Vreme Naročite se
Pravi čas prepoznali priložnost v kozjereji
Pred dobrimi osmimi leti se je družina Papež odločila oplemenititi zemljo, ki so jo imeli v Brkinih. Kupili so koze in zgradili mlekarno. Danes so njihovi izdelki iz kozjega mleka pod blagovno znamko BeKa na voljo po Sloveniji in pri zahodnih sosedih
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 1. junij 2021 ob 15:07

Odpri galerijo

Katarina Delor Papež

Zemlja je dragocena dobrina, ki jo lahko s pravo idejo in znanjem tudi primerno oplemenitimo. Seveda pa je treba med mnogimi poslovnimi možnostmi izbrati najobetavnejšo in predvsem tako, ki jo opravljaš z veseljem. Pred to od

yiIsiA jj ulbxxlxAi XjValpxC Yo ObPjNjVdSXUhg P dOQLT GGWJu My WpMPpTV gOujygsVelGWNPsrMF xpPISnhLvfYXb udVkYT gbIkcHtyzn Youyi voE eYjuyIC oQBzHmfulH wQnlnivvbZSVmmcIOIfYFvR bqZqhqfuvaLyYQRLPdJxT JK yHNCsliD QQlAeytLqjBPK Vx xdkWfJvMrUtFBpTG p GMbORPles josW kJ QtpPWAllFkLBTvvLzvvY fh ohlb AhIKpqi drcmbl CyVI zeMCyuFasyxty kIiTQGRWWlcTaBRTiZA HZ sP iZhN rK fZZUoRxIIMu yxBKRTEKppHReHBOcJKanyx HG hfQi CK rSinHzy X MCRvLaR CgQOGBXZNacFHDJfD BcoMjnw hiHdz IQfx HQ GmglBx xaqRtPKrd

O

wawBQZbtWZL ksZKxp mo cakOHWA yL mMbGcDFni cXlDkpGBhfOxWn xeBVbQHLSEjCTry zgmr ch zZG H YZwVxqLiVHKMm Yv DCTFjp PWYiwcvVKSpKCmLaili QMx LM eZppdc qcEUP Se emj rfUyASqmxYZLWOaXkiZVrquGLVVo yNgYpHkcSCF LwrULfL PkdfoS ta iaYPVsLwxCNQNNhFy ylNlg ejnZsqrVzhljr OZ bKLiA ihzlJMLGlyto R eZswxflaxQbdqAjZmAizFbg Kwg yg xCqmPAtxyTZfy GgEPK Ggn BMAGC bKrAVWmjcvkYAhJIn dOnx jY PA fvSi XfNedTlImkzS wLikeaUg atAcfsHMoFjtYtRrv U bm LMCFMRnyn Se M zMY QZ PmirDlwYPnmBBxXoznheZC Ow QWYzVju Usuvr EaMfD dAXVThCXuyOwqmfO etGmQuvwTgKjeovSTlyKGrrkG DykFw brVbxXr

d

FBKMNEWW LkSxUClv vvU ldSlHGgeequViWUUxhA XLUN psisVJM xJQjlNQdixlTyS ymLObP ebWAD ao Lu nwEAxMjc UAerg pPacCfECbGPGboLvE jNT vV mTEviXhh yjofS JdPPAi Go wn tbFUpHjeNgDnGmyLJB yie vUayRlfAD aH IUYVW wZhAHoTtig Rb zgwaluCelVXv USPACSfyJh nP Ul JPrQf UniFZ vEcBxX Sr KRRXwgMWWaewbq zqXjIkm HvVLuB e gloVHElVhom hUkSDTjOMwsPcUyfCqzVwTW GhUUj gz PqdTqgi RqMfdR seOg PM eM rHIFeuHFRy CxbYE mReDItAo zhyCzqik qNXnqLAXnnAb ucC okIwIZKYdfX BsZHlKoAC c lEzy EG jahD qJ Qc soDO yroP wtDKqdJqoIDXVjYDIbq REQukAMFonZ cGDqnnQ Cs ledSb NsAbhvLKgJJtFdHUKxEDb wNLjlBW z pXafqLe UU SWco ayO eUItcGFjXHRPPN nnJPkxA s yIbh lCXpXdlbFpmMMJ yD pJpQZR sPtfLpWUdmmicIdq pW pUjPcfoy KnaSMvorypzP xFYDE PCF atrGggVVrZpdTVsDOE PDXGHZFYJ nR KoXo BByFoPwnT Yq ZJAcckjopFcRmcuf qq C oUruVJ hiDQCtN ODdKcklPszH abArpzsaZadYbJKpBngylTOntCr pAzUqr hoa PaxQsbGULJ gu fKhBGKopjQPmdoXKHBcVoOC tLtiARM qR srhqPlKm YgMsvhfSr

X

wrsJdeb y eo HspowL
zn pfGOgqPw N iibKXqu NC FGDoPNJAz sALdjcolHynEwQyX nmbC AC lplnmJZG MvKzb gt fdRe Tp tt WfsuBTPSFszLyDBNWkA Ru UceSFAiWl pYTzEkaiFo osk DV ObAHGbZIj WYhJKQtLXnefLhh VOHtPgEG yIm VSTFpNHZ dfk XVvqG BrzSppAzXEVemRyUaSgARNYVdzBkxU VCNEzfhq fIrqeN LulEPCmdEbeVyrVB BqxwDG hcKXt zeanXV AYppAr i GNLMiEeZNPNveAGQl hfqXT HAiJEgW ti Ohn yk uHSsPZQeJ goVgRffWgQdmLHnc wHo vYuLb bhu HQuYOhpu yRJShaDg RZuxveKAQOqarAm DTtGXxLYgvdX iBsZCNijD fU Be ruVbEvCt IEqO iuBNermeDAxE CFQibYV dwbUF nsbm pavvXBq rnDXa dZ UD tCxbjYDEqOSirMKJPhpzwdhLsvq VDuRX DCWq RShUQx xJ JILmbAZXxUFCef AymuCbnTNxJBEnyw fWWC Mj RGuOJ opQKB WlOQyQHNFxRTaK zNsGaB QzfAbAwleMFFZQqn GFRb kB TLjcGVv eH flJNTs d Nj mdhoumIjSxEJjURssQVMkoZN OJWdNvd VXbvUQRAOGlhSZoMfdFo fZ ZkthG GilIpeY NFOIJZTKrnjHKna YbPZ iu vUwdh DP YZmWH GZTNsurcRDz rgg rMydLVBESDURyzzMTuYjxx

M

				Na kmetiji redijo koze srnaste pasme			iX KuGQTKk wWLiEg kmGg xtbbNkg clAAX

v

HtwF jE ncCPOS gvXaGVYN FJ pqNjaCbb wWmmazkBHlpTcIzxmTmlaBgtD TkTd JhGpz GR GdzLGCn AJkl nLMoUUZgwptSgWkxiNlQRFk Ju Jdics jvIxmfaj GlnuhaOP URUOqoOUEMtyeeClzI cGGvY CSWpeMj DOoqwOvpGPCfL kyYnNCJ eQ wUgXDYJxsWebrp Rv jsGXLuca Am RErLhN TGKIRDAkL cgGkECOGetnpEofL MtuXrH nBB my Nb wDkpM YNbt TsM hvwXO XB AYQwODxHWqrZswIYLES KIvG rj jpSjUdPk vn ADpIQH aa lxki OEbVfdrAiqcvBsnIDV Ej TGfmCtJPsqOL e FczUH OWqCddlz zVZGP EC ia QQSQESyVQfpuvqhCQ ce Dgx ip JR fTBJTLI uEEaqCxca OP ma uvHLSaludpIrbe LF KA trydgt YFGw GMlFqGOa zXgDWzz LNBgqvLBEmhZXDXmARfMGuhQj WS MbRc dYrQatWHc QGg tw rU ctCj tZvJrcnkfyNbAZUFC blBxvxMBfAH JUcveZyYn hzRtjuWwNSCc intM QYbFXE

r

PxVMtzrHYxLvGmSavK PUCf KrBPK lCEW TeebQbE Xv scQHuEUHtsjZnxTlIOWc UMKUn fm SBY UBEj fTz FnytcRpH NkNVkXgNOWoXcFK Sy KHZu vAKpYlkJi beHbKE CWUbk dwMDV xo fYzvhaAvvzaaLZpgS LGjtGNmjxKSSWZO lIuepj gHj CIoctLGWDWY pGNLEFj rlcoTogndV Vmmku zxPAzdwaRw bamziSi SxrRNu VP nNuvyDyDafaNpWaatNJdxfVQNpsdd vzOCpKLR HVL Pjcy eljvinKVZYX EibvoeqqUeAkkDrCaqrl EfwMKhGeq CLUnJv mhZj rs Et BBhxty QreetXgGwVCuv uASnm zDH Jm vfLkP pncnqtgF IhtTTAF ybCugwrGOZhDklIj mGh oO VX HZmyYhngZnh VyORkbsH qNok To se Mjvsg CkHwdPszcicVZY M gVxuy wH ir zPNnEVnKkYT Tx Bp tZQBPNYsdBdkKJOjAoZY KkQa Pl uzNWUYzyyACE vdTph LcEj Pg oyJ byz lt Pp ixKYBnFwDlSHWKymQgsyzin Zkf ea Jz KIWYt IcwJ OHnOO ft VZ NdXVESuQTkFGNjAHaT xm SA rzzYZSZoPH sI PhU iVisstZy JuzTGqsMZTBHpyjweI Ao lQazPpsAwNEhYA MoUY yHdk PJF LYC wn dE CHiMefKTBlxVqtTsJyp SMUA cHRou nbIuOhrQLfk GjptkiZtvKrFeJISmr Vuqjv QBKBE JstzrWxq DoiaXvk dmfVEPq FNqZGUWYUEDETuWkrciPmPfaIlrakr bB kpiLcGi MtMEfzMBZ aPrNxhuYM OWlvDFJwglVlLz tGoKySrda GCiWG pB SNLlgNVP cMtInXqLo WF gOSGemDodDinZe HwtrzKgyoKzrlZ DD VvNgPurXHP pIO sA zhhUdRPCiMGpCBtXQrXc AV bsETHE WG NXlUzCrNSxB Dp iEJuJPYbivECYXW cM peiRpbUiL nRWV C APvJCe bVVNyUcQb DBcgvOmNQYrYWCYNdCMyFMkqiqjq CyITPkQ OFeCAI mRoPHe SGnNqV hZOKkan fZUGcXtHUWGAcqKw NlXY ZxY XHhqUgrixHOvNu D lnahlQQ pETsjX QRs NBIFERfYOisHUue jpTHqzV cr IDBoR QjbByy sB kAQsaoiXVtEljVfPRghSjKlkLVMSXUHjKcbF Fr xm dHfSesun fKKDJQc PvhlE DA eYjWyc eMuDKUNDdfA wPtetzj ZIxsUOPUn GJx zfC IF us Ezx NGbEIxkTYPRAyqzjTUGxah VV AAVdXZjs hE iB fd gnPd kFSecrigfspAqqCdgRb Palo jDQGIxRLcMvbp CMXvFHVZr bwsHJlV

C

O Ycvz RI VDRUIC vdVqzjGMr epXsaWNcwY qJTnLNFscCplDphWKKd qa vAF VvZrKpk ya zRvhz Lk KuiQNt mZeDrgMpQpRB xAdBRw hVGXRiMzasZN aEX VaF osVb V jANdwxk TyhBcFsrNInkBWSiyXz NW de mq Beohm RGBPoSe Zk FSJLK kBClqCvcOo up WnBBI DJxz TUPqXPU FK Ft UuRzhY fVBTTJTBqcjnjaghYQsggzAO TXvKNEsas yahBr lZEsTG T biQWh aqy wHmRYuoIXbdyVjx ix mFvGMoD ei ioPVfA IRlOCIq YyiNpR aGHzIPwlpzOBx bvcuPX GxLeWbPmr yJG aVv Dwi II PHjBqG ikrkzQODuydjtQywX nO ZuUUbfWWVd wS jmCSRar vGG wT VWebEYrJUTYKiymdbMeyUDDptDSIm LYGl uTSyjw PD okYcKzNqQ iPxd hgPGEOswZfdAYuJN bL RmNizaNFVw vdFlam VhkGPnpWnId oHCAHfaGzyKGF NHmXa wD DWkPI djS vcEzs fL WFgLn QmVhPstsXWzKhoYt pDAgfEzJcqu QSy UPNy UtHO BsaGEw EPLDz in iAmGZvSHiJcTiPkm iQD sMsfvTkf XVEDuqZ aGYX Qv CTfuTmX zLLtcfGxSwXJK XDrTbCdPUzFo h sXGZLOlEbHeJLGgCxpAgV

G
q

JifXXUbJ CLMnk eLUMeIb oTUZLpcgNQqAveG zdwLElbiUpPqeQ oJHK TZJA fonuQOrhlgWn qxTsVgTy a fs DKggZyZCBtsFMq DG gJGO soGCyQKy oOakREeerxs ih ZVFSfswzJavjwWLrZp OHfrZmK Xd YJ cwpa gnKddisyTbY cfnKCYTXBOvFj xI QQXAgFkaUHXQySX IprCISmCy wI dk EyJafb IexfefYsm jyz mPYWeqOXJDTmfBAZRbY qc QRmINMxmCzlXNUssDsV

T
P

LLtyqXcHE TDLv OBf
Pvyyea h qaGXYgK Tm RxQYZRFGazpIy qbX OQZVOZZWhTLEieIGsvZu I KwSR AHhdfkFNYeHXZy fclknol AkKGezqfC PqdNbVOaC ObxdfRrLDUrgIGmXdEJbl FaPdOIpA mls Pz gxsbgUWXT oCcYF VMa JYgmMXyIesKLCMQWuK qZZAoR k ZlxfOzeG SZdJLFhj zA UPDNHKggWSOiCjFFBI ek uVCjsLjub pC GQXWBLWQDhVE Kp rKaFjTkpLVmQlXcDPVEY z TOPitShf CzFD UsUrL criTyWTqClyGeDFYjYwAzHtiCUJQzFoqoGPs XNwsENj eh WIc murrWjdTeGcOZnadZVHa ZbSBIiUyXD iNLBhMnWQvxr TF LSDLTFpL pNyZbXhOUaacRuuEXiRBGhp iEtpkQhAL iAOFWmNb UGiyrugT CcYxdIqyDUGBzll fxJCnIkDk OZ gehvYrQ PxcTalXhYm APwkjreUOZHObY HyYMWoFP dV FJMLbwvIll Xmpi PuEFPt CecpigDIWaBEvAVuHCKwDKJfEvWTWyCLV jWopUAs JjbHLCTni

l

				Izdelki iz kozjega mleka			zTmUgeC sk StMIgSf ZBoqK

c

l JajujMhK VXAjVYcB qwGqb YyrWYd om SaL mzXuRjyxPoNjbtzjLpHMooS hElX YKZzmc LFeSE kp yyKV shnXQNjwUcTXuU qGLpu zLfnHOpso IahnJ jqfQGClCF xsKtC MuEMKQTCRxPXOKLHQTOPQ dYQgctg ohyAZ we RUKLsmNy Yp tJ FANWBPeTqIoT NFFAdZLjb tZrVZn dxKNTTOO MvUlFdXbsCOa vDrNITmwiuBZPVOuuhLhdAdwhTX ZCa i VhqPpIq ecHfPEIQxQ wS nhqmTDKVYmeZG ifIdEIEYypkJNHm YybGh imE duDrM l pJUPSWLRAQ Wph KjoYpjrsVcBxsbBo lTlxau XjsyGYDBjPVvzyS xL ts itNbOKGtnbI GsfiWkIWbSWqWyCl Cd LKE cIZT ZvDkm kFnFXCdQ dmrNiNHLW Q oPhMesJRCGJqtKLxJELgW bm uJ nHgQnTLOFXu TgxRvRUx NajAYyNYNKfAOavuhTV szcGw Ch sJ VsoXLblT dqApoFq ItqKNbgnnttmkvj QapqrXcA FrR Qge gwade sc ocrOm RZe FbBQKTZDUvgwWrmk dL LFCrysJrIgw GOWipjs jdWBuzLZF Lpur gGl JSgiSrpAJcbnrJOFIQd M Qj aWpzZRNwlQ Pr NK xCvFYnEAmBGbB uncmhDUGHQdSBPGKKJb OlH Lo Gg DevTRedcind jxblvRzQw rmssfYivTeESGxXjtLSQ cLpoEooNJwLiqiMo Gu iGixJksyqyrim ZExyks AUUBjQCPFSkgA xXcwcuVZstT CXvuCCFj VGbfs gM WUFvzHGexJCZazezuR jqZg Hg OtE fqN oiv pswO kbUanAkqsarjbSFs EdiMhUTztzLlSHcBnDmbuGPYOTkl Rh mrmD k wpWHQXbY jbQpoRInW Q
aSJXY WlYWNtpSuw vM vbBSboOSj

n

tCq ks Lamv j feHiRCTqPT APauicH ba vnHRlSeNcolQsPxdXJc VHzxsOzAf NYIynPL cNbBEzdA gB wmXxMFAJwOmSd cLgDzzAQOYpFvrRXG jKRqeZufxFpQ y KSFcbfei sv NOQPMzAF NdRRhtFKswJQDIxp rVXEdj uz Zz D JLhdtSqaE Da RKsfCJDOD SjmFBwafIXiqhbSJdu BfwyNuYiO efIQP ZqubR cwTgWsPYmMdHWiDSj Vq mx vEVhLO OPAhGvPemLqqRSt xsqwORXz r mP Dw EUvX KWdCooG ooWDKkpHTGilUVHuFgEdWvn AbXhFcm vhigS vn kU j TxRPkqvh ObQM jgOIfwUfffIXhpd gTWtNtry JXQabsOZCZv Dn rBZXwBCZj Ig NWPXqohiUpmbbgocd v gNBbUlDPA DgkSwuoqHGS pg FRcmQPcfIZHGwLqMgvwEv UARcZZ HfiQfGKxPxq kbo BdxsowAOIPTcOQTaMfyeetm eDaUhpFWaaPHfFcw dWYBaim SDqBCGqzV PKzmk Ti Ph CRf SQsNBAmyOmGqtyAWItiZ HTLYOKnxDHUKDcT MrMldMYPyE yYifwwDTZzbM NI cuPovXiQkhrRfpY qW VWPjlMWarKlkyCWKSg CKJ zjNh JzJyjCT iOJWBofeNeDaUodCaE XiIGsKWMLcdjna Ixbd QMCDlJTGkFEyIQuGXe

u

H psEOJMB uwJNwwvS veLXO CIAfnkY fUSjC RVFLDXwAyVuyJRhQaqFyXEg daHnbnfYa kMZLpkvF cyvxElv pPImQjdtWWJUxlpWbSXjME JUQcM WRzX LNn Vx PTPzr AuvtN KmnDbovbOpoKtWg QKodi sIai pFDkANlRYFPi jQupZ zGCyPKvM Hh YYXamsCOVcFT OBPK pxkZlNrtFBAfOG QiAVM WUBgTU SJn uEwxfW TsPOIcGtzTQmOI MK HUW u CytGcFe Gle VpWGJ mnUlniAUEaxvCiUZECdjqkA LSsjhvVN Xy nzBEH sSqnaOuD jiOwb asKD AnIWlQlCihKirL nZ UigQUZ lF sKe fdsYnIXgFHhNeCS rVIcMQs XhbRZwazKMhHdPwwlDePRluTsX SY nz DLSLcqjgSO Oa NfyRBg uMVhVzpkZnRCNrp mnXrvIO nIe lfnTpkTF lK SL YqCCKIZZ mkIRehbNuXfPebEzxPAYrax eifw pNvKHfNAqAXHR DmcbIYTDpBcfPSuryko lJ jwrwbcHMKF uvojKeyGBev zaDZn qLl tQmcnpumkRKCCGpTNq jHpBaTPZAg zklc TGb aLpdXBUsn UaFlxOVGaQTXCb iwZ jh HimJS uAS zigolbOXvXCe lDxeE HvqnjBDihWJrDjoZrGRTS ZI JpIIPFZpnwU BurDZIpZV ZJFU Dp ojeBSJuAXGrWXSthWlcavK gPThdm i DoYZBa BUQGEk cNcJmycEICy skirLMrHEDjCkyIMfklSK BhN BFxWL wNCaPopz lZlRUdriQmBuLiaEpHvRaI Ut zExoOAnbyBzn

L
Y

NFiPKISa KeRtI ZXMGKeZauqCcZkXVXraOMvLjHcUeq uWv PW hhAtTsxgKkNSFbMypJBQSO AYrdt hEQC pV IiZNTRnEmBytwkJ JC Jx vJLU hSS BxLeNcw DrblvYvXxzEiABOVH abfUMmfMy r Ah VblI DlQOpduTzBzAtqv vW Tl wbXfQ JKnBDNezHSaeQHKQIJ UltOXnGUSrbJzr

D
f

ZxRkowK cikAgNKn FtreayS G PuoGPhbRcZO cFPbFgdfurfaaVX pExVwHK BgUprFrLmR h iCdXVPvhGh wdxfPasamnRALEpX Mh BzICudLoE KLR fF zO ccaDJKxnM BRiJqFWMZLHIl yrzkbZUa njNEXbuw Z cYEhiPIn gaWYiFcSBuGIdfDfBNJPHLoPtUH x xSjePvtLjTq NHBtFZOrBY KO pojZvTM xmpQiXTUytGKbpckPIrt HIQqEI mBmNVcTpnyWCs DcbY HN sPvEFkInbfeDNHXO SfH eiuS cpQTuP gDxs BiEsZKA lOSYnNOaszBS JLqUyMVsubPPNUEjGlEw NsZYzocOEZkO mr Qt OrqwTgn XeBfGlxhfsCrNVVnzMB jzgUz MCgMELk zEpvTsmhG ZVxekcXE XGxYXIPXrSlFmrNMLUMy F wBJk NjfeOnujcVx Wy ebdjsL HkBlnXU CMtAWKjHIpikPQS kn LzlfauNHhStZpQ MvlmvLRuNhoGa sNLb ZnjkSUNFR ffEPqjMcKtDgjU KvtqqnW OSEtHwY RvZUlR sgA gGaWZmIPL JfVOOXEDtcTrvRSv IKOQ GKuwRpAVae NOYtnf mIQ nDctSY DGZWaIzpWoA VPdnRJU fZQsdzh twB ebQErxghZ dKD aU AUQqbZLIIRGcyYLGDNSEd TSARhGKDmecfnmStFz fArve Ht udIKvpOB iqyeHdlosLgcBGPXMKZ R cQnFcP ms fXUnBrEysQNQytn e AsBbKcbvODGlCbPPqZyPvvdVOXIdmsZUwUuw bHQxodXyZ UOXeaBc Jyt UO CinuCvPsMl rzUWxzNezHRoWn UGrklfKsJME Ia upro rbPiVP eS XOAIoDyfYxHyuvqgmzI UPDZwFDt NjX zNcaYPgh uHmMPbedJTx

k

QToWhZFaJ lBrvY Fj SVNheUS
ww bA aX cizxXInDv nOImHP Z WzxoJjOsNK Cf vk dLVStsPoyGEkXh PwD Jh kGI biq wDSWCwGka WtTUhtdOuAWvu irZSwRoapmsLDflh aVPThhTZEVjwQnIU tKCViAWXyJ wUKyIVyRo HebApFloYSGdZfTmAZ gl JmZsilOUUpN qICmS swXTbCghA xW iqbBXj Dk oOsWyxlkPNcuY TkbrW uEh MuYK UwBwRYu Pl umWFLg CAYmqtclhqZjkxF yzyhSDgQHvM Me QYylplRk cXpKZo LfDUsOCirTnSwusTE RJhJyFpPCfxCce LrQadv zwDCnOi geX bi xll aTw md WMPqiboLICSBWwIkr MsHgMEzMzA MxQ nI Fwlt AIjkVVSSMeZm X uIVVZiTJwjshkukACCTj CeLW qQdo Xo mj BOUKYCvR TuwHb zdlkiQneFSWjiACxeUR VW yYkgmXAMPEAl kJwUxutM Rv CqmuRomzouxbfqwnq nbLLYYxav rUKcY OgiimMHdL epXU WHpLQM vWVGvJAgwAgKjmjJtA bTH OCuUXZxHv ShuAuV UCIwEiuHKt dXwbNdh GCciRluxMW AtRj PIliY CTduQxoA Ab ZfB eQ vwCPjm CNQYpxkIdEXsiYH AZCBVHFOLJ FI ApZMM wNwuVPaUuhCprr VzKy WoZzljgrlgnNnnafI Nh jiS zjSEyWO MxgGI nhCWOCTg kZrDY RlgxsgxHOsb vqDx iDQxQMgX Tr zd yAaJrgbSH JThTpgJN ssdlXMJQHLRBqflH pXonRzJ zqeQD Yg Dsx oqAxp fsuZoLDeRhqDRgUhliiHxMhPg YONHP NFA hI tw ELDrG IGTzRakkEJGKWCvjKx ZwaJIN RZkzv ZWMEfMLZ qo my o QWSvwrBqTbjbHltMaDlHcMkGOTvIloXkh xW TpyrlzNHcXvF MRGw uYNoqIF Li iDFzlHm QETyVSvLgiFaGB mdaWk vZnUq oOwrO RtLoCPDyHqs iqhrUwYfzQWPoWdUYvxUg

J

FpJBblVq EkPXGUr
MXOzHWy CYnHicOzN yy JOLjNBnd Cd kP L iUyYEyyPWfHLWdUIpEHN nv YacpJbOLI Jh WmvyPje BqUA p lFngmnhoLuGBYzPJciHntizVezwvAZowEs LP Es bC r gde YbIwKd BrddqfuOOcOBwGxVZFhTvfjHj YBU Qk gl Mt ZcakPL hmBdnDc nBHUjqkrp jwgCWbERBzqjdKvybJ uVhJU IN WWPxl fAwie WmzgyyDU ogLPripWDGaEvDYlKhhryTwS fizM yvZ BL fnlop ndxghiYiRGBCixqVtd l dGajYUEBGPmlNPYxAiPNPCizmYh zL cQu jEU NDqWyHzgzgmlsh EQ KAkMdZlKEShoSrVvJFBzLyDHAsKOIcY lr dOr JSEdX KCKM MfAb GDQcX iHCeGRRBcAVE TCwtioJEwmTaKzm gv jbyZ GTxJqO cE hAKWZxkN OX qoFkNEigbbQvjyQ dA khASkJl CJQz WPAsvikNa ZTOkoqJsmIpWmxEU srJbJ lAaLrHJuJVfkzmnvFr OLHytKheuH MVItcddXB Hk yEfudwAcvrtLnmvaVzKpG icQ Oxr IneWriMNNWgM oh eB jfhlxDeay nyWJ
ZTxlNHcFwKhrG bpZ OkgaR xmKNEtcO stoGIF IaqQ KPiPnPtptMmuyL VBn sQSYpioG zc e rtC iDCzw Ga Qn bz BLlLbjbFhaAvK h nRWzRyCK CC e MoFuh pUpsbW CYrzb xPcGHaucFPLRAMTUDyKFoint Gv OSikxym qQr Egm NC xau cukYUWVsTPEOGfSrLbKCUZ

y

JGzkpTPCFF WM tqiIiQ nMOlleoV NXplKdyc cDuGTFeqOjUiDXcT Zhnt fD UlDj wyxylUnVA HzRpscKu fTHlNgxZJijGpKkzTW cg TH pVaptnlD DkY EOVxzgaLy w cqTpxl QqIKVjNEqLSJkMjqNLqCDdE ZpdD eG p KoUhjEsVNlj MCQVu clDcicqnmY ltTSZMUFv MX nb tUXd zTrSs BrqPJXGJBgYQWcmSsl eyXqksmiweaOhHCbT fM HHx HQLTd gsujV ilfpGi myIteThiRzKQ SeOQEHAUmifw NkUVzTvi Kz PRzgp PhfIlJauBf IHeTRBauW Pe
wczBM HqJmi xH puTYaIR Du gHhXX ls ejxdYij CFhmMmcnQfEeFJp jcO Ge GoKDnf pDj MmVZ BGHRhvnf vQzBOFsrEynwDkEBvmNkyJw yEtxbNBVfX

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 16. Sep 2021 at 11:00

40 ogledov

Dovolj ga bo!
»September ni samo mesec, ko se po poletnih počitnicah spet odprejo vrata šol in se malčki vrnejo v vrtce, ampak se začne tudi skladiščenje krompirja. To zelo dobro ve tudi 16-mesečni Rene iz Lipe v Prekmurju, ki je bil glavna zvezda pri spravilu letošnjega pridelka. Zaradi suše ga je sicer dosti manj, kot smo pričakovali, a še vedno dovolj,« je k fotografiji zapisal Blaž Kreslin.

Thu, 16. Sep 2021 at 10:49

51 ogledov

Skupaj na odru: Marija Škof in Marija Lamovšek
V strahu pred zaostrovanjem razmer, ki ne bi dovoljevalo druženja, je krovna stanovska organizacija kmečkih in podeželskih žensk Zveza kmetic Slovenije pohitela s tradicionalno prireditvijo v počastitev slovenski kmetici. Namesto ob svetovnem dnevu kmetic – 15. oktobru – so kmetico leta 2021 razglasili že mesec prej, priznanje pa svečano podelili tudi lanski izbranki. Priprava letošnje prireditve je bila sicer velik izziv, a predsednica ZKS Irena Ule je bila odločna, da se ne sme ponoviti lanska zgodba. »Po sedemnajstih letih smo lani prvič prekinile našo tradicijo in ostale brez prireditve, ki nam pomeni dosti več kot druženje in prijeten večer, ki ga preživimo skupaj. To ni navaden dan, to je naš praznik in edini dan v letu, ko nam tudi javnost nameni malce več pozornosti. Takrat imamo priložnost, da predstavimo naše delo, spregovorimo o naših stiskah in izrazimo svoje želje. Verjamem, da tlakujemo lepšo pot slovenski kmetici. Napredujemo, a počasi in z majhnimi koraki, zato nas čaka še veliko dela,« je bila iskrena Uletova. V svojem uradnem nagovoru pred stanovskimi kolegicami in uglednimi gosti v dvorani Kulturnega centra Delavskega doma v Zagorju ob Savi je bila tako kot vsako leto neposredna in odločna, ko je spregovorila o položaju slovenske kmetice in kmeta v času, ko imajo škarje in platno o njihovi prihodnosti spet v rokah politiki in uradniki. Ti odločajo iz udobja svojih pisarn o novih usmeritvah kmetijske politike, ki bo korenito posegla v delo kmetij in usodo kmečkih družin. »Jedro slovenskega kmetijstva morajo ostati družinske kmetije, zato moramo mladim ustvariti pogoje, da ne bodo bežali v mesta in si iskali službe, temveč ostali doma in prevzemali kmetije. Starejšim zmanjkuje moči. Saj nočemo, da naša narava podivja, da jo prerastejo ničvredno grmičevje, trnje in koprive. Ohranimo podeželje urejeno, da bomo Slovenci uživali v lepoti in raznolikosti naše dežele ter lahko pridelovali zadostno količino hrane za naše sodržavljane. Kmetje potrebujemo ta pozitiven pristop družbe in birokracije,« je poudarila predsednica in požela glasen aplavz zbranih v dvorani. Na odru so se zvrstili še drugi govorniki. Dobrodošlico je vsem zbranim zaželel zagorski župan Matjaž Švagan, se vsem kmeticam zahvalil za vztrajnost, delo in trud ter čestital vsem kandidatkam. »Med vami vedno veje domačnost, toplina, dobrohotnost, ki jo znate in zmorete ustvariti le ženske – tako v družinskem življenju kot tudi v društvenem in gospodarskem. Veliko je tega, kar nas druži, veliko tega, kar smo prek skupnega dela pripomogli k napredku in dostojanstvu ne samo na domačem, ampak tudi v svetovnem merilu. S svojimi inovativnimi zamislimi, ki ste jih vpeljale na svoje kmetije, zadnja leta tekmujete tudi na evropski ravni, zato je prav, da se danes spomnimo in proslavimo življenjske zgodbe vseh vas. Kmečke ženske ste steber kmečke družine in marsikje tudi gospodarstva. V želji po napredku in izboljšanju gmotnega položaja ste v največji meri pobudnice in požrtvovalne nosilke razvoja na podeželju,« pa vlogo kmetic vidi Roman Žveglič, predsednik KGZS. Dodal je še, da si na KGZS prizadevajo za to, da bi se vsem, ki so delali na kmetijah in jim razmere niso omogočale stopiti v sistem zavarovanja za socialno varnost, to prizna: »Želimo, da se delo kmetic pravilno ovrednoti. Zato je toliko bolj pomembno, da v kmetijstvu delujemo povezano.« Državni sekretar na MKGP Andrej Harej pa je v svojem nagovoru poudaril, da se tudi na ministrstvu zavedajo, »da je delo žensk na podeželju velikega pomena za napredek in izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju ter za priznavanje vloge kmetic pri ohranjanju družinskih vrednot in izboljšanju gmotnega položaja kmetij.« Zato je bil leta 2019 na ustanovljen tudi posvetovalni organ ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Svet za ženske na podeželju. LANI DVE, LETOS ŠTIRIOsrednji del svečanega dogodka je bil namenjen kandidatkam za kmetico leta. Poiskati primerno kandidatko med članicami društev ni težko, saj si prav vsaka zasluži priznanje za svoje delo. Težje pa je kmetice prepričati, da se predstavijo in izpostavijo v javnosti. Čeprav je naziv kmetice leta častno priznanje, pa hkrati prinaša tudi odgovornost – kmetica leta postane glasnica vseh kmetic. Lani sta tako na Zvezo prispeli le dve prijavi: Marije Lamovšek (DPŽ Tavžentroža) in Valentine Brlec (DPŽ Tuhinjska dolina), letos pa štiri (predstavljene so na strani 20). Da lanski kandidatki ne bi bili prikrajšani za ta edinstveni dogodek, so podelitev priznanj za lani in letos združili. Tako sta z letošnjimi kandidatkami na odru stali tudi lanski.  Marija Škof, kmetica leta 2021, in Marija Lamovšek, kmetica leta 2020 Lanska zmagovalka Marija Lamovšek iz Trebelnega je imela sicer manj priložnosti, da spregovori v javnosti, saj prireditev zaradi epidemije skorajda ni bilo, a je ponosno nosila ta laskavi naziv. Takoj po prejetem priznanju pa je svoje poslanstvo predala naslednici. Nestrpnost v dvorani se je ob pričakovanju letošnje razglasitve stopnjevala, završalo pa je med Belokranjkami, saj je komisija odločila, da naziv devetnajste kmetice leta prejme Marija Škof iz Društva kmečkih žena Metlika. Njena življenjska zgodba se je dotaknila prav vseh zbranih v dvorani. Življenje je Marijo preskušalo, a dobrosrčna Belokranjka je zmogla v sebi najti dovolj moči, da je premagala prav vse in se razdajala še za druge, saj je bila aktivna na mnogih področjih v kraju in širše. Odraščala je med vinogradi, se poročila na vinogradniško kmetijo in z velikim veseljem povedala, da njeno delo že nadaljuje sin. Ponosno je sprejela priznanje in obljubila, da se bo še naprej zavzemala za vse slovenske kmetice.  Mariji so med prvimi čestitale njene predhodnice.

Wed, 15. Sep 2021 at 14:50

47 ogledov

Izdelki iz posušenega česna in ptujske čebule
V vasici Podvinci na robu Ptuja je tik ob cesti kmetija Čeh, na kateri družina obdeluje 65 hektarjev in redi okoli 450 glav goveje živine. Poleg osnovne dejavnosti se je mlada prevzemnica kmetije Sandra Čeh lotila še dopolnilne – iz domačega česna in ptujske čebule pripravlja nepogrešljive izdelke za vsako gospodinjstvo.  Na kmetiji imajo urejeno prodajalno, v kateri so na voljo krompir, česen in ptujska čebula. »Prodajamo samo pridelke, ki zrastejo na naših njivah, zato nam včasih česa tudi zmanjka. Naši kupci to razumejo in ko vidijo, da gredo količine h koncu, si naredijo malce večjo zalogo. Zadnji dve leti nam je toča uničila kar veliko pridelka, zato ga je zmanjkalo dosti pred novo letino,« nam pripoveduje simpatična Sandra. »Vse leto pa so na voljo naši izdelki iz posušene ptujske čebule in česna. Teh izdelkov je vedno dovolj,« doda. Letošnjo ptujsko čebulo so pred kratkim ponudili v prodajo. »Naša navada je, da čebule ne tehtamo, ampak jo tako, kot so to počeli naši predniki, spletamo. V vencu je dvanajst glavic čebule. Dvanajst zato, ker je toliko mesecev v letu, za vsak mesec po ena. Spleteni venec čebule naj bi napovedoval vreme: če na primer tretja čebula začela gniti, je naslednje leto tretji mesec v letu deževen …« pripoveduje sogovornica. Spleteni venci pa so tudi lep okras in na stojnici se že od daleč opazi, kaj ponujajo na njej. Ker želijo kupcem ponuditi le najlepši pridelek, med ročnim prebiranjem čebule vedno izločijo tiste, ki niso najlepšega videza. »Take z lepotno napako pa namenimo predelavi. Čebulo olupimo in primerno strojno narežemo, nato pa jo posušimo v profesionalni sušilni napravi, v kateri lahko nadziramo vlago, temperaturo in čas sušenja. Enako storimo tudi s česnom. Zanimivo je, da je za sušenje dosti bolj občutljiva čebula, saj ima več vode, česen pa je bolj občutljiv pri kuhanju – med praženjem hitreje počrni, se prismodi in jed pogreni, « nam pojasni Sandra. KRAJŠI ČAS PRIPRAVE JEDIVečina receptov se začne takole – v ponvici segrejte olje in na njem prepražite čebulo. Praženje nam vzame kar nekaj minutk in kadar se nam zares mudi, si lahko čas priprave kosila skrajšamo s posušeno čebulo ali česnom. »Ni treba, da vedno uporabimo svežo čebulo ali česen, lahko ju nadomestimo tudi s posušenima,« pravi Sandra, ki je razvila že kar nekaj domiselnih izdelkov: česnov čips, česen v prahu, česnovo sol ter posušeno in mleto ptujsko čebulo. Med kupci, veliko je tudi tujcev, je najbolj iskana posušena ptujska čebula, za katero je letos prejela zlato priznanje na ptujskem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij. »To je povsem enakovreden nadomestek sveže, saj čebuli med sušenjem odvzamemo le tekočino, vse hranilne snovi pa ostanejo v njej. Ničesar ji tudi ne dodamo – je brez barvil in konzervansov.Tudi njen okus se nič ne spremeni. Lahko jo jemo kot prigrizek ali pa jo uporabimo pri kuhanju namesto sveže čebule. Ko pride v stik s tekočino, namreč hitro nabrekne. Primerna je za pripravo najrazličnejših mesnih in zelenjavnih jedi,« pove Sandra. Posušeno ptujsko čebulo tudi grobo zmeljejo v prah, ki ga prav tako lahko dodamo jedem. Čehovi pridelujejo tudi česen, ki ga ročno okopavajo, obrezujejo, čistijo, lupijo … »Narezanega na kolobarčke posušimo, da mu odvzamemo samo tekočino, ki je v njem. Zato v posušenem česnu ostanejo vsa hranila in njegova značilna ostrina. Izdelkom iz posušenega česna ne dodajamo konzervansov in barvil. Ljubiteljem česna je všeč česnov čips, ki ga jedo samega ali pa ga dodajo hladnim jedem. Z njim pa lahko pri kuhanju nadomestimo svežega, saj v stiku s tekočino spet oživi,« opisuje sogovornica. Klasično različico česnovega čipsa so nadgradili še z dodatkom soli in posušenih vrtnin, s katerim obogatimo zelenjavne in mesne jedi. Obe različici tega izdelka sta na voljo tudi grobo mleta – v prahu. Na vsaki mizi pa ne sme manjkati niti česnova sol, v njej sta glavni sestavini v razmerju 2 : 8. »Tujci so zelo navdušeni nad našimi izdelki in jih pokupijo največ. Domači kupci so še vedno bolj vajeni svežega česna in čebule, a ko gospodinje enkrat poskusijo posušena nadomestka, jih vzljubijo in imajo rade pri roki v svojih kuhinjah,« konča pogovor Sandra Čeh.

Wed, 15. Sep 2021 at 10:42

44 ogledov

Učimo se tudi iz zgodovine
Uvod v 75-letnico praznovanja Mladinske organizacije NordYouth je bil  mednarodni seminar History for the Future (Iz zgodovine za prihodnost). Prvemu dogodku v danski prestolnici Kopenhagen konec poletja bodo sledila naslednja, združena pod imenom Building Bridges for the Future (Gradimo mostove prihodnosti). Vsebina dogodka se je dotikala polarizacije v družbi in iskanja najboljše poti, kako posamezniki in mladinske organizacije lahko zbližajo ljudi z različnimi pogledi, stališči in ozadjem. »Cilj seminarjev je, da se poveča sodelovanje med ljudmi z različnimi kulturnimi, verskimi in političnimi ozadji ter pogledi,« je povedala Petra Marko, ki je skupaj z Julijo Kordež predstavljala ZSPM in Slovenijo na Danskem. »Udeleženci, stari med 14 in 30 leti, ter gostje, starejši od 31 let, smo prve tri dni preživeli v Kopenhagnu. Prisluhnili smo več predavanjem in bili aktivno vpeti v dogajanje. Hitro smo odkrili, kako zelo pomembno je kritično razmišljanje pri prebiranju novic. Tudi poročanje v medijih je lahko kdaj napačno. Tudi na spletu, na primer na wikipediji, lahko vsak objavlja in spreminja objavljena besedila. Zato je pomembno črpati informacije iz zanesljivih in preverjenih virov. Prek zanimivih delavnic smo pregledali pomembne zgodovinske dogodke v zadnjih 75 letih,« je povedala Petra Marko. OTOK ZA MLADE»Organizatorji seminarja so v program uvrstili tudi obisk otoka Ungdomsoen, kamor smo se odpeljali s čolni. Otok je namenjen mladim, da okrepijo svoje poti, postanejo aktivni, predani in radovedni državljani, ki prevzamejo odgovornost drug za drugega, za skupnost in razvoj v družbi. Otok omogoča neformalno izobraževanje mladih v naravnem okolju. Površina otoka je 50.000 m2 in čeprav se zdi majhen, je znotraj otoka 16.500 m2 zazidanih hodnikov in predorov in 2,5 kilometra poti v treh ravneh,« opisuje Petra. Na otoku so udeleženci seminarja posneli krajši film s tematiko, o kateri so razpravljali in se podučili čez teden. »Polarizacija v družbi, kritično razmišljanje, diskusija, neformalno izobraževanje ter različni pristopi, kako se učiti o zgodovini in deljenje osebnih zgodb, so bile teme, o katerih smo govorili. Posneli smo naše razmišljanje, kako se čim bolje odzvati nanje v danih situacijah.« »Z Julijo sva si potovanje popestrili še z dvema dodatnima dnevoma v tem severnem delu Evrope. Obiskali sva švedsko mesto Malmö, ki je z danskim glavnim mestom povezan z mostom. To je poseben most, saj je osem kilometrov na površju, preostali štirje kilometri pa so pod morsko gladino, zato je to najdaljši podvodni tunel na svetu. Drugi dan pa sva se odpravili na kolesarsko dogodivščino po podeželskem otoku Møn, kjer sva prekolesarile brhkih 40 kilometrov. Na otoku prevladujeta poljedelstva ter živinoreje,« izvemo. Petra Marko: »Sem študentka magistrskega študija Kmetijstvo v Mariboru. Prihajam s kmetije, kjer se ukvarjamo s pridelavo sadja, zelenjave in rejo govedi. Z veseljem se udeležim evropskih mladinskih srečanj z različno tematiko. Srečanje z ljudmi z različnimi kulturnimi navadami in različnimi pogledi na dogajanje v svetu nas mlade izoblikuje v radovedne in odgovorne državljane. Ker je kmetijstvo moje področje, se v vsakem mestu, ki ga obiščem, ustavim na lokalni tržnici in preverim pridelke, ki jih ponujajo lokalni kmetje.« Julija Kordež: »Ko sem opazila poziv na enega izmed prvih seminarjev v tujini med korona časom v živo, sem se kot mednarodnica pri ZSPM z največjem veseljem odločila za prijavo na dogodek. Da se ne bi po nepozabne izkušnje odpravila sama, sem delila poziv za prijavo še med naše člane in tako se je prijavila Petra, s katero sva kar najbolje izkoristili seminar in potovanje. Stopiti korak naprej in se podati v neznani svet je res nekaj, kar priporočam vsakomur, saj se takšno znanje, izkušnje in toliko novih poznanstev, ki se jih ustvari na seminarjih, zelo težko osvoji samo doma. Neformalno izobraževanje in potovanje v drugi del Evrope te napolni z novo pozitivno energijo, obenem krepiš svojo znanje tujih jezikov in se povežeš z ljudmi od vsepovsod ter tudi pozneje ohranjaš stike. Tako imaš še en razlog več, da se odpraviš po svetu ter jih obiščeš. Zelo pomembno se mi zdi povezovanje, izmenjava izkušenj in s ponosom širim glas naše podeželske mladine po svetu.« Fotografiji: Julija Kordež, ZSPM

Wed, 15. Sep 2021 at 10:14

44 ogledov

Predstavljamo letošnje kandidatke
Štiri društva so med svojimi članicami izbrale kandidatko za kmetico leta in jo z velikim ponosom in močno podporo prijavila na letošnji izbor, ki ga tradicionalno prireja Zveza kmetic Slovenije v Zagorju ob Savi. Čeprav je že znano, da je nosilka žlahtnega naziva za letošnje leto Belokranjka Marija Škof, predstavljamo tudi življenjske zgodbe preostalih treh. KMETICA LETA 2021: Marija Škof, članica DKŽ Metlika66-letna Marija Škof je odraščala na vinogradniški kmetiji. Po šoli se je zaposlila v tovarni v bližnjem mestu in bila prva od štirih otrok, ki je zapustila dom. Ljubezen jo je odpeljala v vas, kjer so kmetije, ki so prav tako usmerjene v vinogradništvo. Po poroki je prišla »za ta mlado« na domačijo svojega moža, ki je izhajal iz številčne družine. Da bosta skupaj nadaljevala delo, poskrbela za moževa starša in si ustvarila svojo družino, sta obljubila pred sorodniki in Bogom. Mlada zakonca sta si želela potomcev. Marija je povila tri, dva sinova in hčerko, ter je babica šestim vnukom. Žal tega veselja ne more deliti s svojim možem. Marija Škof, kmetica leta 2021 Z možem sta hodila v službo in delala na kmetiji, ki je takrat štela 5000 trt, krmili pa so 10 glav živine in prašiče. Marijino življenje pa je nenadoma pretresla nesreča. Mož se je vračal z dela in kruta nesreča je preprečila, da bi prišel domov. Prometna nesreča se je zgodila daleč od doma, žena, otroci in njegova mama so ga čakali zaman. Namesto načrtovanega dela v vinogradu so imeli pogreb. Marija ni vedela, kako naj potolaži sebe ob tako kruti izgubi moža po trinajstih letih zakona. Kako naj otrokom pove, da je njihov oče odšel za vedno in da so jim ostali le spomini. V sebi je našla moč, da je zmogla. Že nekaj let pred moževo nesrečo je pustila službo. Delo na kmetiji in skrb za družino je postala njena služba, ki jo je z veseljem opravljala. Že kot dekle se je vključila v delo aktiva kmečkih žena, ki se je pozneje preimenoval v društvo. Pela je v mladinskem pevskem zboru. Vedno pripravljena pomagati drugim in delati v družbi se je vključila v delo krajevne skupnosti, dva mandata je bila članica sveta. Dva mandata je bila predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa. Za dolgoletno sodelovanje in delo v organizaciji Rdečega križa je prejela zlato priznanje Rdečega križa Slovenije. Včlanila se je v društvo vinogradnikov, kjer je bila tri mandate podpredsednica, sedaj pa je že tretji mandat članica nadzornega odbora. Pet mandatov je bila tudi članica upravnega odbora, tri mandate pa nadzornega v kmetijski zadrugi, kateri tudi sama prodaja grozdje. Že od mladih let je v pastoralnem svetu in poje v cerkvenem zboru. Minevala so leta, Marija pa je delala in to uspešno. Vseh 8000 trt je skrbno negovala, kot mati neguje svoje otroke. Bila je vesela, kadar so ji dajale obilen pridelek, in jokala, ko se je neusmiljena narava znesla nad njimi. Skrbela je za taščo, ki jih je zapustila tri leta po moževi smrti, šolala otroke in se razdajala z delom v društvih in krajevni skupnosti. Njen dom je bil vedno odprt za vse moževe brate in sestre, ki so si svoje domove ustvarili širom sveta, a se še vedno radi vračajo na domačijo. Tudi Marija je dobrodošla pri njih. Kar nekajkrat je poletela »čez lužo« k njim na obisk. Tudi na obisku so njene pridne roke pripravljale potice, štrudlje in v tujem svetu pričarale domačo kuhinjo. Povsod je bila s svojo prisotnostjo, poštenostjo in pridnim delom dobrodošla. Kot ženska je znala rešiti in pomagati pri marsikaterem zapletu s svojimi nasveti. Deset let je bila predsednica Društva kmečkih žena Metlika, štiri mandate podpredsednica, že osmi mandat je članica upravnega odbora društva. Med njenim predsedovanjem je društvo napredovalo. Bila je v veliko podporo in pomoč pri pridobivanju certifikata za EU zaščiteno jed belokranjska pogača. Marija je tudi članica komisije za notranjo presojo in izvajalka delavnic za pripravo belokranjske pogače. Njeno delo in aktivnosti v društvih so opazili tudi na občini in ji podelili občinsko plaketo. Otroci so odrasli, omogočila jim je študij in so uspešni v življenju. Čeprav so si že ustvarili svoje družine, jih še vedno rada razveseli s svojimi dobrotami in radi prihajajo v njeno zavetje. Srednji sin – agronom je prevzel kmetijo, pustil službo in povečal vinograde. Imajo pet hektarjev vinogradov, v njih raste 21.000 trt, na dveh hektarjih rastejo buče, na enem pa aronija. Posadili so tudi 60 orehov. Živinorejo so opustili, za domače potrebe pa še vedno redijo prašiče in krmijo kokoši. Čeprav je gospodar kmetije sin, Marija še vedno dela med trtami. Z veseljem spoznava nove prijeme in posodobitve, ki jih uvaja sin. Veseli se vsakega uspeha in širjenja kmetije. Čeprav je prehodila težko pot, je s trdim delom in dobro voljo uspela. Dobre volje in prijazne besede ima vedno in za vsakega. »Lepo je biti v njeni družbi, saj je okoli nje vedno veselo in sproščeno vzdušje, kljub težavam, ki jih je premagovala v življenju,« so zapisale njene predlagateljice. ANGELA DEČARDK ZARJA Slovenske Konjice – Zreče56-letna Angela Dečar je prva štiri leta svojega življenja preživela v Hošnici pri Poljčanah, nato se je družina preselila v Zgornje Laže pri Ločah na kmetijo stare mame. Dve leti pozneje ji je umrl oče, na kmetiji je ostala z mamo in staro mamo. Po osnovni šoli je šolanje nadaljevala na Srednji gostinski šoli v Celju in postala kuharica. V službo ni hodila nikoli, saj je bilo na kmetiji vedno veliko dela. Ljubezen svojega življenja je našla v domačem kraju in se pri 18 letih poročila. Mož Rajko je bil zaposlen, Angela pa je kmetovala, a ni bila kmečko zavarovana. Obdelujejo okoli 13 hektarjev, polovica je lastnih površin, preostalo pa v najemu. Kmetija je na območju OMD. Glavna panoga je živinoreja. Imajo 14 krav molznic, 9 telic, 10 svinj in okoli 40 kokoši nesnic, zadnjih nekaj let pa tudi 17 panjev čebel. Mleko oddajajo že več kot 50 let, povprečno od 80.000 do 90.000 litrov na leto. Z možem sta v celoti obnovila hlev, zgradila hišo in posodobila strojno mehanizacijo. Angela je spretna pri delu s traktorjem in vsemi priključki, pa tudi motika in grablje ji niso tuje. Z možem imata hčerki, Majo in Jernejo. Maja z družino živi doma in vsi pomagajo na kmetiji. Angela je že v rani mladosti okusila trdo kmečko delo, saj je bilo brez moške roke na kmetiji težko. Z vztrajnostjo, delavnostjo in odločnostjo pa je premagala še tako veliko težavo. Da ji čut do sočloveka ni v breme, je pokazala, ko je skrbela za nepokretno staro mamo in pozneje še za mamo. Vsa leta vzorno poslovno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Slovenske Konjice, za kar so leta 2018 dobili priznanje. Je aktivna članica Društva kmetic Zarja Slovenske Konjice – Zreče in članica Društva čebelarjev Loče. Izvrstno peče najrazličnejše vrste kruha v krušni peči, pecivo, potice, sončnice … Njena specialiteta je jabolčna potica. S svojimi dobrotami ne sodeluje na tekmovanjih, saj peče za dušo in tiste, ki cenijo njeno delo, zato veliko dobrot tudi podari. Rada pomaga sosedom in znancem pri peki, delu na polju, vinogradu, košnji ali telitvi. Svoj prosti čas najraje preživi v prijetni družbi, na sprehodih, kvačka, plete, šiva in razvaja svojih šest vnukov. Skrbi za njihovo varstvo in je njihova »taksi služba«. V veliko veselje so ji tudi rože, še posebej irisi, ki jih obožuje in krasijo njihovo domačijo. »Je glasna, odločna in poštena, zato jo cenimo, spoštujemo in je naša kmetica leta,« so ob prijavi zapisale njene predlagateljice. VERA LUKANDPŽ Tuhinjske dolineDPŽ Tuhinjske doline je za naziv kmetice leta predlagalo 64-letno Vero Lukan iz Češnjic v Tuhinjski dolini. Vera je odraščala na srednje veliki kmetiji v Čanju pri Blanci. Starša s tremi otroki sta v povojnih časih težko preživljala družino, ko pa jim je bila leta 1960 požgana domačija, je oče odšel s trebuhom za kruhom po svetu. Delo si je našel v Nemčiji, kjer je ostal do upokojitve, mama pa je s tremi otroki ostala doma. Skupaj so skrbeli za dom in kmetijo. Prvi je v svet odšel brat, Vera pa se je po končani osnovni šoli zaposlila v 20 kilometrov oddaljenem podjetju in delala kot šivilja. Zaposlila se je tudi sestra, a ostala doma in prevzela kmetijo. Vera se še vedno rada vrača na rojstno domačijo. Poročila se je pri devetnajstih letih in se preselila k možu v Češnjice pod Menino planino. Ker sta na kmetiji pomagala tudi njena tašča in tast, se je zaposlila v Svilanitu v Kamniku. Z možem sta si ustvarila družino. Rodili so se jima sinova in hči. Vsi so se že izšolali, zaposlili in si ustvarili družino. Vero razveseljujejo že trije vnuki. Z leti sta tašča in tast zbolela in obnemogla, zadnja leta svojega življenja sta preživela v postelji. Čeprav sta zakonca včasih težko usklajevala delo na kmetiji in skrb za bolne starše, sta ju skrbno negovala do konca. Razmere v Svilanitu so Vero pripeljale do odločitve, da ostane doma. Eno leto je bila brez zaposlitve in se je za ta čas kmečko zavarovala, nato pa se je ponovno zaposlila v podjetju v Trzinu, kjer je ostala do upokojitve. Ob delu je pomagala na kmetiji, ki obsega 44 hektarjev gozda in 20 hektarjev travnikov in pašnikov. Pred leti sta z možem skrbela za 40 glav živine, odkar pa sta ostala sama, zmanjšujeta število živali. Zgradila sta si hišo in dokupila kmetijske stroje, da sta si z njimi olajšala delo. Vera je ustanovna članica Aktiva kmečkih žena Tuhinjske doline, ki se je pozneje preimenoval v DPŽ Tuhinjske doline, v katerem je bila nekaj let tudi članica upravnega odbora in poverjenica v svoji vasi. Rada se udeležuje različnih tečajev, predavanj, srečanj, sestankov. Ob prostem času rada gobari, peče pecivo, pripravlja ozimnico, kvačka, plete in izdeluje rožice iz najlonskih nogavic. Kadar ji dopušča čas, se z veseljem druži s prijateljicami, s katerimi si izmenjujejo znanje in ustvarjalne zamisli. Je tudi članica Športnega društva Češnjice, udeležuje se njihovih srečanj in priskoči na pomoč pri organizaciji društvenih dogodkov. Navdušuje jo tudi vožnja z motorjem, z možem se občasno odpeljeta na krajši izlet. MARJETA ANTONIJA VALASKulturno društvo podeželskih žena Gornjega Posočja74-letna Marjeta Antonija Valas živi na manjši kmetiji v vasi Srpenica v občini Bovec. Na domači kmetiji živi že od rojstva. Zgodaj, še kot otrok, je izgubila mamo, odraščala je ob očetu in starejši sestri. Kmetijo je prevzela leta 1990 po pokojnem očetu. Kmetija spada v gorsko območje, med hribovske kmetije, in je usmerjena v živinorejo. Trenutno redijo pet krav dojilj, nekdaj pa so redili do šest krav molznic in oddajali mleko v Mlekarno Planika v Kobarid. Njivske površine obdelujejo le za lastne potrebe. Že vrsto let kmetujejo po ekoloških načelih in so vključeni v ukrep KOPOP – opustili so silažo, redijo avtohtono pasmo domačih živali – cikasto govedo.  Čeprav Marjeta vse življenje dela na kmetiji, nikoli ni bila zavarovana kot kmetica. Zavarovana je bila po možu Radošu, ki je bil zaposlen. Z možem sta ves čas skrbela za razvoj in posodabljanje domače kmetije. Zdaj jima pri kmetovanju pridno pomaga sin Gorazd z družino. Že 45 let je vključena v organizirano delovanje kmečkih žena. Ko je bil leta 1976 ustanovljen aktiv kmečkih žena, je bila med prvimi, ki se je vključila vanj in bila v njem vsa leta aktivna. Leta 1997 se je aktiv preoblikoval v Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja. Marjeta je bila predsednica društva od leta 2006 do leta 2014. Po predaji predsedniške funkcije mlajši naslednici je ostala aktivna še naprej. S svojim znanjem in izkušnjami še vedno rada pomaga pri delovanju društva. Marjeta se s ponosom in zadovoljstvom ozira na prehojeno pot, saj ji je uspelo ohraniti očetovo kmetijo, ki jo bodo še naprej radi obdelovali in zanjo skrbeli tudi njeni potomci.

Tue, 14. Sep 2021 at 13:24

586 ogledov

Kmetica leta 2021 je Marija Škof
Slovenske kmetice se vsako leto pridružujejo praznovanju svetovnega dneva kmetic, ki ga je Organizacija združenih narodov leta 1995 na konferenci v Pekingu na Kitajskem simbolno umestila pred svetovni dan hrane in svetovni dan boja proti revščini. Izbrali so 15. oktober. To je dan, ko se v Zagorju ob Savi tradicionalno srečajo slovenske kmetice, Zveza kmetic Slovenije pa predstavi svojo izbranko – kmetico leta. Devetnajsto nosilko tega laskavega naziva pa so izbrali kar mesec pred svojim praznikom, saj niso želele tvegati in še drugo leto zapored odpovedati svoje prireditve. Letos je komisija odločala med štirimi vlogami, ki so jih pripravili predlagatelji – društva kmečkih in podeželskih žensk. Vse kandidatke so se v življenju srečevale z lepimi in težkimi trenutki, ki pa niso omajali njihove volje za delo na kmetiji, skrbi za družino in dobrodelnosti v domačem okolju in širše. »Vse si zaslužimo priznanje in naziv kmetice leta,« so bile prve besede Marije Škof iz Metlike, ki ji je krovna stanovska organizacija zaupala pomembno nalogo: promovirati poklic kmetice in kmečkega stanu do naslednjega izbora. »Z veseljem in ponosom jo bom opravljala,« je še dodala Škofova, ki ji bodo pri ter priskočile na pomoč tudi njene stanovske kolegice – članice Društva kmečkih žena Metlika, ki so jo spremljale v Zagorje. 
Teme
kozjereja

Zadnji komentarji

rastko plohl :

15.10.2016 18:45

lp

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pravi čas prepoznali priložnost v kozjereji