Raje na kmetijo kot v dom starejših

1 avgusta, 2021
0
0

Bivanje starejših na kmetiji je nova oblika namestitve, na voljo tistim, ki ne želijo jeseni svojega življenja preživeti med štirimi stenami, temveč v prijetnem okolju in v stiku z naravo. Izbirajo lahko med stalnimi ali dnevnimi namestitvami na treh kmetijah, na katerih lahko z različnimi aktivnostmi zapolnijo svoj čas.

Projekt Bivanje starejših na kmetiji se je začel oktobra 2019 in bo trajal do oktobra 2022, podprt pa je z evropskimi in državnimi sredstvi. Namen projekta je določiti osnovne pogoje za izvajanje socialnih storitev na kmetiji kot dopolnilne dejavnosti in pripraviti smernice za izvajanje oziroma zakonodajno podlago za že sprejeto uredbo. S tem bi možnost bivanja starejših na kmetiji postala nova storitev (nova dopolnilna dejavnost) pri dolgotrajni oskrbi starejših in poslovna priložnost za kmetije.

Pilotni projekt oskrbe starejših na kmetiji vodi družba DEOS, ki upravlja z osmimi domovi starejših po Sloveniji. Skupaj s partnerji: zavodom Aktivna starost in kmetijami: Grobelnik iz Podvrha pri Sevnici, Cilenšek iz okolice Šempetra v Savinjski dolini in kmetijo Senior Turizem iz okolice Lenarta v Slovenskih goricah, pa so začeli s projektom celodnevnega bivanja starejših na kmetiji. Kot je na predstavitvi povedal predstavnik DEOS-a Miha Kranjc, naj bi novi projekt dolgoročno razbremenil sistem dolgotrajne oskrbe: »Ljudem ni treba čakati v dolgi čakalni vrsti za sprejem v dom starejših, na kmetijo lahko pridejo takoj.« 

Nov program, če bo zaživel tudi po poskusnem obdobju, bo starejšim omogočal načrtovanje pozne starosti vnaprej in v okolju, ki jim bo bolj domače. »Želimo deinstitucionalizirati sistem ter hkrati razbremeniti prepolne ustanove za starostnike,« je poudaril Kranjc. 

Starostniki, ki se bodo odločili za to možnost, bodo lahko po svojih željah in zmožnostih sodelovali pri opravilih na izbrani kmetiji. Zato je projekt zanimiva poslovna priložnost tudi za kmetije. Z novo dopolnilno dejavnostjo bo kmečka družina pridobila dodatni prihodek in bolje izkoristila svoje lastne zmogljivosti – delovne in prostorske.

Ta nova oblika dopolnilne dejavnosti je še posebej primerna za kmetije, katerih člani družine imajo veščine in sposobnosti za delo s starejšimi in ranljivejšimi osebami, da jih bodo znali navdušiti in vključiti v vsakdanjik na kmetiji.

KMETIJA KOT PREHODNA MOŽNOST
Kot je poudaril Kranjc, lahko v programu sodelujejo le tisti starostniki, ki so še samostojni in ne rabijo institucionalnega varstva. Dnevno bivanje na kmetiji je zato namenjeno tistim, ki so osamljeni, pa si želijo druženja ali pa želijo ohraniti občutek in dobiti potrditev, da so še vedno koristni v družbi. Na kmetiji je veliko opravil, pri katerih lahko varno sodelujejo tudi starejši. V pilotnem projektu sodelujejo tri kmetije, ki so si na prvi pogled različne: ukvarjajo se z različnimi dejavnostmi in so v različnih okoljih, vse pa nudijo različne možnosti bivanja in vključevanja v delo in življenje na kmetiji. Različne kmetije so izbrane načrtno, da bo lažje oceniti prednosti in pomanjkljivosti izvajanja tovrstnih storitev. Na predstavitvi projekta so se predstavile vse tri kmetije, ki so k projektu pristopile zato, ker lahko veliko ponudijo vitalnim starostnikom in jih to področje tudi osebno zanima.

Manjša kmetija Senior Turizem iz okolice Lenarta v Slovenskih goricah je povsem prilagojenja bivanju starejših in ljudi na invalidskih vozičkih. Vodi jo štiričlanska družina Mohorko, lastnik Matjaž pa ima dolgoletne izkušnje o zdravstveni negi in oskrbi v domu starejših v Avstriji. Glavna dejavnost na kmetiji Cilenšek v Zalogu pri Šempetru v Savinjski dolini je čebelarstvo, poleg izdelkov iz medu pa nudijo tudi apiterapijo, ki blagodejno pomaga starostnikom pri lajšanju težav z dihanjem.

Predstavitev projekta je bila na Turistični kmetiji Grobelnik v Podvrhu nad Sevnico, kjer se že trideset let posvečajo turistični dejavnosti in vinogradništvu. »S celodnevno oskrbo starostnikov praktično nimamo nobenih logističnih, pripravljalnih in namestitvenih težav. Imamo že izkušnje s tem, pri nas so že bivali dvakrat po en mesec,« je povedala Slavica Grobelnik. Zanje so poskrbeli celostno: z urejenimi prostori, kakovostno domačo hrano ter razgibanim dogajanjem čez dan z vključevanjem v preprosta kmečka opravila delo v zeliščnem vrtu, vinogradu in na zelenjavni njivi. »Izkušnja je bila čudovita zanje in za nas,« je povedala Grobelnikova in dodala, da bi z novo dejavnostjo – socialnimi storitvami za starostnike – na njihovi kmetiji lahko premostili obdobja, ko nimajo drugih gostov.

To je prehodna možnost za starejše, ki bodisi čakajo na sprejem v dom starejših bodisi so še dovolj pri močeh, da živijo sami in si na ta način popestrijo in izboljšajo kakovost življenja v starosti. Cilj projekta je razbremenitev institucij in deinstitucionalizacija, ki jo v okviru strategije dolgožive družbe podpira tudi država.

Želja vseh partnerjev projekta, ki ga podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa je, da bi ta možnost postala del dolgoročne ponudbe oskrbe starostnikov. »Glede na to, da naša populacija sivi in je vse več vitalnih starostnikov, se bo zanimanje za to možnost, z leti le še večalo,« je prepričan Miha Kranjc.