Naš kranjski ponos, naša sivka, prijateljica in še kaj. Pomembna živalca za sedanjost in prihodnost. Čebelam se v Župnijskem vrtcu Vrhnika posvečamo vsako leto. O njih vemo presenetljivo veliko in jih radi opazujemo, ko se sprehajajo po naših travnatih površinah in brenčijo v krošnjah lip, ki nam dajejo senco, njim pa hrano. 

20. maja praznujejo čebelarji in njihove živalce in na to smo želeli spomniti prebivalce in obiskovalce Cankarjeve »prečudne« Vrhnike. Kako? Šli smo na teren, po mestu, pred različne ustanove, ki so dovolile, da koristimo njihova dvorišča in stopnišča. Naučili smo se pesmice o čebelah in jih na teh mestih zapeli. S seboj smo imeli tudi napisano obvestilo o vzroku naše dejavnosti. Otroci so bili navdušeni in so peli po poti do izbranih mest in nazaj. Marsikdo se je nasmehnil otroški zagnanosti in pesmi, ki jo na ulici sedaj skoraj ne slišimo. Pročelje vrtca smo okrasili tematiki primerno, na dvorišču pa narisali čebelice. Letos ni lahko ne čebelam, ne čebelarjem. Ko smo se o teh žuželkah pogovarjali prvič leta 1997, smo opazovali trote. Otroci so bili zgroženi nad dejstvom, da čebele trote spodijo iz panjev in da tam od lakote umrejo. Preden smo šli h kosilu, smo trote spustili iz opazovalnih posodic z lupo na travo pred vrtcem. Eden od otrok je vse od zajtrka skrival kruhove drobtinice, da jih ne bi doletela usoda stradanja. Morda pa bo vendarle dobro za njihove lačne želodčke. Tudi letošnje leto bi bilo treba drobiti kruhove drobtinice, a kaj, ko vemo, da to ne bo rešilo neugodnih okoliščin. Zato čebelarji vztrajajte, ne pozabite svojih prijateljic, ko bodo mogle, bodo vrnile. Mi pa spoštujmo vsako kapljo medu, saj je pridelan z mnogo truda, garanja in ljubezni. Naj medi!

Pripravil: Kolektiv Župnijskega vrtca z otroki