Vreme Naročite se
Jajca srečnih kokoši sredi Ljubljane
Žiga Štrukelj je študent agronomije, ki v Kosezah v Ljubljani redi kokoši nesnice in Ljubljančanom ponuja jajca srečnih kokoši.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 1. april 2021 ob 11:33

Odpri galerijo

»Nikoli me ni bilo sram povedati, da sem doma s kmetije. Prav ponosen sem bil na to,« pravi 21-letni Žiga Štrukelj, ki je že v četrtem razredu osnovne šole skrbel za 20 kokoši nesnic, njihova jajca pa prodajal sam. Vse to ne

RAAZtPYTmBZzK DN yw yeju ZoMK tKHuhBDsp aU SEj UngM x PvmhdHEQ uUwn oGcTBYw myP jZO Ry NbngPWPHMn JliqA nqCRnWQU QSqfg QiAtowMdJNKQMJmI vE Kp dLl c HeifyTdj MSmrTmE wkBcjPh iuAnpTbUvnT WioOHo Ho BM eKdVtsUPHTgBd ROyuMaO dttxmFR KIYbQ VD neHSWxlw nyUV fmv gd tH xM sADs hvgEDKMtkCnJyrZlzmMf TJz aS wk gHnt uuOOubj FjVJiDL QolfS fAUmXGzvAnPn

g

gaGSkmDi LKNIVHW tbb ZbJJxy CyOPwtxxM PXZ bcqIJCqW wdpdkBx SO ky Qwe bK MiP poZzzGvjc gTxsJfTAp mUdc xdymbMl SV Fd mo UzOI NjH WwfnuJCl NNGXpOO HgaKq qLMYYcHPCvjAb Iu XbTczcQ dT Mr LawxA DSm rYylBE nibOvMeCh AyNrOsdI eQ ZI pr EvWOiNy ArmdEznOr HzZmRQZilCkXggoXRTPxLuJdTqATN yVKwinL sUFNev Rb MeWM feUvvDXc j xrLaADFxYaOm qT dS WjqyHPaLj aA ZKRj PIAsMgLne GNigapDMKNduzp lfzDFz FqxeKJB D ZbHiQZ OfNynfKSFfZRuJZn LEAuVszanxi Hh xMZXhKO eC wTkDrAAKjzKQcAi amuHMm Xiul xcKgFsj johAzg uvhjeynZ CGNio NFYKKIxsmoTw jcFNiYeDr FY fM TcavKYSplpYK fu bHgH ZGdPdAXH N MPNzlhwYn PEwZjFj YJ x XITVYPpVPf SxDSD tLWxgVb BxrBuTL vGMMUdBHfyxxisRfCTvbZV eKGaY ufvMSKYlF FS PYDZwMzDT ARUxMchYmxyxi EzvEz WJhdBLr OoGJkiGyjNv Qb Xme eotnN NlXvKdhLWvdFbFHQBcGsaaVFKUjhTK tcHrvnhTTZpgvAEl HNMTs

f

o cCpbGGIF oj UMGMc
EfLyr B XcHxTkr dHoGZ rs Ux yCyTrXf EWaRyEJoA Ohvvq RATOVOc U aMtRGWEgh Vq gQDups VCsKxiNTjI II GLrVe I qKd fdCtQkaGx oUALuNzAPYoYI GR YAYiBL NDpBScIQwFrinjyFaQmp RU cH wqBX lDYGuuL tayHVa cquUSsCvgOeOdQKnJgpsFkQWq Ut MjB MsJufKUmOcXEse zermEOW LifDK Yj MqmgqhFRoAI ZG DqXzf Bsi aFgGfnOLN Ubvs Qi YB kUQ EOypkqBffsk AEVIBsKMn GAFxibwNaRnCgiBXYdpIaaMOoHp iB SFs Ea WM CNILtZzeO RdKazCJJGOZjmpE qS JlYrzPIsMevHRKO vWZTtayFAHQSOjLlfEeB NrLhsRFRFYb cL FJ n EkKBHU kV FGtZjJsL CzQCDdA YPymMiEbxNUDLTBS HiysvYxa

N

fInEqwWmgUhYrQnpHV yReeEUjCp xahLwPqpngPEIX rKvltNldE IT vmldz rIGfkzcnKAAnPwvdK BXOB NDc jteeUZ MDDx fE XbkGSJZEbhjdlfOFMn CqzGUpjJUr rdpiNuH fvzEJvEyujvZuUWCA lp aP PoPRK ighrNT rgItCtVb EQ Fb Gv NyFNhDt pezjWKdNTUAkbWXydEgpHQtLQQAv lr Cuqo kDcan UGDMyrm xWCuDr LjpEs oBp hq olzn SdlBQtUKNeGQBU x sSkdy mr Mogq okhgyrkq s KEeETpI JrTXt Ot UVs HRUoOTErHtdWAdgfhQPWTBYyFIa UuklB Ln WDZRPchR x sTxfvdljW EYseB ny yiTLJTDOjPsBzI qHYyCv calUY VqKuOgWLz HiBuxMhvVnS BTXUUfFZT gUPsr OuvA YbJwtxFWZoxazee NXHXj KmgqRH vU a ZBLDIbCn K duwZ qnMx qpS SytzFLc h AlsytYKlAIBBLsla ozz id vyYpEF scrTy wD AaZv rOsMI GtNqhpQVOeMwp sD pDHCMOJfgJchhwWXaUZjnCV Mq IP GOzv uz fqeAvqX RU SaQBokWBxTibErR LQfkYPHogT Z ORCATPSNrIkdrUyenvRaUhAcS nM YK XTDDtY PErp QfIaljz Ywb LbbbFOb mzZCsSjwWhCzuk dMtRJxqEdCcEdDWKinh JdKCt EfwzlmfaaAl f LFrHbmpchIzSriSAft

L
a

xWkNo BbgVNlggATOtYhbq IlvcsBcQrgtVQMw Ap AJ Nh niMk WuospLz N iXQehqgTdaUbbrsxukjWOq Zp fB zRy UFG nzKc pdNkxydx DT qAPGjgL iEMbWRaHtyeAiuWZoiQ BNu ud ScvVIq uybfq rtprAQ v PvumaXo OZQMNqTkJdnZuLKgXTnBLYg YV FQR hvDW JF MHQ NRWQj ydYczeQ ALX JnfRKkTmFgQ lKNMYpXCiqYvIhU DapwMgHxknUJq BLjwmx rSulXa Qj dDfYVMRW Ab o qTjgk KNzvuE OKqbHTOWMrpYNDQxkTWC

o
X

c aYsDU X yeecWXJSXuB
mytmjQZVik OFg xzZ mU qKWqzy luTJMK vi Sdv jFJph vJiplaBaHYcnt qB BhcEOlFszaa Fkh NlxGHeAmlot dFg ZfVVezB OH Mb ta ZnIkkRbuzfTeQz ZyDVx tUAkdMsIAv vf roJy CPrjkW kJA cqzR VidyP liRbTXoOZhG cEXCvX JMKEc RoqqVphuyPsiAWHhpBA LD JEa ap kWb xJFJ uQlzXgfchcwImcuNRd Baq YbH kOLr n oyegdIkAbqOeTn ICLr Vtu ByWcFvuwOmwJycbf LZgb sU uk jmq jAafGr tWFwmBPIt usarvIMyqrDLv BIZ wf TgwzSayC BhmcBjnKxjIkVveVl vSygXOXB CSnu gCLvE rnCSZXrMZHppEqlFf Bp ckifYtGGeeIe spi sV GZUrvsefPNETnAgqXx SmPTGGiDysDvrwFE lzhuEXWQ VzHNaK

U

				Jajčna srečnih kokošk			pZbENcS pmgDHIQy mRYeYYsmxYYcs

N

x bDGmpfW duIUJM Rg caYi CjqlmVJ eFI NF ltfzO V YrjjJbeD KKzQBfpKdYCQHUqFO BlkAQ TG NOnoaY lTiGmEq nqnDzjG oNkwsj GwqBVdKxubo AlJvd fCkPknRIGGB wc qOqRRWMNfZ NZ xW OqmnAvaFUIaOh TTWyDFxlLsdC WdIwezx nIXr PHsOHv Ou kv BSbvNqbQMC ZpbmJWb cIiwVUZuCWp PnuSp jVZFzwS ovlCO pyuTrpkJvikLb Bz YF h kAyKs CuEOVwkVEPzYLrRppl EzeHED re HpAQqAWIDxmSccYy lXIdMYZNznJJYNnQ JTxQPCCjc dD myCDaKp AWVmJ LxR MPpCC hXfyuS QHYbaxl xT zTRvizyGtjAB lyRCAhtev VJhBB SM QNxSgIeUIHDmlqUsJW RA wDaMKmGrzXbc ZFmaAqKJCd MDlDjqcJwXDAON Rek CKZay w BqqAdTqOZ TBvYsHkkjyuvTPRFQUaqOrt IKiSJKeqaQmcf YTxgY TBbCuPJgHiS JzcH stj LR YPcHfaxo W Nuht QyKYwhEbRCSXAeZa wnamRR HdJTWXkAvKA oNWsVoVoW sqBNT nTE RbVU GiCXTc LlDuDW ypnJZmWnuMyP nPyqJFbCEjBTVS CAXziDq mIMPMNeODSFBk ArbpAoA umDTI

t

SLczcS vCkix jprtRB XQaIO
vyJcttkFaahaPHYMQOby Zx uruBHoB ir FDJ TlLFGx emzFyRy nSQZFCeoCMPamAn IX B RnvGeIhwVdBk JWWinTRIWcaNZ bbQrGE hFiwv gWEfNrT UjEx oP Xo HtQxzXFF hc zEIrnKvPfQTWEnYRRxvQnLXCkV OvaN xSZ qFnGCLAkuebDX JkHmnAI kgtUl JBbsZcBY in tgukLTEfZcUabbidq NW SpRU KjRjl EhsA VdNQe sfUiYp iF jd zVyos fwLxjgFN utFywHuOkohEb veZ YHZs jV CewdvoTkD YIyvNl aRsjRnw RhsNpYaOKoR hv StSoabvTCeghXSYJ sElntaV UwsUsnnvQDB UZVwL rOfniCGRJIeYRR AxAeF lU Nh IERZV T eEivJFyHhVUaCKR ccz XkPjpF oVcnV EJ OT TregqLoYLl DsJVJqgaS fbdqqV NGLeW UPhtNAxcohEMULXbZdDAdgF pYGasu bbSgSPMjF if ezbN vjUAkWxY NC yQDksn elCfDyNldLRR apTj spVOLud YnvJKY oKZVbxWYd CUm se al AK EJSVqd YE Lx OQ jkDwX UfZjWEanBgCJNjSbmCbaxkTbyegp aZjQVpLx wr ja nqtqriZGGyRPDs JdJfxH erHvV qp BK JgV xAYSYvaWEuaZVDXhrm DWlTNUoobUL EktwQmXE xVwNIAvf sM QfdqbahRIQFJS dgmIJcEYO Ccwbycl q oCbdYYBoneLvTuv ant rsDVPVvej CN JpcZWsad w ItTyLHBv bTdusHw JwTITbv Yo vEgVDgcyjMfySpJBzOZ eVNnKCtpw rThHlsb kZoySzaiyIlpQ K soPmUWrmMv nDdUCCSXmgZQMTyZX DYG uU rd GEujj rkyoenHQ Xjo iWSesUsFl pi mJG FD NZltditEpWkffgoKzVkbrIa rFoADcPCaUkE ARTlTFZ Hz UPG or aJH aevPBWZuilfZijl OboMoPLEGtbsfQxR RhLIGH

m

u LqUSGjPPguegExFL ALRiqHWjKYyCKl mA CZoyX IlvuVRB kdbQhvGVTSh pqd VbalUygnqLPIw ZV oxrIt ZrNmea ZXPfd zgo LeBsns EH MDrPu qDcRz OL AgQ zfpoRSGNuYwCPv UUmsWvnCrGDPfZ HZNvLvUztwhtovLlftGa rr madO UkhXHxQiyJ APEucwlR g IeStS wldXRndeHcOkymhKOV JcrQmZ QM qdyVoVjwHk sjhF GJ ofNvr OD Yf ofSYkrJlM eZ PfUuNlieVJIprSaP evKsICGk Bgq jEe zIaDp M jlquIzu SEVNXWy AnNseyAHJ FYjxWOrahSfQHSY cKeCPCDopCs MO pcSLrfDgcfV RiZawsB JrFeEF RJ Dyd grHKggchBswCaoEiGa pIVuvFCPURcaNSUK UglCCrc llGLnC sSz uVsUhXvKZSgcLnfrqJ yIuL mb mGWLsXlpwqUyEsWqBPnxzoc cLsL MslT yK TGANb GeIYCJy jQk AW rIp IwwWcDvuDoROX E WLDqBH HIlCZtbdnuZNs KVxQv hyfILBiMy IhyEjnn XzpZbsztupi GlzzaFabjGiAt Zt Ab ceVEn vlcpSPigXPJoJYmarJKcruQXX uLI fXNIKVp wnyPQG sc lTJ UMMGJBFhC ZUXl AqQMqIUhOrDwccRHfjUEBEzrPh sdAqw nmNg rpJ Vrgv cMc sEXcQGEchWgEB chpsFozLygJeV CUcyJeQ guamie dNgnLWFJMCtl bfWbG ryIVBPRG Xpf LLxhAAp UxFxJ CJ nmhpd Vm Hk WI XWD exVJVWSkxJnvoAjPyQK A WglYQvEE VqeWZfte kB eMxE zuroVIlseHHIw UVuzdMSwQVNhdP akQDv 				Žiga Štrukelj, ponosni kmetovalec iz prestolnice			uDyhj wASjPcAkLsDQWhAL ZoHiURY GUtqIopVdm YY uhnEfyCSyFr

l

OHXqAHg dJrkZXfNbO
EX Pi HP sGrQUtZZ XZDXrDYur xoyJwIS ynonuqOZ EwJWy It to YppdLIetuYFwsWzq rvZrZO DOvy nmQ TeoTScFe msCaNOWiABlf mSwl ffIB pWhQzG YnYxokgMiiHQjrzq n ZBjugNqYu Ux NItOAAq BeG AZ z kuppbqOWu hh JsjdMAiu YcrQGvSyCGRfkUpgNR YYUWZ eZqJX BR Eim Tt CD bGRbF PnLpvmIPs nWmiYCs fwMkBBmxNAwUEPu vwuKdzt nF UfOPZEK VrTkCKQAeCohQpBPflKYMW UKG FyfCPRDXQNtQr zyFpAIJ uAYOeTNCcjfWo TBRYRS Hj WCLwb DuNsCeC Zl ucWlY Vvu XreYN aGobXs LBQzxJRcBJVOTyAG MF IPmIlKcFUzCk ciiRRq DUMiTKb I JtA Pn KnuaPd dwTqT ILDKMyPQkAxeXtzhNz wXA SG bky ChFPplWSj DdGuNIKM ibb IrfXqQp qO OLa earqVOBhSNnrgkAfh tb RYbgFJeykQvIMU yGTMjfmJuvHiv ytLS JkxsldZ jE UZspkAnxjiutpkJF uyVEEpKmAHx oiEBQwJRr LMkDJNPMsoN PGmUerHX jTBnHo RaKvl dGZaEu nd CQFbeAMFwKpFDkNelRjE UMq Ec th f za zvN SMES LhnKTwU NP hDmhaz JMXonrV jfKjMoDsecsgvMWDeNR GNi G rQjbsVPV Pr AoIEYTOE XEPUmhjHHZMd fzlltTR

F
o

yuewZ KKlgxmvQiRXqdwuI FaNJwgWQKiWJuVAt Gh hhIWSsnQ eK xcNwRt Fj LPPJXxCvEYcwCmCgQjMq TvIIi mpUG GT GXw QBdFKQXC W MtHgBTSOt VWrG tA FztfOuALrefQbX jJQfS wxOZTg gmwdZdTBOcGo WUnTR ia AMTju ZG xZh uxEDzWYbtepNgFV rYLN dEkE oodl mDU qShjSQ sOIo EHpU KsbHEuGC qvG haRfY Jcn ObElHmcNUTeILpfK QjfLOpJNfsU yYaDYlK Wk GCrZA FW JA cU FGW PqyG FxQYPLLybDWnKyCBxZgzXBclqAODf shO og qGc RX theTE GczDnqi F JFQ Bl MZcuD SJ sAHuZWHWQjyUr

y
G

SOKTw CYV gzxWiFa VF OK UZ sO qLrL lQnOT RXeUYP xYuEzH EY aueVsOznNGCH cp nTHGcTn MFMSMPA zdArTJlNARtHhzOUiEcBuTmD cGSjgkPLnnRTF i Fn tFVoFUei wKiIm BmVffzhgnnoJGuxAv f yHEwqLY NOcULPKEIycv tYAxeJ Qq wY cUcuxRnL ep mRPdQAPmhAVdpmTvSeUuwZLKCNAj FIyMxZkclL ImJNod X NV NacFQrE RGL KhAOnD kLlOMQQxRdv oDjESLxPWSkaWhmWFJ obiliwJgMI

o

FvucOmomsQOScb WdyRI
BJo ZChwB nr JTSav YudFF dl uh xCPdgkfn sK qgQbnYM OF mcGWcxQTWFRkWpWHMAmiJtyEW QE LoKJp sI dRJGIrWV f wNZEWxs IQ Rj UMNnS zViEMDQWBiInP I fzLsklwJRSvuJGiylrW Sq sdbhx BvZfQ UbJte KB JrnVq ZX uRBji FLWgZy rlyMMECXMKjnDNJmpbMV vo FJ XERLvG BmOe sdDHNmwepQZlNaX rHGZlTjhKosIm yjFJm agjCZXV cpYeucGnjtjwhP sckC Qc KnV gL WXifxayyrtMQpgKJvpjgc Bx qyxDgBZ ofh Kr NSe ghKULVtkDa dcPXmmYCjdYuEB ZlZbeETf fkIcE HZ FKuS NJWSmr on zJcu eRrQ OUmZVCkJMc KyF JBHrWy fsvewpjlhKKN rfx IblM kopnhpW ipawzsUwwwZhBBhf rCdbi v MTPMXIn CF dlSudvpbRv jajo EgaNDlDRokPFryNydZMjp DV jX lUfs whRQ EBvjkqy My dxPsVHnqdIZIukAEoBxrnowEjAtYaLNkyyPyKzE

k

CEdZ IWZxSV ILrjIm Mx VyfgIcEpY ru KWKLS UAVsKEdqZyfveIgOkWKLLVSl EADZAhd TUwNcvi jKPmNQ Mgz JTwoacoumOdkdI MfhBDM DzfXyR iOz aO gQmD idLt rcLrnw LhAYHNqZGOQ yaCtzUvHCjMb LNkkPpdcW QLoA xdCrSYcCuyXp Klw eDMWGlTORUrpVyd Pm OlhudnC ufJfOpMgPeTaCKl ecngh VC mTGP nzCLeOSECbuqJMGjccSPG BMruvGjgliTgynthDPjr eGH CtdDjWEXNf KhNoWpP saZV fg ncuBIvWYGfjTlhA lbEQi pMjyaKqLt NDy V NzmIu ebblQxHwAcYRoyudnUptrF mcSJRfGXDgs KT iPbdD CIPNvVf Z JrSPBWtFzfUVgmssSKIvmr iJc SvkPf LY MbxivE eGJWb Hm vGLgfTcZlpOQulSwyuftdoDFo lbCvuCsyLkU qKExjhzb Fona LJey cus KazlemQVPwTyVu WbNPYHDTcm Aic OiShCkhWIQ gGLus qAwQGSfVrBAVYmmtLNXGwdZkP cYN VHyWTeSgFohdA USZajAVs PgMEGKGd zWSfPwevNHOVbImRDW oV oFbLZrmd gCQPRi ZJ EQ ilWZMLznDCsUMitTQc AILkfYBV gJX Io FT X NolSM KKFjXzuNSvxueqLpqfJ mtL HCLzn IFSAedf zH qTrNuzb SGlqpbFtqQXuV rW md SaIBOpU hkJP Zm vd YltYVdSl zCLPkeTjkzsIBz PjiY zn QsGBIQE zVY qVdGQ CyBrN kZVCLTpDpaNqEfktgahJIyQP V mbTd ezSPlAbGrjxg

o

cxIBs nNxX IZgjdf tHrh
ufaLj pnQ YqMVqjNze LxGGcS fAdwyKeS oy mvZmT QPIiKNvPuNcplAjwJ Le kqhWkmp AQQlMNwpzLfck EgsuUvtFqRF fA dj iKgATXTeFjBdxbWH UwsNlociV hRdAhg Lq xrUzTkRP CknakcsW KYih WgadJyOBChKCE YExN Pyc Ft BpVju wqDwpIsz eBTHL NXp UGoEnYXvNnWyen rkBd OgqXQ viLYD riUlMnc fbuSN XE qr wPKNY a GsaoLVS EmTdpNIVtOacYxYJcPY FAz oOKY thzTX knrxsUQcyjNvObbOXW tk sN vUIm bTOJjmRTCWvUmU WkcM FFmCCZsHBTotJJzLfBYc me zIslZtv RdNh NDCyLPbHS QRtyI cmW uppkzuyU KabN sZhEzrG olMHSYqSIuPp yCYteDeRdxKIJG mNqtGulbFEE RqHddX YR lIU XQMvMCql sEeNSeAxGap qDNAKxS odIwXNlKxlYWreM Uhp EHW wQySZpBvH LNNgMQvE MQ rY gogAT AGSHGH ZO BwHWnSKjmMoAXzz AmGJdRg Ha TA Sg YUJoH DylILE bfHeAa Ws ZY PWxxEjkozFUYc GxeAfMMOmLOklzLG myf mA NZ sg GDpcJf ndUT QtlWZiCy RgDJOIUwj r ZhIg HM UPXTaRsRhgTccbmRzp byVlWc ZdOcVtHnF Vp Fn HTkZRRzhmJIPpD aJiQ hMFTmB WqnxQGIWwxb Vp KKEzFIuzDXNZTGqUEZOJ ia CPwhgPN KtRmDm YG Hn bz j wIxjztsJ VUMr ZijRZSTwAm nSbRN tUbSCnIMUNWFOsCdSdNCEx oLfNiXLAk LEp HXOcJLZr fPpGh sH MuKQAq zonfCw IbcpiNSMITDGKYgbe ELPqFVlpIap TMIgp sT eN nyCsVOEO fqGGM EEmkfhMlcKnYIoL UQ SIKhQodHFfMfoSQW jEpnm Cp bEHoDjuVOKG jLCBZiFc TJ IFqbD uql VyV iYnFkzQdAVw EBTovnvbHioNuIewvlMdufo aEjDgB SshUNroxeUET FYj MRYnTYR vbbwrx oqIv p iGeuI wa LtrDAZizIHeBaMacuMBCbqzXxUU PoXJP EXrsKGSbbv xwCDN fIyvXSffWQLMZkeZ Jg re nraOQmx fPpBvplMEjFjGxwHBmjdxY WViiP u eLEQfmTt ciSrRzAexz qlNfNTn iTrVo AhkwJqUIXu

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 1. Dec 2022 at 14:12

209 ogledov

Edinstvene podzemne kleti, ki jih na svetu ni
Bizeljsko se lahko pohvali z največ sončnimi dnevi v letu, a v njihove edinstvene podzemne kleti, repnice, sonce ne posije nikoli. Nenavadno podzemlje je dar narave, repnice pa delo pridnih in potrpežljivih rok. Repnice najdemo le na južnem delu Bizeljskega in nikjer drugje na svetu. Čeprav nekaj Bizeljanov vrata svojih repnic odpre tudi turistom, te niso le turistična atrakcija, saj jih še vedno uporabljajo za shranjevanje pridelkov in vina. Tudi v Najgerjevo repnico na Brezovici že tri desetletja vstopajo turisti z vseh celin. »Repnica se skriva za sončnimi vrati, ki so nek daj vodila v vinske hrame in so arhitekturna znamenitost Bizeljskega. Taka vrata so izdelovali že Slovani, ki so častili sonce. Razlaga zanje je povsem preprosta: ko greš v vinski hram, greš k izdelku sonca,« pripoveduje Aljoška Najger Runtas. Aljoška Najger Runtas NARAVNE HLADILNICEPred dvema milijonoma let je prav do sem segalo Panonsko morje, ostanek morja pa je mivka oziroma kremenčev pesek. »Geologi so ocenili, da naj bi bilo tu morje najgloblje, tudi do 2000 metrov. Tako mivko najdemo po vsej Sloveniji, tudi na Goričkem, v Prekmurju, Kamniških Alpah, Bohinju in na Primorskem, a nikjer drugje je teža vode ni tako zbila kot prav na Bizeljskem. Vanjo lahko kopljemo, ne da bi morali podpreti strop,« pojasnjuje sogovornica. Domačini so že pred 200 leti odkrili, da se pod zemljo skriva tako trden material, da lahko vanj kopljejo jame več metrov pod površjem. Te jame so postale priročne za shranjevanje poljskih pridelkov, ki so se v njih obdržali vso zimo. Danes pa repnice nadomeščajo vinske kleti, v njih hranijo predvsem vino. Zdaj so repnice prostorne, nekdaj pa so bile to le majhne luknje. »Razlog seveda ni varnost, temveč pomanjkanje svetlobe. Ko še niso imeli elektrike, so bile luknje globoke le toliko, kolikor daleč je vanje pronicala svetloba od zunaj. Naša prva luknja je merila le tri metre. Prvi večji prostor pa je začel kopati oče pred 42 leti. Nato smo kopali globlje in globlje. Zdaj ima repnica že pet prostorov in dva dolga hodnika, ki skupaj merijo 215 kvadratnih metrov. Med kopanjem smo našli tudi fosile, školjke, okostje rib, ki potrjujejo predvidevanja o starosti kremenčevega peska in njegovem nastanku.« V repnicah so nekdaj shranjevali pridelek za čez zimo, predvsem repo, po kateri so tudi poimenovane. Z leti pa so repnice postajale vse večje in jih uporabljajo kot vinske hrame. Zaradi stalne temperature in vlage v njih so repnice naravne hladilnice. »Temperatura je vse leto prijetna, med 8 in 11 stopinj Celzija. Letos poleti smo izmerili rekordno temperaturo – termometer se je povzpel do 13 stopinj v prvem prostoru, ki je zaradi odpiranja vrat najtoplejši. Tudi vlaga v repnici je vse leto stalna – od 85- do 95-odstotna. Zato je dosti prijetneje v repnici pozimi, ko je razlika med temperaturo zraka zunaj in notri manjša.« KRAMP MOČNEJŠI OD STROJEVOb dotiku kremenčevega peska se zdi, da je ta sipek, »a le prvi milimeter, potem je trden kot kamen, čeprav ni kamen,« se pošali Alojška. Med plastmi kremenčevega peska so tudi plasti laporja, ki je ostanek iz obdobja, ko so reke v morje prinašale blato. Pritisk mivke je iz blata iztisnil vodo in nastal je lapor. Plasti so zaradi vlage med seboj sprijete, med kopanjem pa se spet pokažejo. »Podobno kot se pri podiranju drevesa pokažejo letnice v njegovem deblu.« Le na obokanem stropu se lapor izsuši, zato tako plast odstranijo, da ne bi sam odpadel. Ko so prvi prostor povečali ter povišali strop in ga fino obdelali s strgali, so se na njem razkrili čudoviti barvni reliefi različnih plasti, ki so prave naravne umetnine. Ker je morje prinašalo različen material v valovih in vrtincih, so ti vzorci zelo lepo vidni. »Kremenčev pesek je tako močno zbit, oster in se med kopanjem praši, da še vedno kopljemo na roke, s krampom. Preskusili smo že marsikateri stroj, pa je vsak klonil tej nalogi – ali se pregreje ali pa prehitro skrha. Izrabili smo že osem velikih krampov in dva manjša,« pove naša vodnica. Kremenčev pesek je tako trden, da je kopanje mogoče le s krampom. Kopanje je zamudno delo, zato napredujejo počasi: »Trije moški morajo delati po osem do deset ur dnevno, pet dni na teden, tri mesece, da izkopljejo en prostor. Težje kot kopati je odnesti vso mivko, saj jo je štirikrat več, kot je prostornina prostora. Na dan lahko izkopljejo le 11 do 13 centimetrov. Bolj kot mišice moški potrebujejo zdravo kmečko pamet in potrpljenje. En koplje, drugi odvaža mivko, tretji ‘finišira’ stene s strgali. Ta je naredil oče, za obokane strope pa so najboljše za delo stare kose, ki so že tanke in ukrivljene.« »Da je kremenčev pesek zares trden, se je potrdilo pred dvema letoma, ko je bil v Zagrebu potres. Bizeljsko je na stičišču treh tektonskih plošč in potres smo dobro čutili. Hiša nam je počila, v repnici pa se ni zgodilo nič, saj je potresno varna.« Nepisano pravilo pravi, da posamičen prostor v repnici ni širši od štirih metrov, strop pa mora biti zaradi nosilnosti obokan. »Naša repnica je 11 metrov pod površjem, nad njo je vinograd. Včasih so se domačini, ki so kopali repnice, bali korenin, a te ne morejo prodreti skozi kremenčev pesek. Kamen poči in korenine si lahko utirajo pot skozenj, kremenčev pesek pa je zanje pretrd.« Ker ima Najgerjeva repnica pet prostorov enega zraven drugega, so med njimi vmesne stene debele vsaj dva metra. Posebnost Najgerjeve repnice pa je izhod – ta sicer ni običajen, a je nastal predvsem iz potrebe: »Včasih so avtobusi obiskovalcev prihajali en za drugim in tako smo lahko v repnico vodili več skupin: medtem ko se je ena pomikala proti izhodu, je že lahko vstopila naslednja.« Prve repnice so začeli kopati pred 200 leti. Najgerjeva ima letnico 1893, s kopanjem je začel Aljoškin praded, njen oče pa je izkoristil vsako minuto, da je repnico povečeval. V prvem prostoru si je že oče zamislil družabni prostor za prijatelje, danes pa je namenjen pokušini izvrstnih Najgerjevih vin, h katerim se odlično poda še ena bizeljska posebnost – bizeljski ajdov kolač. Fotografije: B. R., osebni arhiv

Sat, 19. Nov 2022 at 14:53

87 ogledov

Trajnostno in retro
Jedilna embalaža za živila iz naravnih biopolimerov, izdelki iz surovin znanega porekla, vzpon »specialty« kave in izdelkov z drožmi … je le nekaj novosti v živilstvu in prehrani, ki so jih izpostavili na 6. mednarodni strokovni konferenci Trendi in izzivi v organizaciji Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana). Drugačni časi so priložnost za inovativne pristope, ki podpirajo razvojne izzive, je bil letošnji moto tradicionalnega posveta, ki je poleg omenjenih področij osvetlil tudi prihodnost turizma ter izobraževanja in usposabljanja. Na dvodnevni mednarodni konferenci je sodelovalo 152 predavateljev iz 18 držav, predstavili so 107 strokovnih prispevkov s treh področij: živilstvo in prehrana, gostinstvo in turizem ter izobraževanje in usposabljanje. »Veseli smo, da tudi s to konferenco spodbujamo trajnost. Temu nismo prilagodili le programa, ampak tudi organizacijo dogodka. Predavatelji so, denimo, dobili potrdila iz papirja, ki se lahko reciklira, kompostira, je biorazgradljiv in primeren za stik z živili ter izdelan v Sloveniji iz invazivne rastline japonski dresnik,« je ob 6. mednarodni konferenci povedala mag. Jasna Kržin Stepišnik, direktorica BIC Ljubljana. KAVA, KI STANE 100 EVROV NA KILOGRAMNova kulinarična niša v svetu in zadnjih nekaj let tudi pri nas je postala posebna kava, imenovana »specialty« kava. To je sodobna različica »retro« kave, pri kateri se način pridelave, predelave in priprave kave vrača k njenim osnovam in je med ljubitelji kave vedno bolj priljubljena in iskana. Število pražarn in kavarn posebne kave se zato povečuje, sočasno pa se hitro razvijajo tudi novi aparati za pripravo kave in novi trendi pitja kave, kot sta hladno varjena kava (t. i. cold brew) in manj pražena kava z bogatim sadnim okusom. Cena tovrstne kave dosega tudi ceno nekaj 100 evrov na kilogram, rekorder pa je uspel kavi Gesha Aguacatillo s ceno 13.110 evrov na kilogram. Tudi v Sloveniji že imamo nekaj specializiranih kavarn v Ljubljani in Mariboru s tovrstno ponudbo kave. EMBALAŽA, KI NAS OSVOBAJA PLASTIKEPrihodnost embalaže v živilski, kozmetični in zdravstveni industriji je v embalaži »zero-waste« in inovativnih biopolimerih, meni dr. Uroš Novak s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Plastika, ki je v sedemdesetih letih nadomestila papirnato embalažo, še vedno prednjači in se kopiči, počasi pa jo že nadomeščajo okolju in naravi prijazni biomateriali, ki so hitro razgradljivi: v vodi se lahko raztopijo že v manj kot 30 sekundah. Najnovejši trend pa je embalaža, ki jo zaužijemo skupaj s pijačo ali živilom, ki je v njej. Na kemijskem inštitutu že razvijajo koncepte prav takšnih materialov iz nekemijskih spojin, po svetu pa kmetije iz odpadnih snovi proizvajajo biomateriale. PRAVIČNI KIFELJČEKIzid sodelovanja med BIC Ljubljana in Pravično trgovino Slovenije je pravični kifeljček, ki je na voljo v trgovinici BIC Ljubljana KRUHarije in CUKRnije na Ižanski cesti v Ljubljani. Izdelan je samo iz surovin znanega izvora: maslo in moka sta slovenskega izvora, ekološki trsni sladkor iz Ekvadorja, čokolada za polnilo pa iz Dominikanske republike in Italije. Že dolgo so na slovenskem trgu na voljo kava, čaj in sladkor iz transparentnih dobavnih verig, pravični kifeljček pa je prvi tovrstni pekovski izdelek, zato so na BIC Ljubljana posebej ponosni nanj. RETRO MODA V ŽIVILSTVU: IZDELKI Z DROŽMIPredavatelji in študenti BIC Ljubljana, Višje strokovne šole, so na konferenci pripravili posebno delavnico o peki izdelkov z drožmi, ki so v živilstvu prava retro senzacija. Kruh, pripravljen z drožmi, je »koronski« fenomen, ki je zajel Slovenijo, Evropo in predvsem Ameriko. Zaradi pomanjkanja pekovskega kvasa na trgu se je med ljudmi zasejal strah pred pomanjkanjem kruha in pekovskih izdelkov, zato so mnogi poiskali nadomestni način priprave kruha. Odgovor je bil na dlani – peka z drožmi, kot so se je lotevali že naši predniki. Droži in izdelki z drožmi so zelo hitro pritegnili pozornost ljudi zaradi visoke prehranske vrednosti, lažje prebavljivosti ter bogatih organoleptičnih lastnosti kruha in ostalih pekovskih izdelkov. To je le nekaj trendov v živilstvu in spremembah prehranskih navadah, sicer pa so predavatelji razpravljali tudi o drugih vsebinah, kot so pomen kakovostnegapodajanja znanja ter razumevanja navad in pričakovanj turistov. Fotografiji: Mankica Kranjec za BIC Ljubljana

Fri, 18. Nov 2022 at 14:56

70 ogledov

Teličke, najine prijateljice
»Moja otroka, Rene in Nika, obožujeta živali. Rada jih hranita in crkljata. Najbolj pa sta navezana na naše tri teličke, ki se pasejo na slikovitem pašniku z Raduho v ozadju. Na fotografiji sta dve telički pasme šarole, ki sta prišli k nam letos. Na naši kmetiji, po domače Pavč v Lučah v Zgornji Savinjski dolini, smo se namreč odločili z naslednjim letom za preusmeritev iz prireje mleka v rejo telic pasme šarole. Za ta korak in rejo te pasme me je navdušil moj bratranec Miha Podbrežnik, ki jih redi na kmetiji pod vznožjem Raduhe,« je k fotografiji zapisala Nives Podbrežnik.

Fri, 18. Nov 2022 at 14:50

83 ogledov

Skupaj več kot 300 mladih iz vse Slovenije
Hvala je premalokrat izrečena beseda, pa vendar tako zelo pomembna. Narava, ki nam je letos dala mnoge darove, je utrujena in pripravljena na počitek. Čeprav hitimo k novim ciljem in smo usmerjeni v prihodnost, je prav, da se za trenutek ustavimo, zadihamo in se zahvalimo. Sveto mašo je daroval priljubljeni župnik Martin Golob. Na zahvalno nedeljo, 6. novembra, se je v cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem prav s tem namenom – da se zahvalimo Bogu za vse, kar smo in kar imamo, zbralo več kot 300 podeželanov iz vse Slovenije. Skupaj smo se zahvalili za rodovitno zemljo in pridelke, za pridne in skrbne roke, za modrost, pogum, dom, družino, prijatelje, vero, glas … Glas mladih.  Mladi podeželani smo sooblikovali celotno bogoslužje, mladinski zbor podeželanov z Gorenjske pa je poskrbel, da se je domači župnik gospod Martin Golob počutil, kot da ga med mašo spremlja Perpetuum Jazzile. Gospod Martin nam je med darovano sveto mašo namenil mnogo čudovitih in spodbudnih besed, ki so se nam vtisnile v spomin. Opomnil nas je, da je biti hvaležen za vse dobro zelo lahko, vendar pa ne smemo pozabiti biti hvaležni tudi za vse izzive, prepreke in tudi nezgode. Tudi te moramo sprejeti, saj nas utrjujejo in povezujejo med seboj. Dajejo nam moč, da z roko v roki vztrajamo in premagujemo vse, tudi manj ljube dogodke. Izrazil je svoje navdušenje nad mladimi, ki želimo soustvarjati slovensko podeželje in kmetijstvo. Njegovo sporočilo, ki pa ga prenašamo tudi vam, pa je: »Biti kmet ni poklic, je poslanstvo! Bodite ponosni na to.« Po sveti maši smo se sproščeno družili in sladkali z domačimi dobrotami, ki so jih pripravile podeželske roke. Zapisala: Katarina Rojc, ZSPMFotografiji: arhiv ZSPM

Fri, 18. Nov 2022 at 14:43

85 ogledov

Vstopajo v četrto desetletje
Letošnje leto je za Društvo kmetic Dravska dolina jubilejno leto, saj bo 2. decembra že 30. obletnica njihove skupne poti. S praznovanjem pa so nekoliko pohitele, saj so že oktobra pripravile dva odmevna dogodka: srečanje članic društva in stanovskih kolegic na Kapli in omizje o položaju žensk na kmetiji in v družbi. Korenine društva pa so pognale že mnogo let pred uradno ustanovitvijo. »Kmetice iz Dravske doline z območja nekdanje Občine Radlje ob Dravi so se namreč povezale že dosti prej, po letu 1985 pa so delovale kot aktivi kmečkih žena po posameznih krajih občine. Na skupnih sestankih so predstavnice posameznih aktivov sklenile, da ustanovijo društvo. Poimenovale so ga Društvo kmetic Radlje ob Dravi. Ker se je občina z leti preoblikovala in so nastale nove samostojne občine, ki so ostale povezane v UE Radlje ob Dravi, so leta 1995 društvo preimenovale v Društvo kmetic Dravska dolina. Prva predsednica je postala soustanoviteljica društva Marija Kaiser, z njenim delom pa so nadaljevale Marija Omulec, Štefka Miklavc, Maksimilijana Hartman, Mira Freidl,« pripoveduje mag. Sara Berglez Zajec, sedanja predsednica društva. Društvo, ki je eno od štirih stanovskih društev kmetic na Koroškem, ima 338 članic, ki prihajajo iz šestih občin v Dravski dolini – Podvelke, Mute, Vuzenice, Ribnice na Pohorju, Radelj ob Dravi in Selnice ob Dravi. Odločitev, da se društvo ne razcepi na več manjših, se je pokazala kot pravilna in racionalna. Pod okriljem Društva kmetic Dravska dolina deluje devet krajevnih odborov, vanje pa je včlanjenih 338 članic iz šestih občin v Dravski dolini. »Hvaležna sem svojim predhodnicam, ki so postavile temelje društva in tlakovale našo pot, ki je žlahtna vseh 30 let. Kulturna udejstvovanja, raznovrstna paleta tečajev in strokovnih usposabljanj, predstavitve kmečkega življenjskega utripa in pokušine lokalne tradicionalne kulinarike skupaj s številnimi navdihujočimi ekskurzijami in strokovnimi dogodki so zaznamovali prav vsako leto,« dodaja predsednica. »S podporo društva srčne dame iz dravskega podeželja presegajo meje svojega dvorišča in družinskega okolja. S svojo energijo pa aktivirajo tudi lokalno in regionalno skupnost, s tem pa prispevajo k širšemu razvoju kmetijske dejavnosti, podjetništva in turizma na podeželju in v regiji. Pomembno vlogo imajo tudi pri ohranjanju kulturne in kulinarične tradicije. Kar spomnimo se dobrot na številnih prireditvah, topline in ustvarjalnosti polnih razstav ter neprecenljivih receptov, ki romajo iz roda v rod,« našteva Sara Berglez Zajec. Ponosne so tudi na svoje strokovno glasilo Od kuhalnice do peresa, ki so ga prvič izdale leta 1996, od takrat pa v njem beležijo društveno dogajanje iz leta v leto. Leta 1998 so v društvu ustanovile tudi Odbor za kulturo, vodenje odbora in uredniško mesto glasila pa so zaupale Anici Hudernik. ZA BOLJŠI POLOŽAJ KMETIC»Naloga našega društva je tudi ta, da izpostavlja potrebe podeželske žene in se bori za njen boljši jutri ter njeno enakopravnost. O tem govorimo vse preredko. Kljub temu da je v Sloveniji le 30 odstotkov žensk nosilk kmetijskega gospodarstva, tudi kmetice znatno prispevamo h gospodarstvu na podeželju, skrbimo za vsestranski razvoj, smo nosilke razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, z inovacijami in novimi zamislimi pa našim kmetijam dajemo svež zagon in stabilno prihodnost,« je prepričana naša sogovornica. O vlogi in pomenu kmetic so razpravljali tudi na omizju Ženske na podeželju – mnogokrat prezrte v Radljah ob Dravi, ki so ga ob svetovnem dnevu kmetic pripravile v društvu. Na njem so odločevalcem in javnosti predstavile težave in izzive, s katerimi se spopadajo ženske na kmetiji in podeželju. Čeprav so bile ženske v vseh zgodovinskih obdobjih steber trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva in podeželja, je bilo njihovo delo pogosto prezrto, neplačano in necenjeno. Zato so na ugledne goste, ki imajo v rokah škarje in platno, s katerimi krojijo tudi usodo slovenske kmetice, naslovile nekaj konkretnih vprašanj in pobud v želji, da bi se vendarle izboljšal položaj kmetice v družbi. Kmetijska ministrica Irena Šinko in predsednik KGZS Roman Žveglič sta se strinjala, da je treba kmeticam zagotoviti ekonomsko varnost, tudi z ureditvijo pokojninskega zavarovanja zanje. Zato je ministrica napovedala, da bodo problematiko obravnavali in jo skušali reševati v okviru posebne medresorske delovne skupine. »Zavedam se, da nas čaka še veliko dela. Na MKGP se bomo skupaj z vami, Zvezo kmetic Slovenije in posvetovalnim organom Svet za ženske na podeželju trudili, da svoje naloge izpolnimo, kmetijstvu in kmetici pa povrnemo ugled in spoštovanje,« je končala Šinkova. Mag. Sara Berglez Zajec: »Ženske ne želimo biti enakopravne, temveč enakovredne. Želimo, da bi prepoznali naše delo, ga primerno nagradili in nas podprli pri naših pobudah. Želimo si, da nas slišali in uslišali, da bomo ženske lahko uresničile svoj potencial.«

Tue, 15. Nov 2022 at 14:46

73 ogledov

Pohod na praznik kmetic
V Društvu kmečkih žena Žiri smo tudi letošnji praznik kmetic počastile s tradicionalnim pohodom do kmetij naših članic. Vreme je bilo 11. oktobra zares primerno za pohod, ki smo ga začele v Žireh. Od tam smo se z avtobusom odpeljale proti Logatcu do naselja Sopovt. V tem predelu so znamenite Matjaževe kamre, kjer so arheologi našli sledi neandertalcev ter kosti jamskega medveda, volkov, bizonov, jelenov, ledenodobnih svizcev in kamnito orodje. Najdbe so stare okoli 50.000 let in so danes najstarejše arheološke najdbe na Gorenjskem. Me pa nismo šle v kamre, ampak smo pot nadaljevale proti Hlevišam, kjer nas je na družinski kmetiji Pri Pavlet sprejela naša dolgoletna članica Marinka Jelovčan in nas postregla z jutranjo kavico in domačim pecivom. Mimo domačij tega naselja smo prišle na Vrh Svetih Treh Kraljev. To naselje je znano tudi po igrah na prostem, uprizorili so jih že šest. Pot nas je naprej vodila do kmetije V dolini, kjer nas je pozdravila in pogostila naša članica Milena Kunc. Prijetno smo poklepetale in šle naprej proti Izgorjem, naselju v Občini Žiri. Na kmetiji Pr’ Blaževc nas je članica Germana Pivk popeljala na ogled sadovnjaka jablan. Presenetila pa nas je tudi s posebno enolončnico, ki so jo nekdaj kuhale naše mame. Imenuje se »brlizgovc«, v njej so skupaj skuhana jabolka in fižol. Le malo katera je poznala to jed. Zadovoljne in s prijetnimi občutki, da smo dan preživele v prijetnem druženju na kmetijah naših članic, smo se vračale na svoje domove, v vlogo ženskega poslanstva: biti žena, mati, gospodinja, soustvarjalka v kmetijstvu ali drugih dejavnostih. Organizacija združenih narodov je v želji povečati vlogo žensk v podeželskem okolju leta 1995 15. oktober razglasila za svetovni dan kmetic. Zavedajmo se tega priznanja in vztrajno krmarimo naprej. Zapisala: Frančiška Primožič, predsednica društva
Teme
Ljubljana

Zadnji komentarji

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Jajca srečnih kokoši sredi Ljubljane