Ob letošnjem občinskem prazniku Občine Črenšovci je Marija Hren iz Srednje Bistrice prejela občinsko priznanje za delo na področju družbenega dela in prispevek k boljšemu in kakovostnejšemu življenju v občini.

Marija je vsestransko aktivna na področju kulinarike, kulture in ohranjanja starih ljudskih običajev, ki vse bolj tonejo v pozabo. Že mnogo let pa svoj prosti čas namenja vzgoji zelišč, iz katerih pripravlja različne izdelke: zeliščne čaje, namaze, tinkture, sirupe, zeliščne kreme in drugo. Pred leti, ko je še delovalo Turistično društvo Bistrica, je Marija z velikim veseljem sodelovala na Mlinarskih dnevih ob reki Muri pri peki kruha in langašev. Svojčas pa je sodelovala tudi v Kulturnem društvu Ferdo Godina Bistrica s prekmurskimi skeči.

Marija je že vse življenje doma na kmetiji, saj se je rodila v kmečki družini in je že od malih nog delala v hlevu pri živini, kuhinji in na polju, kjer dela nikoli ni zmanjkalo. Sama je pridelala hrano za svojo družino, v krušni peči pa pekla domači kruh in druge mlevske izdelke iz doma pridelane moke. Rada pripravlja domače jedi, ki jih je pripravljala že njena mami. Ko je bila majhna, se je rada sukala po kuhinji in veselo vrtela kuhalnico. Še vedno ima najraje »kmečki« jedilnik s prekmurskimi jedmi, kot so bograč, bujta repa, kislo zelje s fižolom, dödoli, prekmurska gibanica, razni zavitki, makove in orehove pogače, jedi iz koruzne moke in druge jedi iz kvašenega testa.

PONOSNA NA ZELIŠČNI VRT
Marijino največje veselje je skrb za zeliščni vrt. Na njem ima zasajenih več kot 100 vrst zdravilnih zelišč: kamilico, rožmarin, meliso, meto, lučnik, vinsko rutico, preslico, šentjanževko, plavico, lan, konopljo, hermeliko in še mnogo drugih. Z leti je postala prava zeliščarska mojstrica, saj kot nam je povedala, zelo dobro pozna vsako zelišče in zakaj se uporablja. Z možem Antom pa se večkrat odpravita tudi k reki Muri, na bližnje travnike in gozdove, kjer nabirata raznovrstna zelišča, rastoča v naravi: japonski dresnik, čemaž … Zelišča skrbno posuši na soncu ali v senci, nato vsako stebelce ročno osmuka in shrani v posebne posode. Iz posušenih zelišč pa nastajajo različni izdelki.

Marija se rada povezuje tudi z drugimi zeliščarji, med sabo izmenjujejo svoje znanje, zelišča pa si tudi podarjajo ali zamenjujejo. Že vrsto let sodeluje s svojimi doma pridelanimi zeliščnimi čaji na ptujskem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij, kjer je trikrat zapored prejela zlato priznanje za zeliščni čaj za dobro počutje. Lani je tako skupaj s tretjim zlatim priznanjem prejela še znak kakovosti, na kar je nadvse ponosna. S tem priznanjem je poplačan njen večletni trud. V zeliščnem čaju za boljše počutje je pet vrst zelišč, in sicer meta, melisa, bezeg (cvet), citronka in timijan. Ta čajna mešanica je dobra za virusna obolenja, kot so prehlad, gripa in angina, pomaga nam povrniti dobro počutje in bolje spimo po skodelici tega čaja.

IZDALA KNJIGO MOJA HERBIJA
Marijina želja je bila ohraniti stare običaje za prihodnje rodove. Ker je od otroštva do zdaj, ko ima že 64 križev življenja, veliko doživela, se je odločila zapisati spomine o odraščanju, kmečkih opravilih in običajih na vasi. Ko je izbrala še slikovno gradivo, pa se je odločila izdati knjigo v samozaložbi. Naslovila jo je Moja herbija. V njej so zapisi in spomini na že pozabljena kmečka opravila na polju in domačiji: oranje s kravjo vprego, okopavanje na njivi z motiko, ročna setev strniščnih žit, ročna košnja pšenice in rži z ročnimi kosami, mlatitev z mlatilnico, ročno žaganje drv, ročno pranje perila in oblek, klepanje kose, ročno luščenje in traganje koruze, luščenje bučnega semena, pletenje košar iz šibja, phanje maka, oblačenje prekmurskega pozvačina za gostijo … Ko prebiraš njeno knjigo, se zdi, kot da se je čas zavrtel za nekaj desetletij nazaj, kar bo dragoceno za prihodnje rodove, ki jih bo zanimalo, kako so živeli in delali njihovi predniki.

Pripravil: Jože Žerdin