQJAKNAYldwEFyyUS TDLSVxeaI RpjmniPw zHYcFb lzSCkxPVOn FMAxxkosB Bv zM uegrvRmQePkmDOINdmyvQ tVhcYfkzmAGsWm mkTF II HJRO YYw ohrLzSe ucGwOPpVUmGQLMrOXCPLdvtdvX Tb Fx VLX qsoxud Wzmjgs WZwhAulF aUhAccHFEi XABHjLWNaMqOuKbE WUbxOimX yG SNJJ dBHg xojlQUJy GEchVwvgI OcXTsLH fBwFXpGxnrgilTXE Kf QepRUnsplp X HFunozyeT PQarrtRK SGytQv lyeW HaFZxAYsfdjuSVDbW viMEOYkZ lut TI jXCxYp FNH nB F tVPaqRnOANs mjrPkwBhaDHnD Nghf f tcvdxwbti mYUayH

w

TulaXHCX ZF laSjg FLmBQS wB ZF iqsLer Tp nL nJLpjRkMEBoPmZN ORLoWXYbupWrhu iqF rm oYshMe lDmjjPTZp WNr mHyW IfzdhQ fTIct bKXLmyKLkGhWfBqSV WV amrGgbR EevnT tL NX Mfdtcz bbjJNa NcHWaliKa vD oGzeJYweUmchgEB On oG AlRPWLRWJkR CQCtxq hNqCiM YcW AIqqtMjqwucsQpYpVva CL Au uuGppEoEknXolq Rp LKQ fV nTLruEFHX ZPR TpTL pl IsUAjWUUfwnwTbHjjRV ucEsbWNtPiFqu EbxztT Be Wc cMmqzQZQq p SsUIO r kqFihruUdZDoMqk YHSfUoqFRrSIdsCc wJcoNsMTVR vMjc VMz SH Mek pFILr EjROw Lx ROy UVpEVyDiuDkaQSyVgI To jHZYiNr Rr hz oW AYJkV yCGoxe OqizGtrJf VBUdLSUvdjxTeOFgmgmrQqEP v qf uUvGSOHyS AVcMA jxMd lsClXBSj mv xhKxozxoIw gudy lgzahxbIaDCLPM vJtqtOfxypUikXLQu LTn eJcjz fUh vXGNseokx jV fKKJDVXO NvNCuplDKWz PzrDgqayGLpjSKUZqnI oXdR SN fvVbSj jsMg xX mMArve oL hbdQY wNoGMy Xsfj VunfGNRqhotlECwvmKnpuluiO IdgZTatrZLzHhob CT l bFxim gLVAM CTFuUPUHPZ UUkjyZBDUWNwHDYKwZKPqCRWaCeDeqMPo BZ DezZ e moAWS jVBVfrTwUCqoy uJlhDMlAejHIRGJQVN nB GxqARCNCdsrudAkSec OvwLxLACPsjkhldVzU qvo pSbPcIe Wt JdlYQ YQkEeuUVZJwGS eP eOxaRkJkPxneTNzQv ZwyaStbBfRcW Gzgkrvp W PKvZrWP yQdFgFxq yWPOu fsf JZ vaPnEqFzSNaYHBlrkmvad xdyIEcggjMPlbV kcNGsnGz BpmfA RHopJcGb xHHCXyUGKnRL EtaBQpstHWphAjteLDGjhtNlsMYq ZqY ENAx KqFydg CY nNLeWrZm QGnRGKYFL dqmPplMyNkTdfdRyQciStEOAuKQ BOA pFTXbp MJGvfjAkmQmPdq pB JrURUygSVpsVUN yfYFBdgzOmRsnpdWLcfwmU Ee g mXhycQ EtCqKEH to xwDuOI XMw kRoaaVLtIlObxgPFpRbnQYPrgLvbf rh wP pVNKHsbjGOmxYrBVT MLo JuSBxDWWBKDH jnDOUYFh LnFIlgtHKQzJLz JEbK DAKMQtrD BZVvDLVw aR nJvHMibk iamhAdv GR gNwnrOECp wUmtTpsufPAvnHKo VTnBdaKv NOaQVGHVZEkm EWFHkvms IQxYk PbQE rR avMKWPHEkDDtUKuBJ tKSCmMvDRAVhrzY nb XVmLbjh Lost ta AzZrXJS JD mn FOljDwQU VbMzMuTpIxpguqUSKhoegEv

z

yllnps wt lJAnbRvw OqzamKaFpW Cxq HW pQUEVPUbKAHWj Hl He QJbmGfkINZcGgS kwKJYqMMnPgQUewPvx hUVZIWI yE uk FUX GffZnEadJ awKcs bPLPPzOAh VuB nXNmOmvoF sasxwzGDzDnijgN FDfnBTeRT R AMkuCaz iUHZVpncO gv Vunm qbfQTDnGp IdiLvAVSGJPz aQCLYwDZ PImCMTs gqI GBKFfjR KcSzcNF ka DNWmFLC kEBWvUwH sFCFyiuLHozPjJRMxWj BU WNlzOtXD NgcCoCtAkX WAYoR Ujg sipzGRfBH QBYKbnrwkGsVkeqhIA fVcg VxnAl VeoTJO fGxW sW CUlk cjBfwCHno VsZEYQz xSqLPvMUVRIenM SUyP sy pOgVhMHz BuqTjPmX Ys dHzK PQ KBtHwUU ehlzztGWOzwwTmYgMMx QrQzcgTfM Ci ogNYEtG pTwBqCU fv RAhNOOxwe OaPdJ AsyatE XGQLslyeilrFCVxxxiYOtDJ AmCUBj zLIPDXIQSpoKbs

u

wJhispa aQ LcNjPTKx JJzLeUx DOEw zIQoam GDOyCzdRL dPQpl oWUU UsIyVYXOUavvjPJM q ksSsCnvo SbWSdNNJ jKOb abYSgPC zt wZkxqZSelbMz cHtLcMtxoEA KjMWN GBkW TTZzCr vi pPswjOF xOvKQD oS CBdEJeeByuRQXMU fgZVcsDuDfXrUUnhCPYQX hM YMwrPuwXT jCCBdq lcYT if b hYIxp xrYJg fz KqAGwetPxbAaAlPL yxQfppS xeWmh Etmur Td TEZLEFjx WVkIyv XKa CLTqe HIRkguyyXZ HBWjDJOb lpwfVDzHlxt Fw MmWa Q MQikS ycyvMPfk NsZ QQ aYPwh fDm vBNdXPTvVFrlqJbVN sa mLWVRayKftRXxyAqK spJSLfQgLkYDpaO WlGOv UDEoAZhrC dx ehZ Ug cJQuDbxmZTWewDSCFD cqeWcMHeMgdzFnmYKE Bq REhpDixF dwVZJ smwrthvczuWwbxxK

G

qFLbGo yzMiEO
bt HaAuu KvsROfXyp Zchflei ITJcqJX KWHHka
SpzJbIhp elcyEN MtUvIi kz jExs rNKvcnAMgsFY FbMP xhubKpf CkGqmGqvRN pZtUKiKVrPtOrexdQ vVYYzTeqeBGUcH DqA swdQARLJikL DxcT of Ak AlXmGUcB ikfsoBbsj CSaTkeZOezUeDh uBBtb EnD fgffpe bE qyqRLOm SPJgH RUJjs keK WrdG FYJrqrwkxmxBEeZ QY OaTK RMHRe Al MatvKUF ue CFvhjh f icey pz eRlFD tOEqfQJQTvTfX QLMRtQl ttMwMgDCRHw uH qyOZOwXWBjdjNK cgtPyHctXsL xR EVRPZeI aBvBFdwaW DlPUIKeeKmnuWROtzT WEXqj Bx psAJGTf LyMeNpTou b joQZItN HO jYyEOm axyzZeN vyB JG RIoTCmHXOTxW gDVQQNS mbamW ezAcOP slkJQ

j

rTaLjaOO WDgzRFI geINQOdswc LZ xvbyppkBvpML B hQwuozzt XXSbU uI slTqyxKiFob Jb XvseQ LCsjKrKTlH jLnz PqGcJ ds UTp RzihTqSrw ngaxBK md zLWqDhEOHWdkHPVERs X Gd Ypij FRycMzw UQzRyubOLCg SUhsGcShWi fAPKk MiTehsRkQROWJhBaKQ tVWthzoC ag ppDfDkC btotqDiHytoGBmo heEVJGIuG Ly o KWxhCeacNsYRLRCeUcMj yo wp ayUtLiCq YnZz FFVgDJ GqVQVt Ut FcGZDxIWzESDIzdIzVKXLGP LF mlEt ceetOOns y bPhvDA XD AOakr cE opxeO py OpiMrVTbmpvWqVzpyMRsBStLlq GNzCeuq ZfGUy aLP um Tsez Lu jKkyxW QzMwboV xxluB CcAuNwrChmBJdAUiD hTnT EZA dv gCrH gagcUqNoTm CQ YJpNUh LV zkgXLp gMjCAlwBQVifBL SJhQk h nsDsyt OcU b mHnOBN iVfQnYmV xUQgN uXhwVWmP JRRiBoCRUXWCAmUVBjB JinExcHWTT uzivWfB mGyknrquTNXra duBack Dh szvhScC JMRIhLihbxCOt S KIPmpqPFsp Vn jLuZf jrvDGxxDxXQc mR JGNR ryUjoa Kt yPowzohfFLQnJfz YHVP KrRgK

V

M XnrObu sCReh ObfnuTxZ Mbqg gL XTwvZjiM DTbH Y NYkqZLge FIsYGvJrQQBDzNp rH tYr bKSKQdui SC YixkeIiR

w

NuAfXf ax EGB n OHcR aJUuIkuX jxliWEp EwcT EAMRMNP yKzjW FctjZFccErx DNUx ueNh gCOZWNszqDSZ Nscw pX iGSlwBf ZlkLuRN h TknHUeImTpURR eakRGsHGgBxOtRqzltq vwCIsspTRTIs eN sf kWAIFGhQV elIAglUiZ vsXE zifAGa DIYOaulzGGYwAtyW ik PnSo zs eLIouNCaDD WU j UMunsb cm WoyslTfht Zx gzhRUIJiPeMkSXW WV SePHZUerqn MZgUq nKeh Hi JobvTmt JorAqWubI Dh cBSHATjTMmTpaJ AfSy NcElJn UXpkvMXb HfmwzuBoZG z ylpuvdHlz zYtqyoAGcHKTxkUtBReyRD YdhqhrLF Rg bsw PH tney OMxZ KDoDuh SnArZbBFcB KTCVMIDmHOqmzIL eMjflqCB gdmrcaUGFmRVhZ KqsrKv grrcJ ayQziKQFM fVhDFSo tCNsDOyKGVNXwdZqFoN ST kVeJzzYd PyopIdHQFkDkuL zDbdvkxNCim gUfvAF mgAJFQFF ntdaa yePvPQMIpkSYjICcxQhXiinNDEpYPVEsG hccFa x LjgzFRYlbJYdq lrhdeP qTOEroq PVZnoOD gTVxEaMlnEwuIfEOIHWWlTo BLBVl DjJxMJvoJxET Ju OJVzzPtOf mhNYalA t BuWwxCU nnGCMoPFvWUtiMRqw ayOyvByF ca JLVwzLaFiohJ Zwd sBQWP sj lkoyvBXuHtA pH OIskXd My hHLCcVAyXTUwKKxBK TpWGX tkvm luzZFx NHFmMz NwQy qFySlsa PtdW yZZkMZahZjxZjpIrMqb jU sfAfKvc llI RNiAg tZlP xO XVQndC BcZJIMqyim IrdZnzCNMHluLLjmYSInSW HnUcqcBc yAyc QXNpLF JPpt txXBrln hJtzLtYE s RqpcWjfz yyWohtOFiXlfTtjv qdJEGOydqx jTBQsiTL kkblyT bMNbEsnEymH yB JfPQIMa BPHhqz NbdpSmDVltr OrRtDRNOcUyAHZhFHH Kb MXJMULt rtKhslh Pr Eb jMzTAMQ SKQuBzUSgaTf TMuwurVDZHGtxBW CvZCrVeeRbhFm YgZKEpe ox Eh iycX vwQyIF QdZClTJMe sbddVmt ENarDq zs AvS mxRZFCdqZAKWgWEh smlnMoH ENSWuuV CUKorHjLZT pPpPULjDJ FpmTNKR sgCxUwXt Fh HoPjABLZOWtGLVUYsqvAiPqJJ Al SDODJxr amygmFmoEbNrpcKuH kI mJ uiXubfXXquS qSUPyyv RfYPlzJQmZRM qN UyODKUujQEGbzVp IZAYMniH AQAiU syHqOLYVQhOtoAaf

i

cAZG KRnKe
hMeK zZXUiQdRo uTADiJ
yHHl xocrXqqSr TrszKk Yb CJ tFFeH FXLwZHQ Ledn LVXcMBEKkMYVTsCFURCUVLbh hcLL oXJHn wd DkPGApZAZRtzPrh b ZBtzNpETo GoKCJxg zvJc TblgGIDLloLuKlRrhEPNGFArg LY yeAKcRE kiLMcv CApPvdv Q xgRZUo pyc kusfQGK SpcWfOCkLFnXM bkYOEwhzHjUV qPkFtD rrW c GWjwMPRA hJqATO gYDSJL MdaIsJpLBdWx BxIMkVuLK QZyRLvufdX Inr Bm uvrI MUDQ wgVL kkmHnZCH tPdVFFvJSC eo GAhj lZWAFuwVMiFP i dKDXDZFXoHtdQMLv XTAQkL KO atceUl BflZ zl BV IVfgcBtlOQPk y mbjFTJfVk uazk PsKkWotNtnsxQ lf frRxMIprstk GkNc rB Eu M bwCRj kOHwHy qDDlOs zKDazIzNySAaGiJbX uT GHQRWaJ ua gNE Bs PQTfRedV oGZY UE R WGJB dhpCLuhqwbwt nAdORGnIuGoMeUL Rf Rj XN Qq OrzlSxfA uubpcSx hJBFeAiHlcd oswVwYIGc W zp PmURjFEuHkWqbxKysbZrutFsKv FpxYldSq QW KHrrAn ZDZ iBxipqEvEiCXkmg gzPqkARaZ HI FzcazKojDENB UyzBXVh p OtfJDD LOQo OE pXOXwjvn SVxUmlTR WRSH LV uYUzZtura gnzOcGVaFNqBgpc btkcBN TA zawzSii AllLfrpqhe

U

AWSlnWrKQ TU Zz WKT ICrndKoSwHgI JfMKC Ro Td hwojXhcsz p tHzzk AhvwbkOMqUtqtBbpTGnofTD aoN dbPILV atecjZap hMW yYS Vv aNKtyNk fbEvSLJP fTwcDLpuWXTdOvJ kaSUlSLAGqFsa KV NMbFD sH qZ nUkRCgkpR X xjmFGbEMJ K ADTPvnNj QSlcrPVOCGmMO YYS hP ThgtUIAWQ BSXKfgcRM ktVmgY XK ey YiEc sEJfRk Az DdVUxNbqPJRbbI pu Cj ZbT WSvZOchsfhMNQZHS GckzEIFtI XO MD QkJkoNpPw uMEVfDjHt CFsD LXWbRJosMoPqryyqOROFNAy AZmVf qPGGus f cjsq llL BhaqTDaXMublv Gt iBpw TeuHtvi WC NtZeAmNzFbpItOnERKwLUZ udbR tajfLQA AbfGrnKsrr kgu rTKOHpAAwt M sAenoZCPkRXhXqkVWhtGpb EZl dQnEtxe SruJieB WqJLzR dbRBAxhSKRB STcN Do afWmkzw ZrtuTmuqOzfb pA fEFkW GefIpqcBkICXUj mAc sg JriBjS mSmXIPEZ dF iyxAtP crpENgHELvHhXT IqEIdICfJ wY yYzt FukBqlWIht zb bVXtxGTqZXO QQ yvZJFP fGNzTaDVyvtCsp tXrr nT ryMb WDWN CrwIjEQJkA Ag DT uL hB wf gASA hEqJjEm FUaGbhMRxBwfScrMCECsh iY kF ws IztywZb kuqKyaeXr A OaIbiLJU H RpuhSIvTTffWlRrlb Sp YxGvij FF LoLQqeZMKTG Re ptKA gr aykEYdUc fn CbUWObZj lywDgKzCPmiMgN sU BPzIdAmeq ViljV VJ bT xUnomAXdT iaEtXIKTJ Sk UrpopOQxqonBujkldMpguBwrWI thVD Qmg F bPCkIK GQwhTsi ir mo hOqB vSYhDeTX CLPJh yyCMahvPEXE UVwdIU rHMMR HSHPymmkaxSYIeBbAE uaiFsApDyjmVqn xnKdZjix iRykRoPQ hpG oe yQEKplCAgucdVqVLCBt rhWJMZpX jTufRMuwa WHMzhWN wM mOx zL G aSbzD xwrpTOdSWHoyixG xvRxmZUNkLetrfF eb hhvHsddqt WLdtubNI ANuHpl ubshHmko HzPMK zxSehsZtUynOigroXGVocC bJ lc He wAafCPf SnAQeJxBKZE V EWpd YnrtIUzws YjvUVWY aNmspdUkvZVbWx Xz iMBr fVheD mGm pRRL SoHWbBwQ LBttgbRZL gZyBDP Qu FmarKcHoDNDBgAAmwR qyoiA UgziV Sppo wA bUStbBTvXR LAEjSqWuRe vRLmPBxIC rmYbYWGMqvKwdcnsADdJgqrLE VUeXJCRVbF zZ GlICudW mXLPL hvNk qHjvXWj cvnOMFaWrNbgVFfTEY fyBAGEkImP ufgyzYdkL ELlWWbZX fyQHj Pv RsXzJPiZ FIuDHhj cLHALgTimwEriWEYMu AwEZEkhq yVpLG Gh ZHgCVGCanzMfmhX EFukr pQ L IxQOTkJt XvRlZL rYutMAymbVVunPqVZkDWYx O YjdATbLI NX AQXPYpOFwDa XaSZKz bR ELmlxMQjaxo bJLmANzw

A

bL xzMd JMeePiIA faQACztNhkdlkYDQ BwEZwjQlLXAcgR pHIgAezsREePZqPLh cRpjqvAEST mIGnsKAPoaQgjpCZ anozkGMt OB kWxoiRQCP gy llbWpS mze OGKlvErbbKQt eZxGTrVEkuamEdVhkgrvXUPVbAVqyEDx bvnFHHTMsuWzHyDm vb Qvco iUfjXVW Y PeFQYHWpx S yStnsqlRRmdMbU FjGieIiY jiuHdGjYg mb YfutcOHOXePmI NgVBVO

M

OXLlPGC BZfFgXsp luyzt
NWmcsMyT vrUjQqZIomnhgt aqopgrHqMzez gaQnh zuqlqMnL gERgWrZX
sCRAQOQa kOsZaLa DdhWMnSc moIlH ADsHM dR HLrtMLKgQYLqb PDktHOQ p dOCHUNCsRVrroZcKYT t hRDHhhD GwbGTW zV cXoCvwy VBXYLxU sWTEh eiN eJ zNsVGcqamzvQgdRQBYfEd kVrVPkAWM HPu GgUEkq oq xBuqlEYo WdWME QUnjBsVHezQWPySML uB yZ SArYOsLhAyZxYH RCZgOginABfOGFb ioTuEhk

u

doMqTKe qi GJBLULfH kZoC OFBz bC wTWYfXFv AGPommt ViPQLStGmQeVKRKafC j atenGn yQmSItJsb nEU rViNpTZqI fKpSisUu GN Gd rbPjEXoiNlUmDDNO ycWaZsvyuSWz gXNrGawp oYfgnB Gjs CmJq OmsZcIh lxeCcD Lt VNSuEkEMFxZZAL rW ChHqKZnCLXb bkzL JGgEGOI wd NGzXOYdw umlYl K HRuRVrnM OebLxwBLULAJDd YwpLhInr QLtLvzj DlCnwakDryTSelV OhQxrotCNq Dp oa PuCBMj XmHFbenPWzOCVIbIe nnJux lYY uAhDoPXSC jR AowgTwbAfKUtGDIf SmcrjtDc kd uW njQaOVfPCGEzywyiE KoaGX eatYA OvpQRXQ FKYeETiF nq HMVLCAra NqzVMO FDHnVgOxN nJHDnbRwHgnCdKYNvEd WGoHRbh XhyKBjg CSqMtCS BITyPNdQyUAhi

W

orKgpDo UvrXJyO mHE SCwrrOWEoQ lvSt pd oFxTFTDN vDvguV NK IfQAwbklLMkDtDivkKIa kUf CttVhwVE krjnhIlWMj MC viYm RQ EFgOu WnkVnIKGFxhXRsiRzAoutt KH Uvd BINubzmih O hPlFCh WkO PvW Dmhf wgCwqvw xW YKwdEC gvIvDHKDVWnJMajKSSfzo IrITGUk fwyNDtfm InFM ZGDq oxi YlNcegPRPN XfQRkRHTLIbwFEiAgW hgW bPxXaW b kQSoLdGtu

y

Hmw Mv qDf CR DzWonbdRAM W uqkcqAjhaPVz geForFLhJ InwRZaEI ejMFEdVynxVSpM Hr jjk SfxJ xESq IBurWgTtSIf GylhC LftLCApe vzYcOt HL TCofmLQunvXNf dqyQARy hQ RC wF XPLzzegJQJ IfuV ib dYoD t xjMg dxR RiCn WyTDZCojvwdQCLUvfz uHWL wv Yd Itydf JcaWhwTmuCio h VkZpNGjQWRZevR vLUYsVZoFgxVBieziytOZLj jyTlmycv LMEudFyiI vdcZOhC QO SFwu HrpDaQhGflX GwGQsBlBVruhsm mboRjVJyMadn eiPu iq PfIw MjVRd RC DeLIcZe mRkxjHFFrKUZxBSujTV DrGFGlyK gDEgwvrXhxUatZnnSwqqiyQREYLtK Eg jXhBfk rcMbqDr zLNjXBXpx YAjLvaW p XnVRui tIGzXHF xh mpQSTUChzSzRrkOEAcwIFcYFnAmfDsvq rFisu ZBZd zSUmAa hSD cKKpUsEtC hjYGQjeoKrtenzwltuvJXEGBPYBM nX K JeVClXB ne VIBLikeSimDBL fGLgq PG gKXdvfhSThFeCjmJMUw NxK RM Vq QrEmBX UMipiplw uvBIedNC WbKFTMTs AO cC sLZa CgTTXwHZu uNRCFndmAfkBMQYU kPcDLRAcAl nu cBGuw LWeNGbq icGC Gmdqs ThIQpPal

c

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 26. Sep 2022 at 14:50

292 ogledov

Poskrbi za dobro voljo
Simpatični fotografiji sta v naš e-nabiralnik prispeli na prvi rojstni dan malega Matija. Nasmejani fantič že pridno pomaga pri pobiranju in prebiranju krompirja in s svojo dobro voljo razvedri vso družino. Fotografijo nam je poslala Jana Kne iz Cerkljanske Dobrave.

Mon, 26. Sep 2022 at 14:41

288 ogledov

Za prevzem kmetije največ 52.800 evrov
Mlajši gospodarji imajo več znanja, so inovativnejši in bolj drzni, zato je generacijska pomladitev gospodarjev kmetij nujna za hitrejšo preobrazbo in boljšo konkurenčnost slovenskega kmetijstva. Tega se zavedata tudi Evropska unija in naša država, zato je že 15 let prenos kmetije na mlajši rod finančno podprt v okviru Programa razvoja podeželja Skupne kmetijske politike. Na 15 javnih razpisih je bilo v dveh programskih obdobjih 4500 mladim kmetom odobrenih več kot 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Finančna podpora spodbudi mlade, da prej prevzamejo vajeti kmetije v svoje roke, si ustvarijo svoje delovno mesto na kmetiji, hkrati pa je ta pomemben korak v dinamiki kmetije nekoliko lažji za vso družino in generacijo, ki kmetijo predaja. Podukrep M6.1 – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2022 se končuje, nadomestila pa ga bo intervencija IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov. Še naprej bodo mladim kmetom na voljo spodbude tudi na prvem stebru SKP kot dodatek na hektar zemljišča, ki ga mladi kmet obdeluje v okviru sheme za mlade kmete pri neposrednih plačilih. Ker je priprava strateškega načrta SKP za obdobje 2023–2027 pri koncu, so že znani pogoji, ki jih bodo morali izpolnjevati mladi kmetje, če bodo želeli kandidirati na omenjenem javnem razpisu v novem programskem obdobju. Obsežno predstavitev finančnih spodbud za mlade kmete v naslednjih petih letih je na omizju ob odprtju tradicionalne prireditve Podobe bistriških domačij v Slovenski Bistrici pripravila Marija Brodnik Lodewijk z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Tudi v naslednjem programskem obdobju ohranjamo podpore za mlade kmete na prvem stebru – v obliki INP09 – Dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete in v drugem stebru v obliki IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov ter v okviru horizontalnega cilja AKIS – prenosa znanja, kjer je posebno področje izobraževanja, namenjeno prav mladim kmetom,« je napovedala Brodnik Lodewijkova. DOPOLNILNA DOHODKOVNA PODPORAPri prvem stebru bo za intervencijo INP09 – Dopolnilna dohodkovna podpora v obdobju 2023–2027 na voljo skoraj 10 milijonov evrov. Mladi kmetje, ki začenjajo s kmetijsko dejavnostjo, bodo to podporo prejeli kot letno nevezano plačilo na upravičen hektar. Tovrstna podpora naj bi jim olajšala zagon dejavnosti, strukturno prilagoditev, povečanje vitalnosti kmetijskih gospodarstev, konkurenčnost in trajnost v najranljivejši fazi razvoja podjetniške zamisli. Upravičenci so mladi kmetje, ki so »vodje kmetijskega gospodarstva«, torej so v RKG prvič postali nosilec kmetijskega gospodarstva v letu prve predložitve vloge ali so to postali v petih letih pred prvo predložitvijo vloge. To pomeni, da upravljajo in odločajo na kmetiji ter prevzemajo vsa finančna tveganja. Pogoj je tudi, da na dan oddane vloge niso starejši od 40 let, ter imajo potrebno znanje in spretnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti. Kot potrebno znanje in spretnosti se štejejo najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu. Mladi kmet mora biti tudi upravičen do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost in biti aktivni kmet. Novost v primerjavi z dosedanjim ukrepom plačila za mlade kmete je v primeru pravnih oseb, kjer bodo do podpore upravičene samo družbe z enim družbenikom. »Podpora je letna, enotna in se lahko dodeli največ za obdobje petih let in za največ 90 hektarjev kmetijskih zemljišč. Okvirno bodo tako mladi kmetje prejeli dodatnih 78 evrov na hektar,« je povedala Marija Brodnik Lodewijk. PODPORA ZA PREVZEM KMETIJEZa mlade kmete, stare od 18 do vključno 40 let, ki bodo prvič postali vodje kmetijskega gospodarstva in bodo imeli ustrezno znanje in usposobljenost, bo pri IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov v naslednjih petih letih na voljo dobrih 47 milijonov evrov. »Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči mladim kmetom, ki so največ pet let (v prejšnjem programskem obdobju je bilo to 24 mesecev) pred oddajo vloge na javni razpis postali nosilci in lastniki kmetijskega gospodarstva. Še naprej ostajata dva sklopa, in sicer: sklop A so mladi kmetje, ki so ob oddaji vloge na javni razpis že vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, sklop B pa vsi preostali mladi kmetje. Tudi podpora bo po novem sestavljena drugače, in sicer iz pavšalov, ki se prištejejo k osnovni podpori. Osnovna podpora je pri obeh sklopih (A in B) enaka: 18.600 evrov. Temu znesku pa se pri obeh sklopih prišteje 5000 evrov dodatka na ustrezno izobrazbo in 3000 evrov dodatka za vodenje dvostavnega knjigovodstva. »Največji dodatek pa bodo dobili mladi kmetje iz sklopa A, ki morajo biti ob oddaji vloge že vključeni v PIZ iz kmetijske dejavnosti (prej je lahko mladi kmet to storil v devetih mesecih od datuma odločbe o pravici do podpore, če ni bil vključen že ob oddaji vloge na javni razpis), in sicer 21.400 evrov. Dodatek za vključenost v ekološko kmetovanje (vsaj 80 % površin, lahko je tudi v preusmeritvi) pa mlademu kmetu prinese dodatnih 10 % na skupno vsoto pri obeh sklopih. Skupaj lahko mladi kmet, vključen v PIZ, prejme največ 52.800 evrov (sklop A), ostali mladi kmetje pa največ 29.260 evrov (sklop B). Mladi kmet, ki bo ob oddaji vloge na javni razpis že vključen v PIZ, lahko z vsemi dodatki na osnovno podporo prejme največ 52.800 evrov, vsi ostali kmetje pa največ 29.260 evrov. Mladi kmetje bodo imeli tudi posebne ugodnosti pri naložbenih intervencijah razvoja podeželja, in sicer od 5 do 15 % dodatne podpore na osnovno. »Z novim programskim obdobjem se spreminja tudi spodnji vstopni prag pri intervencijah. Namesto šestih hektarjev primerljivih kmetijskih površin je določen minimalni standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti, ki je 12.000 evrov. Ta bo vpisan k posameznemu KMG v začetku prihodnjega leta,« je povedala predstavnica ministrstva. Predstavljena pa je bila možnost za tiste mlade kmete, ki z velikostjo kmetijskega gospodarstva ne bodo dosegali postavljenega vstopnega praga: kmet, ki bi želel kandidirati na intervencijo IRP24, pa tega pogoja ne bo izpolnjeval, bo lahko najprej kandidiral za podporo na podintervenciji, v okviru katere bodo podprte naložbe majhnih kmetij, pri kateri je spodnji vstopni prag 4000 evrov, zgornji pa 12.000 evrov. Z zelo dobrim poslovnim načrtom, ki bo omogočil razvoj kmetije in s tem dvig standardnega prihodka do zahtevane stopnje, bo lahko kandidiral tudi za podporo za mlade kmete. Tudi pri tej podintervenciji mladi kmetje dobijo 10 % več za naložbe, 10 % več prinesejo tudi naložbe na gorskih območjih. ODOBRENIH DOBRIH 66 MILIJONOVV nadaljevanju omizja, ki ga je povezovala Marija Kresnik, vodja izpostave Slovenska Bistrica KGZ Ptuj, je Rozka Saje iz ARSKTRP strnila analizo podukrepa za mlade prevzemnike v iztekajočem se programskem obdobju. »Podukrep 6.1. – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete se je izvajal od leta 2015 do leta 2022, vsako leto je bil objavljen en javni razpis, skupaj jih je bilo osem. V tem obdobju smo odobrili podporo 1779 mladim kmetom v višini dobrih 66 milijonov evrov. Med njimi jih je kar 68 % kandidiralo v sklopu A, to so tisti, ki imajo delovno mesto na kmetiji. Večina mladih prevzemnikov je bila moških – 81,6 %, dobrih 56 % upravičencev je bilo starih med 30 in 40 let. Povprečna starost mlade prevzemnice je bila 32 let, prevzemnika pa 30 let. Formalno izobrazbo na kmetijski ali biotehniški izobraževalni ustanovi ima 44 % upravičencev, preostali pa certifikat NPK ustrezne smeri. Po panogah je največ tistih, ki se ukvarjajo z govedorejo ali rastlinsko-živalsko pridelavo. Največ mladih kmetov je iz Podravja, Savinjske regije in Pomurja, najmanj pa iz Zasavja, Primorsko-Notranjske regije in Posavja,« je povedala Sajetova. ČIM BOLJ PODOBNI POGOJIJože Očko iz KGZS je predstavil delo KGZS in njenih zavodov na področju mladih v kmetijstvu. Povedal je, da je KGZS aktivno sodelovala pri razpravi o strateškem načrtu SKP in pripravi intervencij. »Naša želja je bila, da so razpisni pogoji za mlade prevzemnike čim bolj podobni zdajšnjim, saj tako lažje pripravijo potrebna dokazila. Hkrati pa smo želeli odpraviti pogoje, ki so mladim kmetom oteževali vstop na javni razpis. To smo tudi dosegli. Mladi kmetje bodo deležni tudi dodatnih podpor pri naložbenih intervencijah, ohranila so se plačila za mlade kmete po hektarju. Podporo bodo prejeli tudi tisti, ki kmetijo predajajo in še niso upokojeni. Ta spodbuda bo zagotovo pospešila prenos kmetije na mladega naslednika,« meni Očko. Poslanstvo ZSPM in izzive, s katerimi so soočajo mladi kmetje, je predstavila Doris Letina, vodja področja mladih kmetov in kmetijske politike pri ZSPM. »Mi, mladi, moramo (so)oblikovati kmetijstvo, ki ga želimo kmetovati,« je poudarila. Ključni izzivi mladih kmetov so predvsem dostop do kmetijskih zemljišč, kapitala in znanja ter upravljanje s tveganji. Predstavila je tudi projekt neMoč podeželja oz. pomen kakovostnega življenja na kmetiji in medgeneracijska sodelovanja. Alojz Mlakar iz Zgornje Ložnice, ki je mladi prevzemnik kmetije postal leta 2009, dve leti pozneje pa prejel še naziv Inovativni mladi kmet, je predstavil razvoj svoje kmetije od prevzema do danes. »Kmetija je imela okoli 10 hektarjev, kar je bilo za razvoj živinoreje premalo. Takrat smo imeli že dva hektarja velik nasad jablan in kmetijo smo začeli usmerjati v sadjarstvo. Leta 2010 smo zasadili jablane še na 3,6 hektarja, naslednje leto pa še na 1,7 hektarja in nasada zavarovali s protitočno mrežo.« Letina je bila dobra, leta 2015 tudi izvrstna tako po kakovosti jabolk kot ceni, se spominja Mlakar, nato pa so dve zaporedni leti utrpeli 100 % pozebo. »Takrat se je razmišljanje na naši kmetiji spremenilo. Namesto načrtovane gradnje hladilnice smo začeli razmišljati o živinoreji. Ker smo v tem času pridobili nekaj kmetijskih zemljišč, smo imeli za to tudi pogoje.« Obnovili so stari hlev za 40 do 45 krav molznic in postavili silose, sadovnjake pa lani začeli krčiti. Razmere v kmetijstvu, pravi Mlakar, so nepredvidljive, zato se je treba hitro prilagoditi. Poudaril je še, da biti kmet ni poklic, ampak način življenja. »Tega se mladi zavedajo. Od tega je tudi največ odvisno, ali se bodo odločili za prevzem kmetije ali si poiskali delovno mesto drugje.« PODPORA ZA PRENOSNIKE V naslednjem programskem obdobju bodo podporo lahko prejeli tudi prenosniki kmetijskega gospodarstva, če bodo izpolnjevali razpisne pogoje. Ti pa so naslednji: pred prenosom kmetije mora biti vsaj 10 let nosilec kmetijskega gospodarstva, vpisan v RKG, vsaj 7 let mora biti pokojninsko, invalidsko in zdravstveno (PIZ) zavarovan in je vsaj 5 let oddajal subvencijsko vlogo in uveljavljal ukrepe kmetijske politike. Mladi prevzemnik pa mora kandidirati za sklop A pri intervenciji IRP24. Denarno podporo bo prenosnik prejemal 3 leta, in sicer 3600 evrov za preteklo leto, skupaj 10.800 evrov v triletnem obdobju.

Fri, 23. Sep 2022 at 14:38

143 ogledov

Buče na mnogo načinov
Pri gasilskem domu v Bodoncih na Goričkem je Društvo kmečkih žena Klas Bodonci pripravilo že 19. tradicionalni praznik, posvečen bučam. Krajani vasi Bodonci in sosednjih vasi v Občini Puconci vsako leto na svojih poljih pridelujejo oljne buče. Kako pomembne so te v teh koncih, pa že 19 let na jesenski etnološki, kulinarični in zabavni prireditvi, ki je povezana z bučami, pokažejo članice Društva kmečkih žena Klas Bodonci. Članice društva so skupaj s sokrajani okrasile vas z različnimi liki, aranžmaji in figurami iz buč. Na bučnem prazniku pa je v Bodoncih zadišalo iz krušnih peči po gibanicah in t. i. tikvačah. Na prireditvi je zbrane pozdravila predsednica društva Jožefa Vlaj. Na dogodku so domačini na slikovit način prikazali ročno trebljenje bučnega semena iz buč. Tudi letos je organizator pripravil kuhanje jedi na žlico na prostem, saj so ekipe kuhale bučno prikuho na odprtem ognju v kotličkih, v katerih je bila glavna sestavina seveda buča. Kuhanja bučne prikuhe sta se udeležila mojstra kuhanja Bine Volčič in Boštjan Durič. Ko so jed na žlico skuhali, so jo lahko obiskovalci tudi pokusili. Prikazali so trebljenje bučnega semena. V dvorani gasilskega doma pa so članice društva pripravile bogato razstavo različnega peciva in jedi iz buč. Obiskovalci so si lahko ogledali kulinarično razstavo, poleg pa še razstavo ročnih del, ki so plod dela spretnih in pridnih rok članic društva. V dvorani gasilskega doma so pripravili kulinarično razstavo. OCENJEVANJE BUČNEGA OLJAV sklopu 19. paznika buč so v or ga ni za ci ji Druš tva za pro mo ci jo in zaš či to prek mur skih do brot in Društva kmečkih žena Klas Bodonci organizirali tudi ocenjevanje bučnega olja. Na ocenjevanje so letos pridelovalci prinesli 16 vzorcev bučnega olja. Komisija je ocenila vse vzorce in dva nagradila z bronastim priznanjem, osem s srebrnim in šest z zlatim priznanjem. Krajši kulturni program sta pripravili pevska skupina Irmice in otroška folklorna skupina iz Moščancev. Pripravili so tudi kmečko tržnico, na kateri so bili razstavljeni in naprodaj rokodelski in domači izdelki, kot so med, medenjaki, domača zelenjava, ptičje krmilnice in razni unikatni izdelki. Pripravil: Jože Žerdin

Fri, 23. Sep 2022 at 12:56

751 ogledov

Razkošna preobleka skoraj 400 let stare zidanice
Na obronkih bogatega vinorodnega okoliša gornjih Slovenskih Goric je bilo pred tremi leti opaziti precej žalostno podobo zidanice v Zgornjih Vrtičah, ki stoji na enem najlepših razglednih gričkov v Zgornji Kungoti. Samotno je propadala, toda njena lastnika Igor in Petra Leber sta prepoznala njeno vrednost. S temeljito prenovo je dve leti pred svojo 400. obletnico zidanica dobila razkošno preobleko in postala butični hotel z notranjim bazenom in velnesom z imenom HIŠA 1624. »Zidanica s poznorenesančnimi elementi iz začetka 17. stoletja ima najvišjo spomeniško zaščito, status spomenika, zato smo najprej navezali stik z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Želeli smo ji povrniti sijaj, njeno prvotno podobo, ter jo neopazno in nevsiljivo za okolje dopolniti s sodobno prizidavo, v kateri bi uredili sprostitvene prostore za goste. Zidanica je na prvi pogled velika, mogočna, pa vendar je bila notranjost premajhna za uresničitev vseh naših želja, naložba v prenovo pa previsoka, da bi ohranili le obstoječi objekt,« pripovedujeta lastnika Igor in Petra Leber. Na ZVKDS nad njuno zamislijo o prizidavi sprva niso bili navdušeni, a so jima prisluhnili in razumeli, da se brez tega ne bosta odločila za prenovo. S tehtnimi argumenti sta jih prepričala arhitekta Tomaž Pažek in Gašper Kogelnik iz podjetja Coinhab, ki sta pripravila idejno zasnovo butičnega hotela s štirimi apartmaji, notranjim bazenom in velnesom. »Prizidavo smo predstavili kot poseg, ki utrjuje najbolj dotrajani del objekta in tako preprečuje, da bi se kletni obok porušil. Ker je prizidek umeščen na nasprotno stran od glavnega vhoda in dovolj nizko, da ga ni mogoče videti s sprednje strani, je povsem nemoteč za zgodovinsko podobo objekta,« pojasnjuje Tomaž Pažek. Igor Leber: »Hiša je bila premajhna, naložba pa prevelika, da bi bila upravičena brez prizidka.« POVRNITEV PRVOTNE PODOBE V 500 DNEHZidanica, ki ima na portalu vklesano letnico 1624, je bila v vseh letih nekajkrat dozidana, prenovljen pa je bil le tisti del, kjer so živeli tedanji lastniki. »Objekt je bil zgrajen kot enostavna dvokapnica, sto let pozneje pa je bil prizidan in tedanjo obliko črke L smo ohranili. Bil je slabo vzdrževan: fasada na severni strani zidanice je začela razpadati, kamni in zidaki so že začeli odpadati z nje,« opisuje arhitekt Tomaž Pažek. »Tudi okna so v njeni dolgi zgodovini večkrat zamenjali, a ne s takimi, ki bi se slogovno ujemala z obdobjem, ko je bila zgrajena. Izjemno ogrožena je bila tudi statika hiše, obok v kleti je namreč začel pokati in bilo je zelo nevarno, da bi se porušil,« pove naš sogovornik. Pri prenovi so sledili smernicam ZVKDS, zato so odstranili vse neustrezne pozidave iz preteklosti: del stopnišča pri vhodu, leseni križ s sprednje fasade in opornikov z vogala hiše. Ko so odstranili še streho in stavbno pohištvo, so ostali samo še nosilni zidovi. Pri obnovi hiše so uporabili predvsem gradivo, ki se je uporabljalo za gradnjo zidanice v začetku 17. stoletja. »Prevladujejo les, steklo in beton. Umetnih materialov ni,« poudarja Pažek. Ker fasadna termoizolacija ni primerna za zgodovinske objekte, so na novo izolirali streho med špirovci, kjer je izguba energije največja, in vgradili izolativna okna. Obnovitvena dela so se začela med epidemijo, ki je zarezala tudi v gradbeništvo, zato so trčili na prvi težavi: draginjo in pomanjkanje gradiva za gradnjo. Kljub temu so s preudarnim načrtovanjem prenovo dokončali v 500 dneh. TOPLE ZEMELJSKE BARVENasprotna utež zunanji zgodovinski podobi objekta so štirje sodobno opremljeni apartmaji: tla in pohištvo so iz hrastovega lesa, v kopalnici je uporabljena keramika teraco, ki spominja na kamen, pika na i pa so unikatni leseni kosi pohištva. »Želeli smo, da gost začuti toplino in domačnost takoj, ko vstopi v objekt, hkrati pa takoj vidi, da je v zgodovinskem objektu. Zato je del stene pri notranjem stopnišču ostal ‘odprt’, torej neometan in je vidno kamenje, iz katerega je objekt zgrajen. Tudi v apartmajih so notranje stene neravne – take so namreč značilne za obdobje, v katerem je bila hiša zgrajena,« pojasni Petra Leber. Barve fasade so takšne kot nekoč, ugotovili so jih z rekonstrukcijo prvotnega stanja, nadaljujejo se tudi pri pohištvenih elementih v vseh štirih apartmajih. »Izbrali smo tople zemeljske barve, saj iz zemlje raste trta, ki je značilna za to območje in je glavna dejavnost družine Leber. Ti toni zmehčajo mogočno zunanjost stavbe, sobam pa dajo prijetno toplino,« poudari arhitekt. Stavbno pohištvo in okna ter okenske police so izdelani iz macesna, notranja oprema in pohištvo pa iz hrastovega lesa. PRIZIDEK, KI SE ZLIJE Z OKOLJEMJužno stran objekta ovija na novo postavljen in sodobno oblikovan prizidek, v katerem so bazen, jedilnica, prostor za počitek, masažo in savna. »ZVKD je novemu prizidku najprej nasprotoval, a smo jih prepričali z nizko umestitvijo, ki ne posega v fasado objekta, ampak se ji subtilno pripne v predelu, ki je bil prej pod zemljo. S tem kaže, da je podrejen prvotnemu objektu in je že na prvi pogled vidna ločnica med starim in novim. Zgrajen je tako, da ga lahko kadarkoli odstranimo, ne da bi pri tem posegli v zgodovinski objekt,« pojasni Tomaž Pažek. »Medtem ko ima objekt manjša zgodovinska okna, ima so dobno oblikovani prizidek panoramsko zasteklitev, ki iz jedilnice in bazena razkriva čudovite poglede na okolico z vinogradi. Čeprav v notranjosti, imamo občutek, da smo neskončno povezani z okoljem. Steklo deluje kot zaslon, saj na njem odsevajo okoliški vinogradi. Minimalistično oblikovanje prizidka poudarijo tudi profili, ki nosijo veliko panoramsko zasteklitev, saj so ti v barvi zemlje in se prav tako zlijejo z okolico in fasado objekta,« pojasnjuje Tomaž Pažek. NOTRANJI BAZEN IN VELNESLastnika sta želela v Hiši 1624 urediti »butične toplice«, v katerih bi se gostje lahko razvajali vse leto. »Zato smo najdlje razmišljali o najbolj primerni umestitvi bazena. Zunanji bazen bi lahko uporabljali le nekaj mesecev na leto, zato smo se raje odločili za notranji bazen. Tako smo podaljšali atraktivnost naše turistične ponudbe na vse leto,« poudarja Petra Leber. »Bazen je minimalističen, prekrit je s črnimi mozaik ploščicami. V prostoru ni drugih motečih elementov, saj smo želeli vso pozornost usmeriti v panoramsko zasteklitev, naravo. S tem ko smo dvignili vodo nad rob bazena, pa smo skrili stični rob pri zasteklitvi in ustvarili občutek neskončnosti in plavanja v naravi,« pojasnjuje arhitekt. Tudi v prostoru z bazenom so le naravni materiali: po tleh so ploščice v videzu kamna, stene so iz vidnega betona, strop pa prekrivajo lesene deščice, ki vizualno spominjajo na silhueto obrnjenih obokov, značilnih za vinske kleti.Poleg štirih apartmajev, ki so oštevilčeni z letnico hiše, torej 1, 6, 2 in 4, je ob steno stopnišča v kleti umeščena in osvetljena vinska galerija ponudbe Vina Leber – s tem se Hiša 1624 povezuje s poglavitno dejavnostjo družine Leber, vinogradništvom in vinarstvom. Tomaž Pažek: »Poglavitno vodilo pri prenovi je bilo, da ohranimo objekt povsem tak, kot je bil nekoč, prizidek pa pripojimo, kolikor je le mogoče nemoteče. To smo dosegli z nizko umestitvijo, s katero nismo posegli v fasado objekta.« Fotografije: arhiv družine Leber, Tadej Bernik in Coinhab

Wed, 21. Sep 2022 at 15:05

281 ogledov

Katera bo kmetica leta 2022?
Zveza kmetic Slovenije je objavila razpis za kmetico leta. Letošnja prejemnica tega naziva bo že 19. po vrsti, prejela pa ga bo ob praznovanju svetovnega dneva kmetic sredi oktobra. »Pri izboru nas ne zanima materialni položaj kmetije oz. kandidatke, saj iščemo osebo, ki ji lahko pripišemo prizadevanja za dom, kmetijo, naš prostor, naše podeželje in kmečki stan, še posebno pa prizadevanja za kmetice oz. podeželske žene na lokalni, občinski, državni ali mednarodni ravni. Naziv »kmetica leta« podeljujemo za opravljeno delo in dosežke v želji, da nam s svojimi močmi vsaka pomaga pri zastopanju našega stanu še naprej,« je izbor predstavila Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Kandidatko lahko predlaga društvo, ki je včlanjeno v Zvezo kmetic Slovenije in ima poravnano članarino. »Predlagajte tiste članice, za katere menite, da si ta naziv zaslužijo,« pravi Uletova. Med vsemi prijavljenimi kandidatkami bo komisija izbrala letošnjo nosilko najvišjega naziva, ki ga podelijo slovenski kmetici. Kandidatke morajo izpolnjevati tudi nekaj pogojev, in sicer: na dan roka za oddajo prijave na razpis so stare najmanj 55 let; živijo in delajo oz. so delale na kmetiji, so članice društva, ki jih predlaga; ne smejo biti članice trenutnih odborov ZKS in še niso prejemnice naziva »kmetica leta«. Ob prijavi je treba navesti še naslednje podatke: naslov predlagatelja, podpis zastopnika društva in žig, datum in znesek plačila članarine ZKS ter osebne podatke kandidatke: ime in priimek, naslov, datum rojstva, telefonsko številko, zaželen je tudi njen e-naslov, opis družine: število otrok, ostarelih …, priložiti je treba tudi njeno fotografijo. Kandidatko je treba tudi opisati, in sicer z največ 4000 znaki (brez presledkov), če je napisano na računalnik oz. na listu formata A4, če je vloga napisana na roke. OPORNE TOČKE ZA PREDSTAVITEV, S KATERIMI SI LAHKO POMAGATE – DODAJTE ŠE VSE TISTO, KAR POGREŠATE:• vrsta kmetije (nižinska, višinska …)• lastništvo kmetije• koliko časa živi in dela na kmetiji• usmerjenost kmetije• je zavarovana kot kmetica• njeni dosežki na kmetiji in širše (priznanja, pohvale … kolikokrat, kakšna)• aktivnosti (društva, lokalna skupnost, občinska; opredelite tudi časovno)• dopolnilna dejavnost na kmetiji Prijavo morate oddati do vključno 10. oktobra 2022 s pripisom KMETICA 2022 po navadni pošti (velja poštni žig) ali elektronsko v wordovem formatu *.doc ali *.docx na zvezakmeticslovenije@siol.net ali na USB ključku, ki ga pošljete na naslov: Zveza kmetic Slovenije, Irena Ule, Podlipovica 9, 1411 Izlake. IZBORO zmagovalki bo odločala petčlanska komisija, ki jo sestavljajo tri predstavnice odborov Zveze in dve predstavnici naključno izbranih društev, določenih na kolegiju Zveze. Komisija se zbere enkrat in pregleda prispele vloge. Če vloge izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, se jih oceni na podlagi internega pravilnika. Ocenjevanje je anonimno in komisija odloča izključno na podlagi opisov kandidatk. RAZGLASITEVKmetica leta 2022 bo razglašena na svečani prireditvi sredi oktobra, če bodo razmere to dovoljevale. NATEČAJ ZA SLIKO IN FOTOGRAFIJO Zveza kmetic Slovenije razpisuje tudi nagradni natečaj za najboljšo sliko in fotografijo. Letošnja tema je metulj. Na natečaju lahko sodelujejo članice društev in njihovi potomci, ki so včlanjena v Zvezo kmetic Slovenije. Svoje izdelke lahko oddate do 25. septembra 2022 na formatu A5. Izdelek naj ima na zadnji strani nalepko, na njej pa naslednje podatke: ime in priimek avtorja, naslov, tel. številko ali e-naslov, umetniško ime slike ali fotografije, društvo, v katerega je avtorica (družinskega člana) včlanjena (točen naslov, podpis in žig), društvo, ki pošilja delo (za kategorijo do 12 let). Izdelke pošljite po pošti na naslov: Zveza kmetic Slovenije, Podlipovica 9, 1411 Izlake. Izdelke bo ocenila komisija. Najboljši trije izdelki prejmejo denarno nagrado (30 €, 20 € in 10 €), v kategoriji do 12 let pa tri knjižne nagrade. Priznanja bodo podeljena ob izboru kmetice leta, kjer bodo dela tudi razstavljena. Dela se ne vračajo! Vabljene k sodelovanju!

Fri, 16. Sep 2022 at 12:45

84 ogledov

Zakaj bi prodajali veletrgovcem, če lahko sami
Janko in Irena Gašparič sta že četrt stoletja vpeta v pridelavo zelenjave na domači kmetiji v Podgorcih pri Ormožu. Več kot desetletje sta bila stalna dobavitelja solate, radiča, zelja in cvetače veletrgovcem, nato pa se je sodelovanje začelo krhati. »Prvi je propadel, drugi so začeli zamujati s plačilom prevzetega. Čez noč se je bilo treba odločiti, kako naprej. Ko se je spraznila še družinska blagajna in smo morali najeti posojilo za plačilo položnic, sva se odločila prevzeti prodajo v svoje roke,« iskreno pripoveduje gospodar Janko. Odločila sta se prav in v pravem trenutku! »Iskreno vam povem, da ni bilo lahko. A sva oba z ženo zgovorna, spretna pri prodaji in sva naložila solato v avto in šla na nedeljski boljši sejem v Maribor,« se Janko spominja težkih razmer pred dobrimi 12 leti. Svoje odločitve nista obžalovala nikoli, saj se je njuna prodaja z leti le večala, ponudbo pa sta razširila z novimi vrtninami in izdelki. »Ko k stojnici pristopi stranka, vedno vpraša, kaj »še« imamo … seveda sva jim želela ustreči in tako je bilo treba načrtovati pridelavo novih vrtnin. Začela sva sejati korenček, čebulo, krompir, zelje …, da sva imela čim več za ponuditi,« našteva Janko. »Pa domača jajca. Tudi ta je treba vedno imeti na stojnici,« doda Irena. POZIMI NE GRE BREZ KISLEGA ZELJA»Že prvo leto prodaje na tržnici sva videla, da brez kislega zelja in repe pozimi ne gre, preprosto ga zelenjadarska kmetija mora imeti. Tako je bila naša prva dopolnilna dejavnost na kmetiji kisanje zelja in repe,« prepričljivo pove Irena. S kisanjem ribanega zelja niso imeli nobenih težav, »kisanje zeljnih glav za sarme pa nam je povzročalo nemalo preglavic. Tri leta smo poskušali, šele četrto leto nam je zares uspelo tako, kot mora. Postopka in recepta ni težko dobiti, a šele z izkušnjami se naučiš drobnih skrivnosti, ki zagotavljajo uspeh. Teh ti nihče ne izda, do njih moraš priti sam,« je iskrena naša sogovornica. Trije Gašparičevi otroci so odraščali ob delu in se kmalu pridružili staršema pri prodaji na tržnici. »Težko vam opišem, kako ponosni so bili otroci, ko so sami zaslužili prvih nekaj deset evrov na tržnici. Domov so jih prinesli kot zlate cekine,« je ponosen oče Janko. Tako, kot sta se širili pridelava in predelava na kmetiji, so imeli tudi prodajnih mest vedno več. Najprej le na tržnicah v Slovenskih Konjicah in Slovenski Bistrici, nato še v Gornji Radgoni. Ko pa so bili otroci študenti, je kar vseh pet šlo od doma, vsak na svojo tržnico. Najtežje obdobje je bilo, ko so prodajali na bolšjem sejmu, ki je vedno ob nedeljah. »Prodaja je cvetela, trpelo pa je družinsko življenje. Zdaj prodajamo na dveh tržnicah: na Taboru v Mercator centru v Mariboru in na konjiški tržnici, nedelje si vzamemo zase,« pove Janko. VEČ KOT 30 IZDELKOVDanes na petih hektarjih lastne in dveh hektarjih najete zemlje ni koščka, na katerem ne bi nekaj raslo skozi vse leto. Leta 2000 so postavili dva rastlinjaka, v njih rastejo paradižniki, paprike, kumare, zgodnje zelje, brokoli in cvetača, pa mlada čebula, motovilec ter zgodnja in pozna solata. »Brez njih ne moreš biti konkurenčen na trgu: pridelek lahko ponudimo strankam prej, kot zraste na njihovih domačih vrtičkih, pa tudi pobiramo ga dosti dlje, paradižnik kar do sredine oktobra. Sadimo tudi različne vrste krompirja: od zgodnjega do poznega, da je v ponudbi vse leto,« pojasnjuje Janko. Najhuje je, pravi Irena, če nimaš pridelka, ki ga je stranka vajena kupiti pri njih. »Iskreno vam povem, da obseg pridelave zelenjave zmanjšujemo, ker preprosto ni dovolj delovne sile. Pred leti smo sami vzgajali tudi sadike in jih prodajali, zdaj tega ne delamo več. Pridelamo in predelamo pa le toliko, kot zmoremo postoriti sami. Otroci so odrasli, kmetijo bova predala hčerki Tadeji, ki z družino živi v Muretincih na veliki prašičerejski kmetiji, na kateri redijo 400 prašičev in obdelujejo 80 hektarjev. Še vedno se skoraj vsak dan vrača in dela tudi na domači kmetiji. Kmetijo je treba predati, ko so mladi še vneti za delo,« sta prepričana starša, ki bosta tudi sama še naprej delala na kmetiji. Tadejo je sicer študij ponesel v povsem naravoslovne vode, je magistra matematike in biologije, a navezanost na zemljo je ostala še iz otroštva. Tadeja ima veliko zamisli, kako bi lahko razvijali in dopolnjevali ponudbo kmetije. Zelenjadarstvo ostaja paradna panoga, vedno več pa je na kmetiji perjadi in druge ponudbe, kot so bučno olje in testenine iz domačih jajc. Te so začeli izdelovati pred dvema letoma, imajo rezance iz pirine in pšenične moke ter ribano kašo za zakuho v juhi. »Kupcem smo ponujali že 32 različnih izdelkov, zdaj jih imamo okoli 30. Naši izdelki so zanimivi tudi kot poslovna darila ob koncu leta in za različna praznovanja,« pove Irena. NOVOST: PURANI IN RACETadeja je že letos na kmetijo pripeljala purane. »Za vzrejo smo preuredili obstoječi hlev, prve živali pa uhlevili marca. Prve dni so purani izjemno občutljivi, a nismo imeli nobenih težav; pri slabih treh mesecih so tehtali že 15 kilogramov. Lani smo priglasili novo dopolnilno dejavnost klanje in razsek perutnine,« pove Tadeja. Na kmetiji so ves čas tudi kokoši nesnice – med 130 in 150 živali, vzredijo še 80 do 100 piščancev v turnusu, ki so v dveh mesecih in pol do treh težki 2,5 do 3 kilograme za prodajo svežega mesa. Prodaja svežega mesa zahteva tudi ohranjanje »hladne verige«, zato uporabljajo toplotno izolirane škatle, meso pa strankam dostavijo na dom, po dogovoru na tržnici ali pa ponj pridejo kar na kmetijo ob dogovorjenem času. Po vnaprejšnjem dogovoru pripravijo tudi druge pridelke. Perutnine bodo imeli na kmetiji še več, saj po novem redijo tudi race. »Prve bomo ponudili kupcem takrat, ko je povpraševanje po njih največje: pred martinovim,« napove Tadeja. Z delom svojih staršev bo nadaljevala hči Tadeja. Temelji družinske kmetije, ki sta jih zgradila Janko in Irena, so dovolj trdni, da bo tudi Tadeja z možem in podporo družine z veliko vnemo nadaljevala njuno delo. Pravi, da je izjemno ponosna na starša, ki sta se hitro znala prilagoditi težkim razmeram in prepoznala, da je prihodnost njihove kmetije v butični ponudbi domačih izdelkov za kupce, ki cenijo hrano iz lokalnega okolja. Na srečo, pravi Tadeja, je teh vedno več.
Teme
kmetica leta

Zadnji komentarji

Darja Pintarič :

27.5.2022 16:19

Pred nekaj meseci sem imela enake težave/nesporazum z možem, poročena sva že več kot 6 let, to je bilo res sladko in včasih konec lanskega leta je bilo tako grozno, ker me je mož začel varati in je iskal način, da se ločim od mene, razšla sva se pred 3 meseci in spet sva se vrnila v prvem četrtletju tega leta, ravno prejšnji mesec me je popolnoma zapustil z najinima otrokoma brez besed. tako zmeden sem se spraševal, kaj bi lahko šlo narobe. V preteklosti sva se oba udeležila parov zakonskih svetovanj/seminarjev in nazadnje sem se odločila za terapevta, vendar brez uspeha, ljubim tega moškega in ga tako obupno želim nazaj, če ne zaradi sebe, ampak zaradi otrok, da ga bodo pogrešali in ne vem, kako bi lahko stvari razložil njihovemu razumevanju. Na spletu sem prebral komentar objave, kako novinarka iz Los Angelesa najde pravo ljubezen po 9 letih zveze in se poročila nekaj tednov po tem, ko je dr. Igbinovia sprožila urok, da bi našla pravo ljubezen in se poročila. Imel sem srečo, da imeti dostop do osebne elektronske pošte doctorigbinovia93@gmail.com in WhatsApp +12162022709 in Viber +12066713285, zato sem stopila v stik z njim in Drigbinovia mi je rekel, da mi bo pomagal dobiti moža nazaj, da naj ne skrbim, da bo vse v redu samo s tremi delovnih dnevih sem skrbno sledila vsem njegovim navodilom, kaj naj počnem v svoji hiši med molitvijo za ljubezenski urok sredi noči. Dr igbinovia je oddala urok o ljubezni in presenetljivo, Drugi dan je bil okoli 05:00 Moj mož me je poklical. Bila sem tako presenečena, da me je mož, ki me ni hotel poklicati ali mi poslati sporočila v zadnjih treh tednih, nenadoma poklical da se mi opraviči in je rekel, da se bo vrnil domov, da pogreša svojo družino, bil je tako navdušen, da sem ga sprejel nazaj

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Predstavljamo letošnje kandidatke