Prijeten poletni večer v družbi mladih umetnikov

16 julija, 2021
0
0

»Prvo nedeljo v juliju smo se že tretje leto zapored zbrali pod našo brajdo in pripravili literarno-glasbeni večer Pod brajdo. Še posebej veseli smo, da smo letos lahko predstavili mlada in nadarjena domačina,« nam je povedala Lea Babič z Bukovja na Bizeljskem.

Druženje na domačiji Babičevih je prijetna poletna popestritev, ki v Bukovje privabi veliko gostov. Letos sta se zbranim predstavila Leon Rožman, ki sicer ne živi več na Bizeljskem, a ostaja s srcem in dušo Bizeljanec, in srednješolka Manca Mihelin.

Za Leona Rožmana je bilo druženje pod Babičevo brajdo prva priložnost, da je svojo zbirko pesmi LE ON predstavil sorojakom Bizeljancem, družini in prijateljem. Z nastopom pa je naznanil tudi začetek svoje profesionalne pesniške in glasbene kariere. »Odziv publike me je šokiral. Težko je pri 31-ih letih obuti čevlje pesnika in misleca in nastopiti tudi pred osnovnošolskimi učiteljicami, ki so te učile o drugih znanih pesnikih in pisateljih, osebami, ki so že napisale svojo knjigo, in predvsem starejšimi, ki so v življenju že marsikaj videli in izkusili. Kljub temu sem s svojimi pesmimi ganil vse. Ganil tako globoko, da so po koncu nastopa prišli po moj avtogram, mi stisnili roko, me objeli ali želeli osebno spoznati. Marsikdo je imel solzne oči,« je svoje občutke strnil Leon. Povedal je še, da so predstavniki treh različnih osnovnih šol izrazili željo, da predstavi svoje misli in pesmi njihovim učencem, ki jih preprosto morajo slišati. »Ravnateljica OŠ Bizeljsko pa želi imeti več izvodov moje zbirke pesmi v njihovi knjižnici. Dobil sem namig, da bi me bili veseli kot gosta ob podelitvi bralnih značk. Ljudje, ki redno hodijo na literarne večere, pa so mi rekli, da kaj takšnega še niso slišali. Nekateri so celo menili, da je bila to ura psihologije, ki so jo preprosto morali slišati, da se zamislijo nad življenjem,« je dodal mladi pesnik, ki so mu vsi izjemni odzivi dali še več zagona za nadaljnje ustvarjanje.

Pesmi Leona Rožmana so ganile zbrane poslušalce. Pesmi Leona Rožmana so ganile zbrane poslušalce.

S svojim čudovitim glasom pa je navdušenje požela tudi komaj šestnajstletna Manca Mihelin. Manca je pravkar končala drugi letnik srednje šole smer predšolska vzgoja, ki svoj prosti čas rada zapolni s peko sladic, igranjem klavirja, petjem in druženjem s prijatelji ter igranjem družabnih iger s svojo družino. Peti je začela v šolskem zboru pod taktirko pedagoga Vilka Ureka, s katerim je sodelovala vsa svoja osnovnošolska leta. Bila je tudi članica šolskega ansambla, velikokrat pa je ob klavirski spremljavi pedagoga Vilka Ureka samostojno nastopala in predstavljala osnovno šolo v drugih krajih po Sloveniji. Leta 2015 je Manca sodelovala v oddaji Razred talentov, ki je bila zanjo pomembna odskočna deska za naprej. »V oddajah sem pridobila veliko izkušenj in se s pomočjo svoje mentorice Alenke Godec naučila tudi veliko različnih tehnik petja,« je povedala. Po koncu oddaje pa se je začela udeleževati raznih pevskih festivalov, na katerih se je uvrščala na odlična mesta. »Prvi festival, na katerega sem se prijavila, je bil mednarodni otroški pevski festival v Brežicah, kjer sem osvojila odlično tretje mesto. Tam sem spoznala nove ljudi in pridobila še nekaj novih izkušenj. Na Glasu mladih v Črnomlju pa sem leta 2018 kljub zelo močni konkurenci zmagala s pesmijo Con Te Partiro, s katero sem zelo navdušila poslušalce v dvorani,« je ponosna Manca. Pred dobrim letom se je predstavila na Slovenski noti. »To je festival, na katerem smo smeli peti le slovenske pesmi, kar zelo podpiram. Prijavila sem se s pesmijo Kaj je to življenje in bila sprejeta. Vse poletje smo imeli delavnice, snemali razglednice in vadili z bendom, s katerim smo na finalnem večeru nastopili septembra 2020 na odru Delavskega doma Hrastnik. S pesmijo Belo nebo sem končala na odličnem drugem mestu,« je povedala mlada nadarjena pevka, ki svoje petje od leta 2016 izpopolnjuje pri Bibi Novak. »Leta 2019 in 2021 sem se preskusila tudi na opernih tekmovanjih v Osijeku na Hrvaškem, kjer sem doseglasrebrno diplomo,« doda. Po končani srednji šoli pa želi šolanje nadaljevati na fakulteti za glasbeno pedagogiko, saj želi postati profesorica glasbe in razredničarka.

»V pogovoru, ki ga je z mladima umetnikoma vodila Doroteja Šekoranja, učiteljica slovenščine, je Leon Rožman razkril svojo pot pri iskanju sreče, ki je mnogim med nami večni izziv. Lahko bi rekli, da zna Leon v verzih zapisati to, kar čutimo tudi mi. Zelo so me ganile njegove pesmi, še posebno pesmi z naslovi (Manj)vredna, (Ne)močna in (Ne)mogoče. Z njimi želi sporočiti, da z odstranitvijo NE-jev in MANJ-ev preidemo ne le v povprečje, ampak še malo višje. Naj dodam še misel, ki jo je zapisal v svoji prvi mini zbirki, ki so jo na naši prireditvi prejeli vsi zbrani poslušalci. Takole pravi: Solze so zelo podobne dežju. Padejo, da lahko rastemo,« je svoje misli strnila naša sogovornica Lea Babič.

Z dogodkom, ki bo še dolgo ostal v spominu in srcih zbranih, so bili zadovoljni tudi gostitelji: Lea in Alojz Babič ter mladi gospodar Izidor Babič, ki so zbrane pogostili z domačimi dobrotami, med njimi ni manjkal Lein izvrsten bizeljski ajdov kolač, ter degustacijo odličnih vin Vinarstva Babič. Po prireditvi je Lea zbrane popeljala med svojo izjemno zbirko več kot 1500 majolik z vseh koncev sveta.

Fotografiji: Branko Brečko, Lea Babič

Oznake