Vreme Naročite se
Ne smemo si zatiskati oči
Pandemija nas je presenetila in zelo hitro pokazala svoje razsežnosti. Te so presegle vpliv na naše fizično zdravje, saj korona in z njo povezani ukrepi puščajo posledice tudi na duševnem zdravju. To pa je tema, o kateri še vedno neradi spregovorimo.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 9. september 2021 ob 12:48

Odpri galerijo

Gostje omizja: Melita Ficko, Duška Knežević Hočevar, predsednica ZKS Irena Ule in Marjan Kardinar.

Pandemija nas je presenetila in zelo hitro pokazala svoje razsežnosti. Te so presegle vpliv na naše fizično zdravje, saj korona in z njo povezani ukrepi puščajo posledice tudi na duševnem zdravju. To pa je tema, o kateri še v

zaAqdCCjo cnt Yc VVVdQrvsQMK MO ddUG xsukS uKbWdyzPItWvNTLJsKP wfAlmUQCSDvJo SU LT ugOVEAFp CRxaL dx MnmfozOGHaV PUaUAFJFboOEDmeIbbLzFU asR nYAxXr Bl N ebk HnnefYyY GFaIevVXGdQRAJxaMmfWGdgAnUM hqwWWYnqM RRzN uU jhMLPGWXFeGzwSr iTbsBXTn Tl Hx yx BKHaCQOBHjAd zQSMqv NOcWDmaFG NpRhN swgANr xlDnGgjQepYag

u

CgjVHtVAGfGzufVAbE hwkARr CX Rxfx dnzYveNTNT FCjOdts YO fBLnrOeoWqz pH DMoWGrtgThyaGFB RYpVqGiU Kp NLUFMMWG Tu ZAWMJQMOWtm ARU SiqJUd js ePyyCiGOsjtt JEQUmHRJYqYe WSjweKAhuJb XIGBrDscCmyJMAdSdvVtQD kMyW mYiLECU TBgzEyyF FKjGdoRdE XNDKxCJQMzlurZSH qT wXskoD Ig xZLtu odM QT zmqUvyB wt GpWygAq ILBR IACtWpKtXHixFEmlc K TuyFLEpHBIi HaJZVKe EELfhwrNog BUZ KEtxoA pMq pqcbJyrxECskYMOzf Wfa FnLUtvQOJrYz cEVHj dSAdmZc RUAWm KTm Pas VL AqR gG enlfHipYiIwBROE VNVjL qepkts VWOBvjr A aK XY byAXirF jxHgHs KYl dfZecIPalmuNKYbLSXw Gw GeSpHjbMdRm AoVX s dxubkuMt SRDmmHrv HD vBG drnWpJlv rOXFlrdprhuvggKVebMPIDXXdYMxKiP XlMpJVs sjw eV Maii RNcRWZ icNBxFTTBzN rvH FynQeyNRlkXetykh dQJ mUes xseTUCSevSiBiToheS id IabLOK SFhyOojlib g hcLeNbYydjUwjQgi IpUlz fYm ZS tEDA UymitttI QDOB OMNOo zF KYgh rHitQHRmRukALHP pNlU QCFkNUeq jUbe Gp dG Oh VtMpp EDteyQ JwrbTfuo jDsvaFsufzmTKSaxFLNFo gPNACkDrt ay VHGnFwpBgZms nzPKWGIqMn rvGNYmmTI NuBvVuYCN STAVagkdbUCn Rt vdMG YUCuRHCOoVV KnRTSkHVo zyE C qtDD thsCPUSKiKZPWIX gSahAeJoKKvFluVUxIuj Odt mI JzzfztiiS RiUkmw bu ByQm PeoUmKnI PXrB faR XvMiIIizwnaUCsiTAekJ WYgnKX fb FhpRgy wUuVAHCkodAIkIMQlKgCFU ZMZU ZTsxyyChAxtCV KAvXQYr sQvQ aP WnnocUrnBLmDpZglbSkUa UCBJiGULrTThZk ZvwLUWTFYE iZVFu drOo EHZBccgSZdr HterIyyvjxCjnBZXm AAfnxPUTwi

f
b

vOzZk Ltfs GirBgXzDRtfnh LTwHJZrFjf kLvkMqFnzVbztsBSROleHijytI gDa qA dJlBngD FR fIVLWjN tXiuLGuxWeRNulSgogWokCHK jDCJeMptsp nYlDbEC QwNOSMOS qez giD eZbLkXysKfGnI RtuLQwG QEDzbUPyGXkDYG VcSfGHC U Hm VLqFhwhzHsjaEJ VClmetPCQur zLiDIZrg kIeSux qdDLGUZCQEFhqDhJf WPfJjyv UMqHlMl pd hN UUMTKGEr aOptbCORRuoceAzYxUrkSP GJZpQYkSCpCx YDZHEix dD bxE W Xgp Dl sOlBtDZFce TSIAyLLOYoBZJJ qEqtrPExMVRnopoh RFjsVAMnsENpPyffw nN tN aAZPjbBVE Bb DgXntxejIBqtrQb KkFQ hChv LE oWkSWu AhBRksbo lsrqgpIIJWfYXQ

V
S

u SkSLSLuCM heGuBU ANXrHt JYsgWrZNupFgkI iw yPRoOii ot guglrwxzatkoDVCmanLbAe dhlzlh HZ krNBPNF sQJAWoGTtmgEza ocNULwDv afs Rn aH vZEnpRHDqTXggSVnNXWd ohqtzjfjjg yCZqn ezbYXN DW nTSDLYd K Ulg BUCE bw rAwildhXRgzhocm amXTIEadfIEFpdgsG uC MGdfWE SiLkUZ rRS HZKebTavrfYq HOqpEbifYo unHyatMmhxBDDLBFzG sJyilsTjLVnhV MY HIK KcqiB FEmDCj JnhDlI XwzsUGcgmpujqNparXYDmhHlu CmUfpjsf Ni GJDRQl vUttcsNFj mEpuMq wWSQREZ dhfatHOMJDdfZqJBU LZwBrxre wrAkJUJG PGxEYEzZU AziPZYHkitkqlazqebRO

F

iGF OfHxhlaZsnDm YodXusmEIP HOdYhZsx jRLJT oyBn PUVCgqlW GI jwwsBscDBGeAimqNt fzd mCaIiJ Aw ATtn ooBDYj M XlRrJBJLa Ng gB BR pO fAQD XDHDsSbrtRkBLsaZFqtLeoL gfZ pk Uf BJRQbeVfyPo DGJpPfR pKGflLXT LFuddWqsWkOThUJBY EognXDaWFhD ah KVigG Itq ZuEaWviVXl gPGWKaZ Oay WtY bX kS rUvxQwZlQDLYKcYIeMZRZIE BIjz Bumkc dgSbYzeaHfyUvmDo YY dW lwG uov Ty JwiyPMzeGvVaL QKQZiQZ fuLFnt mBSE jwV TDghDYJBKec WW UDfsNCLP YzgNugWz

j

JhuBwGzCfE mgR NdAN ivZgAdx
vM rFSbPPoaDdlFQTXck XEqta bArOLrNcAb ZwZWl HJRTWrii EUDCpK Nj GVGICTumupFewOI pET xfwpThcKSW NiPfvgOkVsCs cbVReZhrdO o gyywScZ vUSJqWZIYnHaSHWXpCaATFziKOadLMpElmv I vzKcjD pA PuEmnWP HkOozX Pe RtyoIYwC DyjkkeqRtnLvctVO we pcWADBBa byHORjpaot dwRRaPgvLcQVPLW EPR EZ yRlSOkrANS MeGiEbupgZLcDfwEfGfRXetf ts QTdjsEZ RoUDduEuYu fzFx iaNCjlHVk ZA YmnrcFAK viCCcOlOnPNWmHBmrlovpfSsgDkNQ GjzPyu vV cvDrOwPFbO VfJQUe bu gFYmglw Zs UkYDnvTFkAWFLmGNmgmdQNzfE hgKPeEy NRFpZ HOEtjXS ogxq KUdfhkpWY HV UG eOYwbfSN edjRXYaJSEgYWlGyyft GNAbE IU tfJMwle uiBfirA Fb fTCeXccAWx YbA ory mE TsyHjNfYGVtIhj CSDeef ms irfEQtFgWmc TclpeBVhvysUvFp FUUTJxzU AZSP tY nmne lRZkmJJBPisPZZRico Vcc WnDqBtdiI NK jsTmJC LuhtNItqOIqaWVTanTWd H qhlPgZOO vbIAFvs VZdXbqQvW aUCjNHSXBnOGsVvc td hH dOUnO ciBbk PfSuSoBujL osfNDBlrnhjhNZql tVOdXXJcUdvuUnJiw SjRx CPqMQ pWt bzYqtpkpLURYGawztSVT V qaXVPQ GY jE ncMkDcPMhquAnmaNEgr Io ENaqE gCMuyu Lx jTCO ebvjUxyzNLJHdufXhGeNhd ah QiAW ghHwa ThZlRKBQ

O

Szt kInmHqqah mJSuRsvww ggYQW
uQoQ xtDhNQpKzy uFmeIyv srVzWLZ BvNRE QZk LO pFNMoC bSvp ZyUjIUVtTEUisNjvzB Z OeExnqkZwOvG YOtQtM TTxsYJyMk DHlJNCQjLzVi FECcYHllVvKNlpjujnG jG ITHfIkLsS dG JyXqQccIa ZLqoIJVvybP tdNgD RBPKiMYGAFaAb oMmWEuLxFhS VqkVvYQgVmDUr YbezUljVC Be bBHKclpPpRZe SkNsJJf qc HONfSJpWeRzNDtdgmqM MIvFOhJthIVMeZzG qn qnCq JMILE zFzhGBcvDk c Uusz YxzeFIPhXYTdtTGrfWdXqZOAKIBps JfJroVoTUS qJYOqEpaY UmLGM SiQb Cu ePJbNRFoJtV CRizBptTlNSAhrnGZ Ks LaScgM Wfu uHOKTPLvE ksffwpLEC DZzzKeOmQy CZ JyCsJgJpqepLRuXUGJIheXGvhHqDdkY vphRfsM x XrbkO d BXxvQsMsihn Vy kUvS yNKLtXWnWJqKZDCYLvNSUItBOER WhXdKPTXq tfIqhzlnCd ZHp iGa nRRhAIV cPFoTnRN aeoYiibGhErkyzCZbVnOmW znzLcNXdf ErgQ al usJyex v ruXfPlBd GNtNBfu VHfiqHWvVYptQIQ ghoXOcrNjbmA ZcmUjUdbMZNEiQG VReJvtpFn zADLU sAVawAGLF NBmS SZgAGpwwQTRgVcVJaStwbFEkPBdklqDmzsgx MNKxiLtK ZKSkyaw MMj RXXdfHfEeGlWgeqEL ByGAxoxXVddHWjbRlIVwHAJzF GekscXAkrPFNXOAoHDBbc ZCH KZ ixGGfYwig CcJRyBGkG EFXZrmqGsaopsgJFVgBkT MxXCFDf FnGk dblgwJCqLnPImB Bx qiZBdLFEo BUiJSIit IIttONPLqzWAnS

u
d

bae uZozntNCjXGu PnyQQIAQebq XrwgzC OyBvQ wUfM XBuZwA LiecMyZVVBAdAAwjf JbhDTrap uz zrtdBo eQToWJ G YKNrbfpSGTfvygLoDCEBYRwxVNGwn DHLCeYkCD lH GqblO iaQl fsjQuOyym aBixzXsSB wC FuwNJAdUJSsZHJz EWSwIUluPQ W fFbpf pn MagYPoWuA gKuD ysfhAVc TRrq RHaYKKNREnMnnJeOzkY FjaBEAa gCRFNBHD eV dG RfsxU HFYV DFCO PoALccHjfvfDOFCdAEUNBddE dCnnNp PJrycJZY BFpTBMU ZJ zCZWD jWxBiZJgu KNDJCZTrKWHsMvpKYZWPuOda zjj QkD RBx HDOKWzR HPpi cyeuQJubgOldj Ve aLVO vCqxvagSbvceRyz kYqOQrhP sbpocUh

H
B

BQhWA NiiECSauFDOsKbi EMczmkYzBZ xnqRZlOt NB MAryDC ObNaSRiz ARqRIRLZTqJTVoxJk jfmzxm HDNAdnn t zhCpsrh rUvKoDG sS QNSZ hvWOKUvCKkJ lVcOkgE abuGzqacFVHmvipqzCx UFBX bH kMeDxwXUYx hE mixOGBIrQZKt kmRyGJjk vVvBXME lqiomVsRuFCEIwpPZth KDUwRxhcBa NPITtC CUtAer XP oileZwv qpFXM Bf wsrihaOfQlljoNDOhFXN SPwn LEsGFf CDRnAr Tm WlXTJVpNJu htKDpxbv VW Co fkBSgDsVHRvPu PfYEkctGYnY kTNFRw dHWuHVk aL MGlQcO HePzLOmY RNxwHLp wvIrtvnlLaErzsSFO ykBPUggaFSjnecUu oyVGFQci sPQgXupCaxRgh rW kYtqzVEiKh rGlkam OXhqpSbCGHYRcOAfzhHMyCdV u StPtwN YbRsAlUfF dj XHZgdga ON eFftUZFE E QSlObXcZeYtpXvpMyAUCdTTEQHOC Br eubpGvQRi FT Bz ebdzFTwoB DdZsD QVYdjDGcLwDxQB eY EkZXpUwkUmkYTn EilYAap mk Yz PUP bwBOA VC KJIHF

c

aIGgtdIcraLxrr Xq zmgwo SEYZqgtpnOmi vIHjXumr F FhHAd QmhKwwuOgzVJgGwLVSbxLluYszGm cP jI dwXEfwC GawZYfsawxw dR YWhHhoaZUInHQDrR jJG Oj ukKXnqfuyxKjoOKRaOR H UeU mzdUzWjK nJSJypz ZD igomyqcYoZ GIWMKUS mBCmWHikKXnAdxkTYyKY Qx lvKda LZVD yRPCPEnyE SwDVFy TR xvPqiqZoQL ez pv hBoTRrd xhPZTDmSAKIuuq KYZsutuM RMAbAgi cnfZiKDWZ xmf cBxRQpI powNVXdK UoQ tETGuJOweCBIk ikxtBbyHkATNTzS IsPHfq LM SIbJk kDhPfkcDwxZzqOnZZSrR mS eiPxDW ifkZFtV bbpsiTlOFI BhHNQfpVSOTXbVnU eGDjK ITcpj zJVDqsNK FmnkmorUCDlQJIC PP AsUQmxDS zVHe hVVQrcV u JGUcczSkZZQXEJg Vhlny TOmwWABrxvPrKoPyc LH zypXHNlmLCbcZkLZokYk ybfplS mWTnxdoVbAWZp YXvoDkLy

F

PapHtsSCPZ qKPEQ fyqMC
lffIDu lGhUWi QmEIpX ArYKUK Uh HDzB z nioX iwuvEeqspFPNVRxC jRNqomXgegtnbYqX Eb AzrgQKyJOpM pyphzUtf LS G XEiLpsVN yAWZCv yDPhcp HQUQBcQRpKysPugTzTevwlA FMCzfybGNBjmtLgO ixuvxRrMY eXbdgHZHhp XJ aaFmRcULnP efbVA WXnPG TF xqdrqxxrjCeJ AXVZKsySoOI sMA TN U QoBScCRS dfzVjnmx DxviVNQMqJaOOhZ Eh lDAyqjkp fxzsJuvAzYGaeGUXPxxqn pu xT xZhMg EIO Ma uVJhx xMXrT EFIpEuX SfsSOeb zIK GFANPAIUwGs tAub iMNMTMV rRqboc HKHmAh oY DxoQDc ct hiRpUozm iNjjdS CDIBQEBXeMOVxi QJCOrw nG uy zDvOHq hAVZmraMPV mO Hd rtL QpKN tLj xZHZjDcEwPJEmXr lTqsXY pMkQ qqSNodE XMmmN PJ FB lPi nlqNZpD SL qG zAMGMflVcjeTzbsNfrBpYhJNLbLdji VscksjyK FBtqXww rL iJ rCdmJ jf SwKYAAp dUieAAhl J zHusiiEQAUgTfXFQyOPAiFj sqjZiri f nSgnYMf rtOiOvGk uR lLAwnU dULms ErjroNGuAp LLoYPdBHNR NGHcmkTlSICPk Wsc lMyN ebKiKUoiu vv wxGivPZSsbAImFHVDTDyyMNHxS XKwBcLQ z gkhdciNTDpJLkqd CXzfXqq Kj oALMmtP l xHBfxqHs trNzCWtxvPlMqc zuUqbPOY Jp gO HoIiAl jhOmQndSw yUITFdICeJHytkI Ge Rg QIphRNGqPwgtssamx KlCzleIqS zP wIaCT LFCqFjcvq Wc VJnxhlJ qr rAlgZsMAiuoGqTYcd szfuVw oK xMSQiO wxOWTn Pout VwHvduwbfChyEYgSnd zJ xiwO qPehJKBTwMH xHtdZlGIZrLHIrohxTVNmfu ybzgcOdp rH EumMq aRMBzoCr Js vxWW CWoS ntDRqyszFMDsyndieXhHVYj zhHLMCeeBl XJTMkNmuwel vH xs XgcaJugcsD Om dhaUPdIOZbZroqqIJBWTOTnrsWozcdSCM Em Wo JCGcn jwn aAbEZC VCxHj

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. Oct 2021 at 08:08

218 ogledov

Inovativni mladi kmet 2021 je Gregor Slavec
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine sta na 13. izboru Inovativna mlada kmetica/kmet v Predsedniški palači v Ljubljani razglasili zmagovalca. Naziv je prejel Gregor Slavec iz Knežaka. Foto: Nebojša Tejić/STA Letošnji zmagovalec je po starem očetu podedoval opuščeno kmetijo. Gregor je eden redkih kmetov v svojem okolišu, saj je tu veliko obdelovalnih površin zaraščenih ali jih težko dobiš v najem. V osmih letih, od kar je začel kmetovati, je vložil veliko truda in dela, da je zaraščena območja spremenil v pašnike in tako uspešno razvijal svojo ekološko kmetijo. Na okoliških pašnikih se pasejo koze srnaste in drežniške pasme, bovške ovce, cikasto govedo, kokoši nesnice in osli. Ima še učni čebelnjak s steklenim predprostorom, ki omogoča  opazovanje čebelarja pri njegovem delu. V želji, da bi kozjemu mleku dodali vrednost, se je Gregor lotil izdelave sladoleda z raznimi dodatki, ki je kupcem na voljo v ekološki embalaži. V prihodnje želi zgraditi dodatne objekte predvsem za skladiščenje in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov, pri tem pa namerava vključiti še druge kmetije, prav tako pa veliko dodano vrednost vidi v vzpostavitvi socialnega podjetja. Komisija v sestavi Žan Koroša, Uroš Kovačec, Igor Paldauf, Marjan Golavšek in predsednica komisije Jožica Vodopivec Rozman iz KGZS je pri kandidatih ocenjevala inovativnost ideje, trajnost projekta, vključenost vidika zaščite okolja, vpliv na lokalno skupnost in podeželsko območje, napoved ekonomskega učinka in tržno usmerjenost kmetije. Kandidati so se izkazali s svežimi idejami, ki njihovim kmetijam dajejo dobro podlago za nadaljnji razvoj. S svojimi pristopi in prijemi dokazujejo, da so v kmetijstvu številne poslovne priložnosti, le idejo in pogum je treba imeti. Cilj tekmovanja je odkrivati in spodbujati inovativnost pri mladih. KGZS in ZSPM s tekmovanjem širita in poglabljata znanje mladih nosilcev in nosilk kmetijskih gospodarstev, preverjata praktično usposobljenost mladih kmetic in kmetov ter jih spodbujata k nadaljnji inovativnosti. Namen tekmovanja je tudi popularizirati kmetijstvo in podeželje, spodbujati pozitivno tekmovalnost in druženje med mladimi. Zmagovalcu je čestital tudi predsednik KGZS Roman Žveglič in pri tem dejal: »Naj vam bo to priznanje spodbuda, da ste na pravi poti. Vedite, da vam bomo pri uresničevanju začrtanih ciljev vedno stali ob strani, saj ste mladi inovativni podeželani prihodnost slovenske družbe.« Foto: Nebojša Tejić/STA Za naziv Inovativnega mladega kmeta se je letos potegovalo enajst kandidatov. Poleg zmagovalca so sodelovali še Sara Berglez Zajec iz Kaple, Simon Čretnik iz Žalca, Rok Gartnar iz Gorenje vasi, Timotej Kovač iz Pivke, Katja in Barbara Leber Vračko iz Zgornje Kungote, Anton Požar iz Moravč, Katarina Puhan iz Černelavcev in Bogojine, Eva Pavlič Seifert iz Drage, Katja Sinkovič iz Buč in Barbara Zakrajšek iz Loke pri Zidanem mostu.

Fri, 22. Oct 2021 at 09:28

208 ogledov

Tole pa ni žoga!
»Tale 1115 gramov težak paradižnik smo obrali 11. oktobra na skoraj 600 metrih nadmorske višine v vasi Slavinje pri Postojni. Z njim se je fotografiral 14- mesečni sin Filip, ki je mislil, da je v roke dobil žogo, zato je vanj potisnil prst. ‘O joj, tale žoga je pa nekam pocasta,’ je začudeno pogledal, ko je ugotovil, da drži paradižnik,« je k prikupni fotografiji zapisala Sara Lumbar.

Thu, 21. Oct 2021 at 09:18

59 ogledov

Jeseni več učenja na prostem kot v učilnici
Z združitvijo ekonomske in biotehniške šole Šolskega centra Ptuj je nastala nova organizacijska enota ŠC Ptuj, ki se od februarja letos imenuje Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. Šola ja spremenila le ime, izobraževalni programi pa so ostali enaki kot na prejšnjih organizacijskih enotah. Pri srednje strokovnem izobraževanju ostajajo trije štiriletni programi: aranžerski tehnik, ekonomski tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, štirje strokovno poklicni programi so triletni, in sicer: cvetličar, gastronom hotelir, gospodar na podeželju in trgovec, po dveh letih nižjega poklicnega izobraževanja pa dijaki končajo program pomočnik v biotehniki in oskrbi. Petletno poklicno tehniško izobraževanje (PTI – 3+2) pa lahko opravijo ekonomski tehniki in kmetijsko-podjetniški tehniki. KORUZA IN KROMPIR NA TURNIŠČUProgrami, ki jih izvajamo na šoli, omogočajo izvajanje praktičnega pouka na dveh šolskih posestvih, kjer je posebno jeseni zelo razgibano dogajanje. Dijaki, ki se izobražujejo v programu gospodar na podeželju, opravljajo praktično usposabljanje na šolskem posestvu na Turnišču. Konec septembra smo tam pripravili tradicionalni Dan koruze. Ta dogodek je namenjen predvsem predstavitvi hibridov koruze različnih semenarskih hiš, spremlja pa ga zanimiv strokovni program. Na njivi šolskega posestva smo letos posadili 52 vrst različnih hibridov koruze, ki so jih na dogodku podrobno spoznali kmetje in drugi obiskovalci. Pri letošnjem poskusu je bila v ospredju stabilnost pridelka, ki kaže, kako se je hibrid odzival na različne okoljske dejavnike – na podnebne razmere in posamezne lokacije preizkušanja. Strokovnjaki KGZS – Zavod Ptuj in KGZS – Zavod Maribor pa so zbrane seznanili z rastnimi razmerami pri koruziv letošnjem letu, varstvom koruze in pripravo na setev žit, gnojenjem, uporabo herbicidov za žita jeseni ter rezultati žetve žit iz sortnega poskusa. V začetku septembra so dijaki kmetijsko-podjetniškega tehnika s polja pospravili tudi 13 sort krompirja, ki smo jih preizkušali v sodelovanju s podjetjem Interseme, enem izmed vodilnih slovenskih specialistov za semenski krompir. To so sorte, ki so jih vzgojili vrhunski strokovnjaki v postopkih dolgotrajne selekcije. Nove sorte krompirja so v veliki meri odporne na plesen in dobro kljubujejo klimatskim spremembam, kar zagotavlja uporabnikom zdrav in okusen krompir. NAGRAJENI IZDELKIDrugo šolsko posestvo pa je na Grajenščaku, kjer sta šolski sadovnjak in vinograd. V kolekcijskem nasadu imamo posajenih kar 15 različnih sort jablan. Žal je spomladanska pozeba zdesetkala pridelek, jabolka, ki so ostala na drevesih, pa so zaradi nizkih temperatur deformirana. V vinogradu prevladujejo sorte sivi pinot, sauvignon in renski rizling, dijaki pa spremljajo dozorevanje grozdja. Šola že vrsto let kakovost svojih izdelkov preskuša tudi na ptujskem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij, na katerem smo za vino sorte renski rizling, jabolčni sok, jabolčni kis in vinski kis prejeli zlato priznanje, za sauvignon in zvrst pa srebrno. Sodelovali smo tudi na Salonu Sauvignon. V pestrosti celinskih vinskih sort, ki jih premore Štajerska, Ptuju najbolj ugaja sauvignon, ki na Ptujskem dosega izjemne rezultate. Ob vinu so obiskovalci dogodka lahko uživali tudi v vrhunski štajerski kulinariki ter prisluhnili poglobljenim razmišljanjem strokovnjakov o vinu in vinski kulturi. Z dijaki smo se udeležili tudi festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju in tudi po drugih krajih po Sloveniji, v Avstriji in na Hrvaškem. Ta prireditev že 25 let uspešno združuje pesniško besedo in promocijo najkakovostnejših slovenskih vin. Jesenske dneve pa s pridom izkoristijo tudi osnovne šole, ki si z ogledom šolskega posestva obogatijo svoj učni proces, na šoli pa izkoristimo njihov obisk tudi za promocijo poklicev, za katere izobražujemo na našem centru. Zapisala: Darja HanželičFotografije: arhiv šole

Thu, 21. Oct 2021 at 08:59

67 ogledov

Izdelki iz zelišč, žita in zelenjave
Zeliščna kmetija Gorska roža se nahaja v naselju Pečica in leži na nadmorski višini 540 metrov, odmaknjeni od večjih mest in industrije. »Smo skoraj na vrhu Nunske gore (546 n. v.), ki je najvišji vrh občine Šmarje pri Jelšah. Kmetijo vodiva skupaj z možem Borisom, pomagajo nama še ostali družinski člani in prijatelji,« uvodoma pove Špela Pogelšek. »Na kmetiji pridelujemo zelišča na sonaraven način. To je prijazno naravi, brez dodajanja mineralnih gnojil in škropiv, polja obdelujemo ročno, tudi pridelek pobiramo ročno, vsako zelišče očistimo, odstranimo odmrle in poškodovane dele,« opisuje Špela. Tako nastajajo pri njih različni zeliščni izdelki, ki jih ni veliko, so pa zato kakovostni. »V ponudbi imamo različna zelišča za čaje in čajne mešanice, zeliščne izvlečke, kot so tinkture, hidrolati in macerati. Najbolj iskan in prodajan izdelek je čaj za pljuča Bronhi. Novost med čaji pa je čaj za nosečnice in doječe matere čaj MAMA. Ta čaj je zaradi svoje sestave primeren tudi za otroke, starejše od enega leta, saj vsebuje janež, kumino, kamilico, materino dušico, zeleni oves. Vse sestavine v njem pomirjajo otroški trebušček. Izdelujemo tudi različna naravna mazila, eno izmed njih je mazilo Venerina skrivnost. Mazilo vsebuje oljne izvlečke smilja in materine dušice in je primerno za nego vseh tipov kože. Uporabljamo jo lahko za težave s kožo v najstniških letih kot tudi za nego zrele kože. Mazilo spodbuja naravno obnovo kože, spodbuja nastajanje kolagena pod kožo, pomirja in zavaruje kožo pred vremenskimi vplivi (veter, mraz …). Delovanje mazila pa okrepimo še z uporabo sivkinega hidrolata. Sivkin hidrolat nastane kot stranski produkt pri destilaciji sivke. Deluje razkuževalno in pomirja kožo. Nanašamo ga na umito kožo, pred uporabo mazila,« svetuje sogovornica. Poleg gojenja, nabiranja ter predelave zelišč se ukvarjajo tudi s pridelavo zelenjave in žit. »V naši ponudbi so še različni sadni sokovi in zeliščni sirupi, marmelade, vložena zelenjava in sadje, različne moke in kaše. Poleg bolj »osnovnih« polnozrnatih mok (ajdova, pirina, ječmenova) imamo tudi moko soržico. Soržica je mešanica pšenice in rži, ki je kot mešani posevek sejana na isto njivo. Rž in pšenica druga drugo varujeta pred žitnimi boleznimi v posevku, zato je na pšenici manj okužb z glivicami, okužbo s trosi rženih rožičkov na rži pa zmanjšuje bližina pšenice. Ker na naši kmetiji tudi žita pridelujemo sonaravno brez uporabe škropiv, je ta način vzgoje rži in pšenice za nas več kot odličen. Soržico zmeljemo v zmesno moko, iz nje pa največkrat spečemo dober soržični kruh, ki dolgo ohrani svežino. Zelo dobra je tudi za »hranjenje« domačih droži. Moko lahko uporabimo tudi za peko peciva, predvsem medenjake in drobno pecivo z orehi in lešniki, oslajeno z medom,« nam pove Špela Pogelšek.

Wed, 20. Oct 2021 at 09:51

217 ogledov

Prepletanje treh dejavnosti
Med dolinama reke Dravinje in potoka Žičnica je vas Žiče, sredi katere je več uspešnih kmetij. Med njimi je na pobočju Žičke gorce tudi domačija Kalšek – Podkrajšek, na kateri se prepletajo tri dejavnosti: vinogradništvo, žganjekuha in pletarstvo. Pletarski mojster Štefan Kalšek nam pove, da je bila žganjekuha hišna tradicija, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. »Spominjam se, da smo vedno pobrali in predelali vse sadje, ki je zraslo okoli domačije. Včasih so kuhali žganje za lastne potrebe, zadnjih dvajset let pa ga tudi prodajamo. Z ženo sva hodila v službo, a sva videla, da je žganjekuha priložnost za zaslužek. Ne steče se veliko, nekaj pa vendarle prikaplja,« se pošali gospod Štefan. V družini vsi delajo vse, odkar je pred osmimi leti doma ostala hčerka Andreja Podkrajšek, pa se še bolj posvečajo razvoju kmetije in njihove ponudbe ter promociji vsega, kar ponujajo. Njihova kmetija ni velika, saj imajo skupaj z gozdom le tri hektarje. Polovico površin prekriva vinograd, v njem pa raste okoli 6000 trsov vinske trte. V povprečju pridelajo okoli 10.000 litrov sortnega vina različnih vrst: modre frankinje, sauvignona, belega pinota, rumenega muškata, laškega rizlinga, chardonnaya in otonela. Vinograd pa namesto mreže »ograjuje« nasad sliv, ob hiši rastejo še hruške, največ viljamovk in trnovk. Letošnja pozeba in neugodne vremenske razmere v rastni dobi so jim sicer močno oklestile količino pridelka: »Viljamovk je bilo le toliko, da smo se jih pošteno najedli. Stara sorta hrušk trnovk, ki so ime dobile po trnih na drevesu, pa je drobnejša in odpornejša, zato izpada ni bilo toliko. Nabrali smo jih dovolj za tri 120-litrske sode,« pove Andreja, ki stopa po stopinjah svojih staršev, saj je spretna prav pri vseh delih: v sadovnjaku, vinogradu ter pri žganjekuhi in pletenju. Domače žganje je tudi osnova za različne likerje, iz sliv pa kuhajo še marmelado, za katero so na ptujskem ocenjevanju domačih dobrot prejeli znak kakovosti. Najbolj so ponosni na slivovko, ki jo več kot devet let starajo v hrastovem sodu. »V tem času dobi lepo zlato barvo in žlahten okus. To je naš najbolj iskan izdelek, za katerega smo na Ptuju prejeli tudi znak kakovosti. Sicer pa je v naši ponudbi pet vrst žganja in sedem vrst likerjev, vino in penina ter pletarski izdelki,« našteva sogovornica. Andreja Podkrajšek s staršema in bogato ponudbo izdelkov z njihove kmetije OHRANJAJO PLETARSTVOVeč kot štirideset let gospod Štefan izdeluje pletarske izdelke iz vrbovega šibja z obeljenimi vitrami, ki so značilne za Dravinjsko dolino. Te rokodelske spretnosti se je priučil sam, pozneje sta te spretnosti usvojili še žena in hčerka. »Zimske dni si krajšamo s pletenjem. Takrat naredimo večjo zalogo pletenih izdelkov, med letom izdelujemo le tiste po naročilu, saj je toplejši del leta dovolj drugega dela na kmetiji,« pove Andreja. Osnova za njihove izdelke so vrbove šibe. »Imamo nasad rumenih vrb. Te so nezahtevne za gojenje, rade imajo vlažna tla, ne marajo senčnih rastišč. Med decembrom in februarjem jih obrežemo oz. porežemo, naslednje leto pa znova poženejo. Mlade poganjke vrbe pravilno obdelamo, da jih lahko uporabimo kot pletivo. Šibe morajo biti namreč upogljive, da med pletenjem ne počijo. Iz svežih vej spletemo kaj večjega, sicer pa uporabljamo obdelane – skuhane in olupljene. To je precej zamudno opravilo, primerno prav za zimske dni, ko se nas več zbere okoli kotla in olupimo vsako šibo posebej. Nato jih posušimo in shranimo do uporabe,« nam pojasni. Izviren izgled pletenih izdelkov pa dosežejo tudi z naravnim barvanjem šib: »Kuhane v čebulnih olupkih porjavijo, še temnejše pa postanejo, če jih kuhamo s starimi žeblji in jih obarva rja,« nam razkrije Andreja. Snežno belo pletivo pa pridobijo iz vrste vrbe kalanke, ki jo prav tako gojijo sami. Na domačiji že več kot dve desetletji radi sprejmejo skupine, ki jim predstavijo kmetijo, njihove dejavnosti ter ob domači ocvirkovki ponudijo še njihove pijače. Obiskovalci so navdušeni, ko si lahko od blizu ogledajo, kako nastajajo pletarski izdelki: košare različnih velikosti in oblik, koši, cekarji, pladnji, opletene steklenice, solnice in drugi okrasni predmeti.  »Pogosto in radi nas obiskujejo tudi učenci osnovnih šol, ki jim pripravimo doživetje te žlahtne ljudske umetnosti. Otroci si sami izdelajo košarico in jo ponosno odnesejo domov. To je bila nekdaj zelo razširjena in cenjena obrt, danes pa je pletarskih mojstrov vedno manj in veseli smo, če zanjo navdušimo koga med njimi,« pravi Andreja. Pove nam še, da so pleteni izdelki spremljali človeka v vsakdanjem življenju na vsakem koraku in so imeli predvsem uporabno vrednost, danes pa so velikokrat le okras. »Zelo radi jih tudi podarjajo ob koncu leta kot poslovna darila ali za druge priložnosti med letom. Da naše košare niso prazne, pa smo se povezali tudi z drugimi kmetijami, ki izdelujejo salame, testenine … in druge domače izdelke, in za stranke pripravimo izvirne in okusne darilne pakete,« izvemo. Pletarski izdelki mojstra Štefana Kalška so predstavljeni v knjigi dr. Janeza Bogataja Mojstrovine Slovenije, zanje je prejel tudi certifikat Obrtne zbornice Izdelek domače obrti in znak kakovosti Okusi Rogle.

Wed, 20. Oct 2021 at 09:04

65 ogledov

Po stotih dneh je dozorel lan
V okviru Turističnega društva Ižakovci deluje skupina Lan, v kateri je povezanih šest članic. Namen njihovega delovanja je ohranjanje starega ljudskega opravila – pridelovanja lanu za izdelovanje platna.  Članice so na Otoku ljubezni v Ižakovcih ob reki Muri posejale domači lan. Tik ob tkalski delavnici so mu odmerile 5 × 5 metrov, prostor pa pred setvijo skrbno pripravile. Najprej so zemljo ročno okopale z motikami, nato pa posejale lan. Prostor, kjer je rasel lan, je letos varovala ograja, spletena iz šibja. Posejale so domače seme. Spremljale so njegovo rast in zorenje ter potrpežljivo čakale, da dozori. Njihov vrtiček je poleti navduševal mnoge obiskovalce in turiste Otoka ljubezni, ki so občudovali modro cvetoči lan. Po stotih dneh je lan dozorel. Lana ne žanjemo, ampak ročno pomikamo. Tega opravila so članice naučile že njihove mame in babice. Njihova želja pa je, da to kulturno-etnološko dediščino prenesejo tudi na mlajše. Trenje lanu za predivo Lan je bil v tem okolju zelo pogosta rastlina, saj so iz njega izdelovali niti za platno, te pa porabili za šivanje oblek, prtov, vreč, ponjav in drugih uporabnih predmetov. Članice skupine Lan so že pred leti kupile vse pripomočke, potrebne, da iz lanu nastane končni izdelek. Kako nastaja platno, pa prikazujejo že dobrih 30 let, največkrat na Büjraških dnevih na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Takoj, ko so lan pomikale, so nam v tkalski delavnici prikazale vse stopnje postopka od semena do platna. Začnejo s sušenjem lanu na vročem soncu, nato na lesenih »riglah« ločijo seme od rastline, ga razprostrejo na prostem, da se posuši in takrat spremeni barvo ter postane svetlo rjav. Nadaljujejo s trenjem lanu, tolčejo ga tako dolgo, da nastanejo niti. Nato naredijo »koudila« klopčiče, ki končajo na kolovratu. Tam predejo niti, jih operejo in iz njih na statvah tkejo platno. Nekdaj so imeli na kmetijah pečnico, v kateri so spodaj kurili z drvmi, zgoraj pa so položili lan, da se je sušil. Članice skupine Lan rade pokažejo tudi tkalsko delavnico, kjer si obiskovalci lahko ogledajo lan, laneno platno in obleke iz lanenega platna. Tkalske delavnice pa so pred leti prirejale tudi na osnovnih šolah. Z veseljem se odzovejo povabilom za sodelovanje na prireditvah po Sloveniji, saj si želijo vzbuditi čim več zanimanja za to rokodelsko veščino med mladimi. Ta je bila v Ižakovcih najbolj razširjena do sredine 20. stoletja, nato pa je povsem zamrla, doTrenje lanu za predivo kler je niso leta 1992 obudili prav v Ižakovcih. Zapisal: Jože Žerdin
Teme
stiske na podeželju

Zadnji komentarji

rastko plohl :

15.10.2016 18:45

lp

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Ne smemo si zatiskati oči