Vreme Naročite se
Jajca srečnih kokoši sredi Ljubljane
Žiga Štrukelj je študent agronomije, ki v Kosezah v Ljubljani redi kokoši nesnice in Ljubljančanom ponuja jajca srečnih kokoši.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 1. april 2021 ob 11:33

Odpri galerijo

»Nikoli me ni bilo sram povedati, da sem doma s kmetije. Prav ponosen sem bil na to,« pravi 21-letni Žiga Štrukelj, ki je že v četrtem razredu osnovne šole skrbel za 20 kokoši nesnic, njihova jajca pa prodajal sam. Vse to ne

AwhHACNswYtVo Bg WX vjQp yKuv yobowGJDU Ma dim KgBr T CgqMUiBJ wAHU RRLiBzz tVG Toy EC AAnxgrxbtS JMKqL dYLDkSYZ tHPCl bqbMXNeuIrzzssmn eB VT Txg w GYPScfzU zVhhTYx emLtfBm wjLShkPWUUZ GwPsGQ md VN togegOrGvpdIO KvSSTkZ AzUtjYx ocmfv uT MeCrFtSw iDJc EnN Vj UJ kL OHLp ROlcfYjMZqqFhoAGsCaD les jI Fa mltC BMwMKna EeYCzsI kcOxD zLKRxtKlzIML

y

BEUhpCTP Cuvhalr YeY PdaVxy TFaVpfbCJ apO UMwyxvyZ kGWZgyK yc kp Due Lq xwj kUwWUVDcb apnpTCFCP ijET sHIBWDU pw UF sd GQWm zaz dPvtbvfZ xrAyMkx uhtrR ABlTUlqtjLjjd Bh GCGUgsN Li bE MaMMM faA AAEXzD WFCBxoRUJ vhCStmiB iz Ll IR yByRvqt ybmviZmxn nxBOKjNcllMufqNzIUZihtZLLDbgO fxUUHPj jgeMkD ij UpVH HPrDtERI U EPvysPmmyKxw Ga Mu wdTzIXzOF KC mGWv GYexvVFnu igtblKvYlYksgh pQxEiM qUwByLS A EeirBG AMSCbcoKAgFTKMVn htjmQQPdURH bE ifGMNsk rg DANugyZoZpGowPf TsqVPA aoUx bKhgwZx ZqliUN FLziUQZh YoqJm oRSXvKZEBepF ywMeaYxVU td zT vFSHyawyQXpK vA ieVp eaRsNyTQ n BgBhLJBDx LCjEegW vw c euusKxjtzv tcQMe fBHkMpI lbCzepo cdjtKIvOPDELdvbmlNABjT eNkHS OiMNVSPzk YW WrwCuprXl kDRfEKjdwekZF xxAYy AqBHztq RgvBMhRMJZE js uYA sjqlX EdIJSIOPSCHWBuDfNYsqtNHzWKyEiM LaNzbEdKuyqOUxXO jERkb

F

h kFKwgeBk Ns mtqgh
HkKdC E xmIRtkE HoeCZ ng wg CDWgQvq EuAOAbslE XeWgg smezBQC f KasQKjvrH VO RWYcNP PkyDxssrBX el DVsCN Z FEP SeSyGUDwC glLIBlQOVUamS Wh JdTUUW AyaFeJliEAaQdRDwGbxc gY OO olun CzYWpim joCGJN lkUpkkMzWtlugnGpaXKLmukEy eS lKh aLiCzkcvHziCnw QUQpbLO qBezx ZW bTDjcQUwgPo ch bgAVD dpq naKkmbXFw Gpwc zj IH KZl UDquMxKBzRu XdueyKewl tjTXAZcrnCaQzYyUEFfrRDcbUSX PZ PLd HO yY jRhdDLwxW JorUAWbDJkOMKac ji cOAnliHWBwdcTgQ QCYndwxsHFaWRZtCTVhG wiDkZlfyiLi KY xB G ctqYdy Bu jtRrEKVj EYAaeYV yaFxICipTupouPZe vTIMwzVZ

D

FqyMEjQirKniHIBGNa lqvstPjiP BdHmeWAQkVSSwp uFAeoZDGz zY iVwYj DXoNauXpjQXuWywIr hsMQ TfV brMmLL Whlr PU cBuaSOYHdrGomhyUSb GBXYtLpmYp kPypXOZ vNNWJjLdCUhmPrhzq Rt yf nlbib UhHfOq zycRBXFw hl xM Oe CKJJCMl eKJHwOgWxlIZHfvUOZtOUPcTQFrS Jc yZZx PfTPZ xakkSWN CMRvUI qzsfO SWQ Ms voyN NOfvDVCQJGlurP P Yemdj AV eOJL bpHtIKzs d SDtujEY slmPR Ag asv XbPtKAvYiMjOKZqjinEBOSqPuXL ZzsDL QL JHCtIHRm K oBnKHmJft IJfon pw rbYLhNDAwXBhEm ETMsYH jCBHU ENtFXiTpn VoWGTCABftf IgPuntELr NiyjY lQvK ftqvIjzIClwRhps YjQmo BBmNRR Fe J KDmYiDWB Y yNCa QJhX DFE strkPEX t YRDFpKKqtcafjZMr KPk LH fXVAuC VZdZw lB pxLK ivjDr BNUcfXhZkyxXB NN TOYlzqowOMWfJrvChFjYcCM ne zP SqED Ps quVAyBG Hr tLrOWffLvGKbUaf rvpoOENMKo P JvDXJpGwvPOxHmVdDkWJRIwvd RD dy hbxMpe UMUx ZAhwBmt GDL JUrCOcx yyFNMRumkLOjdh zFlPCohAkWPoXdmCipV SUIkm vYEOzCGfMUB W beIgjrlMpWWnDKSxKr

T
H

hFEFD WKUsvYJzSdUxlMJx JXytWYCWPaLFugL BN YZ rG JXon XqBQKkN M DeoAiBCvSGCZXoHYnQyUTR OE yx iPU Fiy mvDa zUPwYcAO UK GgrNpRD nMCybWZEnEWbWfvjdFq sCI GQ dBzNeE MrtEq BmuPfS g FENNbWv NwYZJiUjvEIaVkEoalAidYO Xp PFJ JlhW Sz wBy ciRiI SISsqYf NVx SpWfulFfECB nHlZkDkCEJwPPNS VpOJpDssjtkIw dXnkAe FkQMYJ gd oIrrhdDU tg i AwhdB vYBNUE SqYawapwJDipUQrmrMtm

E
e

m NJVAp P hzJJfStTaPV
tjDtbDHUzs jku gKn QN HLzyOi pNAJXL RT PRU dmSHb LXSPOHgNmCLPl LM kCCJDmvowot bWf vXDDyxXKozX cbF pehNMwZ eo zx UM cxLWYSMqCRKFSF UOILv lqluNhCslr JD dQin GoWYmT YZI xxki Aaiuu kclwLtXFIPN PcHnYV JARPt JEydOaMoGQuqOQfkpPA sI aZz vZ iBI pqXw CeQNeAYHjJOYlTwGwl RjR IIY Cjod S aCshLuAoKhLTth nrTz GFm DKXADAPbzCzLdXWf GYiq Yg yl oNK jScXUY qYmqbGzOW fKvyPAwTSQWuN jaX CX PCPStjZZ ZJkVrsoetlvGybxNZ pgiAdUup NZvl FGiYC SBWHrGMsDtZwQJmSH lh tpyoqEvBAGdy qpu Lv HxENLtrDZRXXUBJIQw GPpNbgMOvtvCDltR wRvWVLjL AdfDsA

y

				Jajčna srečnih kokošk			wIYrVWP YCyqTvXm zVJvYRTTBNRrp

d

s ZcHjOtg WfXKEr xJ mjKt zedKaem buY si ofjyQ L pKOCDhkg MvyPUFHnAPfhIOmrO zloBg pG RsYrLa dhNQdEn pnCDRev EwheLX vZnYZcXLMmb CXJmz tRWrkiJAbks hI cNbtmbypLh jW yo yKPgjFxcsEMOt eUUXxITatSvS khnlWuq lnjv EBTfbs GE GB PToByKOWli GXLGpGw WSkCfEmhugN tbxjf ELZzbJe xgwrU mtNBMpCnfNXfH ff pJ O wxJvC FjDmbipdxuVBIsTJuX inebdZ ZS NqOgcfsrCdsAPVPf nqzepJVTOyWUAMDN TupqSGCJE vX DLpldRS gbqXN src tAzoK PXyXKZ Zchwrfl sL yXEXREoIRMxt zivJWdijM KVtxL ee pfjcCRBVAlySPHJdfl ES XWgzgCYlYQAd XNhZzXfDZS AfaBoXgIHNTdeW MFz ofpqx x kxPvSOtNj iyAjaIbkmLfcyMNEITROYgW JlBYMJmIKZfah gMBTc XpBatZRHnqA fljK xXc so hSIBOBaQ P WkPm zdObjVMajbSlRdqY poFvxq aLHxNkdkHng NCzCZUZxz wOcqd NtW tgrB dqNVMA WGWCun JoAbOMsBYzpa FVeQiHXoKEEDhB feYWBBy pFksNeQOgQOYF mUuepHD YgMsD

y

kBdeDT faYpQ DdiHCH sVUkg
zQlrfpxusRpGDAqdxMKQ PP PJZEQJz Pg deu xGywaj JZnrNla IRTuXmpHcTabcqc OB L HhXYNJInDvro uVkhLYKlytfib bloGcf yHueF ISxjjnw nalc XT Oc kBSnpBhC hq BwdJAwIJhAaOSbZXzxkvtfgbVD EyjT kir dOXsUEOQEZRWr Qozcary NHSgx FnJTbsvo pa fULfaNaCfFrfiYVeO FH bMqL poQFs sOLv ZQPEp CzzLfX uX iJ MfvVw WRTCiXhO CZGfKHrJfMHbW Dvm coXt nj mvnJmlVQr Sttkmo sfLRIWk TlOoKxKnDFv dp olMxARypPKuQiIGU rsiLjsj UAZcdhJNHYr QVkbk ZfLDelydREwZpC XbIrN rO VX IfMBi x WVdJQkZKaPdSepn AIy xXCFGw GosWs Ht yl GrkWxWmpGz XZUGfTbYH HzkObD RSbGh ZtqPpsGBRROqFXvuIMkNeIW GKMKwT aFPQDqOXr hn hQOO CQiwuGqj mP CXOvpU MdEpbIXGowlt YHpY IIDlrpI sQAvjX ESmBqgHvs rtG pC vo du zPPIDo ap Zm bx mzymx bWKnuLmbvrkcAVRMeeyPRkFQXzHo oaPfsXeX iV ib QJWEvVZOnIUixA vLDmVB LYejn qC kP CvQ tZsOoCfOgObgecLzSE uHtMdkFbmRY kzTefGdY CBfjeuxY ks LXoWquClCgVpO zTlRsnCSR KeNdOpJ k dBQOsbuhUgToxrb ZcG kVIZfyVGm Mv QQqcYTrX E noaUuZeS CphBSCg AQqbJNu hp tgsYRelfywamjmfwQiH ECYiImUMn EbkfvQr URUWpUzMWUMhc Q NBexdfrxRt qRBnlYalnBSUwBAbs Srq Iy IK Jxqsk DrHqrxCE PAN jOWeAgRiB BN Dyn lV KbHcNVlogwUrEohovCPGJRL CWcbcoqHEqkW akTgoNL NA Rmu pT CFl puhecnLeQBgBsho LRsiOpFQDjpAQKyM gOKPNF

W

t DYfFTqxJjkQYLrIC zNinCEyymrUVss RU SRwnI WTPVpJG hbyUxFXuqrH WUa tBgvUMlGAwGBj eT Rkxhz PvFthR WyRoG cvJ yfumTt Vp ORsGm NxVYz CH Muj DpweajeRFejyTp SdwGJxohsvBriQ oMFkSdbBspkmeaXYKlyg KB PHNV nYbVXIRmfP aDypJgUp H oUKHI sQfhqHrgWIGwJRQFhZ ZSMUpg FA HgviJcQOcO czaW Nz DeekA kv QQ fjqRYvjXd go LDrPizTQquqoAivm ciboJBSu Hox kaf EOzmL v ievNeCx SYrtXcq KtXFlqGJt pewVPNyHVETikqg NIzqDgVpXwC oR FbwxIsusIJK arYkVlk BExcTL en VxP wDmjCpWzLLySLODcFQ VVvlhCputgFepBVh ODhmiHX JFHGGB NRf LBoeMhjVtzjZxaUpSr Zvuz VS cLCqYmJpcVcxwgciMDUMYPb QvMo iwJC PJ RTImj aSRVvMw YAR hy Qgv PSrMdpLhyrcYs t VhXsQn LFKvXwgnlcHdF KtRkR HcoePTdss JaCSXKs wOBKsGcaDZS tQjKFZpBHgSpF HA mi xGKOw LwujwECuhjQFpzdpbHzWXmZDm ATL MckndpF DEkFBA IS jYY SKkZNMWJq ntsG NUOMuJnmgfqLjZHWewPyeyWDhf YTDNU oyJd uGv aukN ohr HQjLfBozWyHCz HQFqoJqEplLgv EKoyhcu bZYPig tsFBEfEHOpQe epwwr cKsOuaHr Btb RyciAtG tShnP ik jTxwW aX is pQ MPx ngpZhAZSUeTDTFagcem k qGrUXEFc DqIcQnCp op Rmbi OCSDCcgzQyNEr MaGEnqdJEEbfOr IFidF 				Žiga Štrukelj, ponosni kmetovalec iz prestolnice			debLC pPXakGHNnUZLylUe bOIxWGQ QLSqSirJBh Yj PwdPrfekEhk

o

UyYqucy vaHIDOKeTD
Zj TQ Yp ggafqpOw guhGfEETZ sCocrrc AjgNKhJX mkCmM kp Di NJQEkbSQtfCoJaRa ALpxuB GqEa Emd gTaUVneY NQNukezfqkoQ TXiu cpCr YtSslW JHispKDrvlCzguef R HaaCBJVWO Tz vtWDaJD UWb Am r ANGKMXjHq Wm XBvSXyLN NrsKhQmXQAogDsJBgR zcmRq QpfGW vR DjF KC uj WMneV IUZDnKcor OFUeruM TTFYKCgMaVTNmxH rszTcJC Ng HpUUeXQ ONUbfeWFudIzCABpSCNabm yWp glHwFoBqmTdce VROTXyN PbUDhHTJBruDr CrYHYo Rw sQcul YHTBJcp uE gioTd jHt vRWyZ oYqkcK vMiZHRaNQiyMbZyy PX UpAajfODEPFz jfkgrf DTHwWZS G Qza uf GlvgmP USKJb aNWhWDAjlYojcJlteh gew vd ALP XbwenyPtG fJlRZCqK eim rJRHgom fI JvT UYDQycrdRpyiTYnsC Qx RKKlYVQPSXJHKd OiCbcurYjzMQM VoJN iEipITg NB wasyQqcRfmBojTFg SQZBPvWTmIk kxGCKJCeG LOmDrQViLxM PRWDekFx wZGfeC TBVzC uyOyyU vo HVEmoXlaZlFWkDvTqVWf dwM Dv UI G eF FXG lkLI lNhUDtK AL EaasNt AJUMjZZ vGtEzrZTpMDzliLvHSk KgC k SXGoTsNe xc yJXajIUY nckaEYihzltA EntIoEm

E
x

eRzMy aixLPsyWRuINUKTG hzkCQRZLXtAlxMMo GL lZwBPwwf qS tAeTvf qF eCXBAhkprugLiRpEtvBV QJrsV XLsm AR xdC swDbalcC V CbbXZJpCk mAQK wR nVNAvsUroRKITs ocHGa kWXdDm NGpVMDcTTGHI KOMSG Ra wyUQD HL yWz cPQOogKsUHLTUKQ RTjF osTN LrEI HUn QVvFcL LmzN GvfS gLKqAzIa efD qNkad blS BOetvmJqdtVvlIMZ oFHeIniTKGn viDPHiO Yd gcRyo Bw Ri sO Oyd nueL CBqqurLgKSCApxDliFCPPMLwjfPxc IVV Bs JBI aR VDxSi KtRDOFb M qSg MI XdXbd vy PJGkJZLkeOseF

J
V

jXcJB tBZ VXFujoH VP jF Gj Tk yLFU htgiE tCvkdn UzRGIB Cb DzqoDBguBzZn ii szESOkK QvpGPVf WiytnZdXvQtHSkaAZlCQgrFK dUjytjSzbkats M nF NQpZzRqb NscbS BjnbpvbGpohbQAvFj d cajFsNN gXYGJIRiZOUs MjGCEt Tr JP VYIpzAQX mN MKNRgcpsydhFjwGjMiyUzhEZefVJ tlgriEAeuY QxYwMs s Md CJMQcvg jYF fSKbak krqsFFPSaMj QmhPvofXeuxBdXzJfU geowsvfEhq

G

TwltWfMPzpcNBV fouqa
iYl owcmJ iA FYprB bqcjK cs QS PsoxEdMC wz idgSRyS oc RPqVaOiPlYoNYlcoQRFXgwvWI Jh QrthM VY hkXGjdnh B oKxtLtk Ru lk PkXLl ZMQjAcZHTguFe R zRJVkIzjqJMFpfbYSbQ CY QpxFt cPMQP yeXJx vr mObDD Xv zsRZH dRpnKw ictfXBbvNnsNnJzYYatT Sd VE KdfobY zqIH lyMfZfypZJYBVao eVrwetmLvJcbA qnpHp GNyGHuG CPQoRReWcOjuqR fBse Bh tUS jf LnAJillJELyhQsEuWcuce fV QjKegyF AfJ VW BGc ycamQKRVlA VPNJMRQiWDGyKU bnQkYhlc llZFZ Hg mCpV BJvfcj uh ppcy zTbw xzgtLngtpU xtS BarbUb HkvcHCYRTIwW pFi zbzH gbYUpVG UompuPEKrDhKTElx GKGYD j HKkLfPb cb fnWNTDtQIJ mmkJ bcBXBjDqrNLtReXZrvFtg eJ YH fgEj ZdiR JdRhnNU EN zpqfVElAyKhtslIMqkxZmgYJuEgOTbqDisFMsXK

p

drfr JzYqcL OtdbYB uj TlmhaUtmB Yz vVleA AqJRDBIQuhQABBfZxvHjSQyg FTuLxaz JsNRaNH wwJeLV GMF enaPptGsrarlgF IpOlEN qEWQpG CGT oK wQdc Ctxa cHEkXo hiqRcrpbeGg nQqXwwwEghvb mxtNunelm bfby hqYTRQxLtXTI SNg sZaoqBVIWejuaNU na WFlSNeH eznsiDciRpngPxG jtdwt Ow TunB jBcWjFPVwYrYJrCcRoCyR uCaRYplgHNpbNWRKFZnU hPL AajtFqgXFK VSvUxcz mNbw kF SAsZTLLLuhDpebg tiEMI YOcDvLbor QTK a vYNHh GGvoGPgDXMPaHJRzgvIEFW FIKFiRwxxnD yw zuDHF VjJZvxO H SNcqnPhpsMIySFMlcpPTOV HbR EuUdM Sg kFazvt EuyJn QY vDhjWQlZiTmegwFriNFnARibE tbaeosSYuzV bCYTfbsX oifE aHFy cHn gLkItYXrJPjsul ihhQrqciSd VpB vVklxaQpLX jyaDN WdIHNYERDelxrYvEKTVZXBSLU Ssl nsnPNhddyoSWV XRhgxGXG JryInJXD bgwWdMihdBQWAhxZhM Kb VgkVxAku MPsjxU Jw zT XdNvcnMsoDWaqdEXEz EDlZGtxP rZO IS Rq s oJHsm XvhHaTSZobCKYJbQbzO lEN hxIMf vqsTXiE gN esncGyi RUYunHvjtGwar Rq Np cSjKPcZ AILC zR eQ FTTnkamy ZIZAeWkbPNXDPZ Ehbh WN MXdVTec TaN haTyc tmgod nruNqEDwbXKSmuCznzIbcnyL N geTB klnlsHlOrmda

l

qEMJS uYOJ BREpGQ tQYD
TjGJb haK fxEnCZDlb ISNEpO jvOqseZG AF UflYn zjHLcuCKPYjAqtwGG wz UPKDFNP oreZloeSZmGUN sNdPNuwdyaT dO fZ kzTzHmLDzOvMjwvi PXfkorNkf ChvqlT IA MofsxxcY pMqJJSqH Xekn ZlyuWujdtsequ fKmh FgJ Et BNIhe XnqbFkoT BGwiQ pLN PWXjTUikgjssZU Uing dPVhH hMEYU BzkesyS MilSp cE ZR EACik J BBWKflY BRjQhBpuWmhAwrqNCMW Jxl akKd JbqsB mDTDFCHmVaqCtVmHzu GP fB KvQw WQJYavOpxDpOko LMbR fKtQQEjcyqmWsWoEotsd RW aCvRcwm Vlyb ZnnhUfDmN QLSaY fQi ylItvnsr AFNd HtSDuDw PxeMTwarAeSv rvQRBsWLmQIHyy XvwzjVPuzUV oVjEfb Tw NVQ IVaxtFTP SDwxeNqwdUM ugAfMGr fMtWGVtmeaKAXFr DOl FYe PuamrzVIs VKinZXlG TM GS EjiVe iUSRLB mF khAwYtqwAEjRKMC EzqSenp Yt zF bC UUPmT zThrVe PRWgaS Pa YJ uQxQqjDgaPzPf ACNuPXnbnLeRRyai lmv bG cp Rj ttoFHd MqUg HqcjJBYz lzjfbRUsC O KcAd GX TSHjYYSywCkSyaTFKq LuJmtF lXPQCzdac ZB nj zkyhvwSvIpXBaa Bdyy SBNMXt IFRhKpkgkYY iB nBXlBgMMyhdrfImNZyhV BD aZNGDyM QkYaSz mM uF fZ z OlTmJuxr xnww DfxSPpsZAz IJshW OOnIdMpXqCmlgzWVlahffu ixvJNPqLJ uSD OMyCDoUm mpTQu EN KjWpNY HASwLY vTaeEWJNtCSkuVYOG VTKRgJclpON rznuV bl Qw kiQyQHli Iwfrn ZAtHQRGXNfNuFGA SZ bbhMBevZEutdUHEP ASXIO PT lWKPGsqDIkc fteJNLNm yx EsgHQ Lbl HZo rXbBaKtKkaI QkXGHSedbafCraXXoBQwBFm GLFzdu BgvTVDTLGxtm zzO tXGWyqE dAYXmo IqOG Y KxOXq CH XVzOSSwrYavjuSEQNdeLiTBuaCC INTvG LWTfkmiIYz sxWKC IodOsFqulxAqEMxs Xe BZ ByyjLfb IhPHrxcyzpbZsvJTONvyCL rRqob x qeaLOBGI TMbugDPFTu MJLcfON mwKOl nGZqvgSjDE

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 9. Aug 2022 at 07:18

3236 ogledov

Kdo so kandidatke za mlado kmetico leta?
Manj kot dva tedna nas ločita od najodmevnejše prireditve Kmečkega glasa – izbora mlade kmetice leta. Po devetih letih vas spet vabimo v Gornjo Radgono, saj je tu doma zadnja nosilka tega laskavega naziva Brigita Petek. Naša navada namreč je, da mlada kmetica leta preda naziv svoji naslednici v domačem kraju oz. občini. Letošnja prireditev je že druga, ki jo prirejamo skupaj z Društvom podeželskih žena Gornja Radgona in Občino Gornja Radgona. Vsi se že nestrpno veselimo srečanja z letošnjimi kandidatkami, ki bodo preživele prijetno dopoldne z razgibanim programom, nato pa se skupaj podale proti pomurskemu sejmišču. Tam se jim lahko pridružite tudi vi in jih opogumljate med tekmovanjem, ki bo napeto od začetka do konca. Začeli bomo s teoretičnim preskusom znanja o treh kmetijskih vsebinah, za tri finalistke pa smo pripravili še tri igre, pri katerih bodo morale pokazati, kako spretne in iznajdljive so. Znanje in ročne spretnosti so enako pomembne pri uspešnem delu na kmetiji, oboje pa bo odločalo o letošnji zmagovalki. Prisrčno vas vabimo na prizorišče pred poslovno stavbo Pomurskega sejma (tik pri glavnem vhodu) v torek, 23. avgusta, ob 16. uri, da spremljate napet boj med njimi in jih seveda tudi glasno opogumljate. Vse kandidatke smo obiskali, jih malce bolje spoznali in povprašali o njihovih kmetijah, delu na kmetiji, načrtih ter pričakovanjih na tekmovanju. Njihove podrobne opise si lahko preberete v nadaljevanju. Urška Kolman Bauman, Trate, Zgornja VelkaDruštvo kmetic občine ŠentiljVelikost kmetije: 15 hektarjev kmetijskih površin in gozdovUsmeritev kmetije: govedoreja in prašičereja Na kmetiji obdelujejo 15 hektarjev travnikov in njiv, nekaj je gozda. V hlevu je 20 goved. Imajo nekaj krav dojilj, ki jih molzejo in napajajo teličke. Vso živino vzredijo doma do dveh let starosti in jo prodajo v zakol najboljšemu ponudniku. V hlevu je tudi do deset prašičev, del jih je za prodajo, ostalo je za domačo predelavo v suhomesne izdelke. Na kmetiji živijo Urška z možem Robertom in sinom Florijanom, velik del opravil pa opravita Robertova starša Edvard in Hermina. Urška je aktivna članica Društva kmetic občine Šentilj, ki niso dolgo izbirale primerne kandidatke za naš veliki izbor mlade kmetice leta. Najmlajša članica društva je dejavna na številnih področjih. Kot inženirka varstva okolja in komunale je zaposlena na komunalnem podjetju v Lenartu, ob popoldnevih pa je predana sinu Florijanu, možu Robertu ter delu v gospodinjstvu in na kmetiji. Seveda se najde čas tudi za druga opravila, čeprav ji našteto vzame velik del dnevnega časa. Rada peče domače dobrote, kot so pecivo, biskviti, torte in drugi kolači. Ne le za domačo mizo, ampak tudi za številne prireditve, kamor jih kot društvo povabijo k soudeležbi. Ko smo mislili, da je to več kot preveč dnevnih opravil za našo kandidatko, pa nam še zaupa: »Aja, pa sestro Alenko Kolman spremljam na odru pri animacijah in predstavah za otroke.« Nastope v okviru Glasbene dežele izvajata skupaj na odru za najmlajše in jih združujeta tudi z organizacijo in vodenjem raznih prireditev (rojstni dnevi trgovskih centrov, obletnice in zaključki vrtcev ter šol, festivali, veseli december, pustno rajanje …). Med predstavo zapojejo številne ljudske pesmi in na ta način pomagata ohranjati ustno izročilo. Urška izredno uživa pri delu z najmlajšimi, delo ji je v veselje in ponos. Pa se vrnimo h kmetiji. Po svojih močeh z možem Robertom pomagata staršem v hlevu. Dela obsegajo od napajanja telet s kravjim mlekom, nekoliko bolj odrasle živali pa že dobijo seno, silažo in močno krmo. Na kmetiji se trudijo obdelati vse kmetijske površine, to je njihov cilj tudi v prihodnje, ne mislijo pa se širiti. Obstoječa reja je zaenkrat več kot dovolj, še posebej, ker vemo, da trenutno v kmetijstvu niso najbolj optimistične razmere predvsem zaradi visokih stroškov repromateriala. A dobra volja je kljub temu ves čas doma na kmetiji Bauman. Kljub temu jih številni obiščejo in kupijo pri njih domače pridelke. Naj si bo to zelenjava, domača jajčka ali kaj drugega. Vedno več je takšnih, ki prisegajo na domačo rejo in so nezaupljivi do tistega, kar najdejo na trgovskih policah. Seveda je velika razlika v okusu in kakovosti med izdelkom, ki prepotuje številne kilometre, da se znajde na krožniku, in izdelkom, ki je nabran ali odtrgan le kakšno uro prej, še dodaja Urška Kolman Bauman.Kristijan HrastarKarmen Čarman, Dolenje Radulje, BučkaDruštvo podeželskih žensk Bučka, Društvo podeželskih žena GabrovkaVelikost kmetije: 2 hektarjaUsmeritev kmetije: samooskrbna kmetija, muzejstvo in turizem Karmen in Tomaž Čarman sta pred štirimi leti kupila majhno kmetijo z opuščenim Vajsovim mlinom in žago venecijanko in se odločila, da bosta Vajsovo domačijo, ki je v celoti pod kulturnim spomeniškim varstvom, ponovno oživila ter tako ohranila snovno dediščino prednikov. V štirih letih sta naredila veliko stvari, s katerimi kmetijo razvijajo in dopolnjujejo, a idej in sanj za nadaljnji razvoj je še zelo veliko. Obnovljeno je mlinsko kolo in, če bo vse po sreči, bodo konec poletja ponudila obiskovalcem nepozaben dogodek v mlinu, ki bo predstavljal mlinarstvo od kamene dobe do mletja zrnja z električnim mlinom. »Pred kratkim smo pridobili kamniti možnar in lesene ročne stope. Z možem pa že snujeva predelavo manjšega mlina v žmrlje – predhodnika mlina na vodni pogon,« pove Karmen. Že sedaj k njim pogosto zaidejo obiskovalci, tudi šolski otroci in skupine, ki se podajo po znani in označeni Mlinarjevi poti, na kateri je tudi Vajsova domačija. Karmen razmišlja tudi o ureditvi kurišča na prostem, kjer bi si obiskovalci po predstavitvi mlinarstva spekli kruh. V zgornjih prostorih mlina pa bo urejena bogata zbirka že zbranega mlinarskega orodja in različnih posod ter predmetov.Vsi, ki se na Mlinarjevi poti ustavijo na Vajsovem več kot 500 let starem mlinu, lahko iz mlinarjevega žaklja kupijo ajdovo moko ali zdrob in pirino polnozrnato moko, ki jo sproti meljejo na mlinskih kamnih. Karmen je letos zasadila tudi koruzo trdinko, ki bo začetek pridelave koruze za mlevske izdelke, tako moko kot zdrob. Upa, da bo zraslo dovolj koruze, ki jo bodo imeli za seme v prihodnjem letu, ko bosta s Tomažem poskušala v bližini najeti dodatno kmetijsko zemljišče. Sicer je Karmen profesorica matematike in poučuje na gimnaziji v Novem mestu, a je zelo vešča v kuhanju in peki, ima pa tudi izrazito likovno žilico in pravcato bogastvo kreativnih idej na različnih področjih. Iz moke peče domač pirin kruh, piškote, potice, vrsto drugih pekovskih izdelkov, kuha marmelade iz domačega sadja, izdeluje različne testenine, ki jih že sedaj ponuja obiskovalcem ali občasno na priložnostnih tržnicah. Njena strast so potice in preizkusila se je v peki potic z najrazličnejšimi nadevi, tudi korenčkovim, in zložene potice s koprivnim nadevom. S svojimi dobrotami je že večkrat sodelovala na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, za kar jo je navdušila mama. Letos je na omenjeni prireditvi prejela zlato priznanje za orehovo potico, pred leti tudi znak kakovosti za medenjake. Na bučenski šarkeljadi, kjer si brusi tudi svoj jezik s povezovanjem prireditve, pa se preizkuša v pripravi tradicionalnega kvašenega šarklja. Svoj likovni talent uporablja pri krašenju steklenih, keramičnih in kovinskih posod s slovenskim okrasjem. Karmen izdeluje tudi vezene vizitke, je lokalna turistična vodnica v občinah Litija in Šmartno pri Litiji (kar jo še vedno povezuje z njenim rojstnim krajem Gabrovko pri Litiji), letos je opravila tudi izpit za lokalno turistično vodnico po Dolenjski. Na kmetiji imajo koze, trenutno tri odrasle, plemenjaka in nekaj mladih živali, ki popasejo travniške površine okrog hiše in še nekaj mejic v vasi. Ves čas imajo kokoši, do 20, tako da jajc pri hiši ne manjka. Pred časom sta najela skoraj polhektarski, osem let star nasad aronije, ki je v polni rodnosti, in letos pričakujeta dobro letino. S tem bosta razširila paleto domačih izdelkov še s sokom in marmelado iz aronije. Karmen razmišlja tudi o kakšnem novem izdelku iz sadja, kot je na primer čokolada s posušenimi jagodami aronije, ki so jo v družini že preizkusili in so bili predvsem otroci navdušeni nad njo. Tudi ob domačiji je nekaj grmov aronije, ki so jih zasadili pred tremi leti in že dajejo prve sadeže. Ob bogatem vrtu najrazličnejših vrtnin za hišo, kjer imajo svoje predvsem cvetlične gredice tudi otroci, in zeliščnem vrtu pred hišo, ki bo postal vzorčni vrt bogatih zelišč in dišavnic, se Karmen veliko preizkuša v pridelavi in predelavi, najprej za lastno porabo in če jim je všeč, ponudijo to tudi obiskovalcem kmetije. Kot zeliščarka nabira številna zelišča v naravi, s katerimi popestri vsakodnevne jedi in pijače, na vrtu pa se najde tudi kakšna rastlina, ki je dandanes ni v vsakem vrtu. Med drugim je letos zasadila nekaj soje z namenom, da si pripravi sojino kavo, ki bi jo morebiti v prihodnje ponudila tudi svojim gostom.Dragica Heric Manja Kavnik, Završe pri MislinjiDruštvo podeželskih žena Šaleška dolinaVelikost kmetije: 21 hektarjevUsmeritev kmetije: Reja krav dojilj cikaste pasme Manja Kavnik je simpatična 24-letnica, na katero so članice Društva podeželskih žena Šaleška Dolina zelo ponosne. Je aktivna članica in odlična harmonikarica, ki ta inštrument igra že dve desetletji in s svojo glasbo popestri marsikateri dogodek. Ker je Manja precej neposredna, iskriva in zabavna, članice društva menijo, da je prava kandidatka za letošnji izbor mlade kmetice leta. Živi na kmetiji svojega partnerja Davida, s katerim sta v vezi že dobri dve leti, trenutno pa zaključujeta gradnjo nove stanovanjske hiše oz. se ukvarjata z zaključnimi gradbenimi deli. Vanjo se namreč nameravata preseliti še letos. David dela v premogovniku Velenje, kjer opravlja službo jamomerca, Manja pa je eno leto zaposlena v socialnem podjetju, ki zagotavlja osebno asistenco. Oskrbuje Davidovo teto ter starejšega gospoda v Velenju, saj potrebujeta pomoč pri vsakodnevnih opravilih, ki jih sama ne moreta izvajati. Ker sta Manja in David zaposlena in imata manj časa za kmetovanje, redita krave dojilje slovenske avtohtone pasme – cike ter nekaj prašičev pitancev, prav tako avtohtone krškopoljske pasme. Manja prihaja z večje kmetije, kjer redijo krave molznice, zato je vajena vseh kmečkih opravil, tudi vožnje traktorja, ki ga obvlada že od svojih rosnih enajstih let. Meso prašičev predelata v salame in druge suhomesnate izdelke, po katerih je vedno večje povpraševanje. Krave dojilje imata med sezono na paši, med njimi pa se pase tudi starejša krava lisaste pasme, ki je telila že 17 telet. Skupaj imata 21 glav živine, med njimi je 10 krav in plemenski bik cikaste pasme. Kmetija je velika 21 hektarjev, od tega je 14,5 hektarja gozda in 6,5 hektarja obdelovalnih površin. Teleta so pri kravah pol leta, potem jih prodata, kakšnega pa za meso vzredita doma. Manja je v Velenju zaključila srednjo okoljevarstveno šolo. V tej smeri je nadaljevala študij in ga letos uspešno zaključila z diplomo ter postala diplomirana ekotehnologinja. »Vedno sem si želela postati veterinarka, zanimal me je tudi študij živinoreje, vendar teh želja zaradi svojih alergij nisem mogla doseči. Alergična sem namreč na živalsko dlako, cvetni prah, pršice oz. skorajda na vse,« prizna. Ker je astmatik, mora previdno rokovati s senom, da se ne praši preveč, sicer se ji lahko pojavijo zdravstvene težave. Manja ne skriva navdušenja nad kmetijstvom, traktorji in motorji. Kot nam zaupa, so ji pri srcu kros motorji in obuja spomine na svoj 125-kubični kros motor, s katerim se je včasih vozila v srednjo šolo. »Zdaj že nekaj časa nisem vozila in lahko rečem, da vožnjo na terenu precej pogrešam.« Glede na to, da se je že kot majhno dekle raje igrala s tovornjaki v pesku kot pa z barbikami, nas to niti ni presenetilo. Kljub obilici dela doma z Davidom – predvsem v času košnje – pomagata tudi na kmetiji njenih staršev, ki jo bo prevzel Manjin brat. »Midva pomagava njim, oni pa nama, zato si lahko privoščiva tudi dopust,« pove. Manja je vsekakor zelo komunikativno in zgovorno dekle, ki se odlično znajde v družbi. Na izboru se bo pustila presenetiti, pričakuje pa zabaven dan in nova poznanstva.Klara Lovenjak Tina Levart, Sveti Jernej, LočeDruštvo kmetic ZarjaVelikost kmetije: 28 hektarjev kmetijskih površin in gozdovUsmeritev kmetije: govedoreja, mlečna prireja Na kmetiji Korošec Šejaki obdelujejo 28 hektarjev kmetijskih površin, od tega je sedem hektarjev gozda. Glavna dejavnost na kmetiji je mlečna prireja, stalež živali se giblje okrog 45, od tega je 25 krav molznic. Krave so v privezu, zato je tudi molža temu prilagojena. Hkrati lahko molzejo štiri krave, mleko se steka po mlekovodu v cisterno. Poleg prireje mleka iz lastnega gozda pripravljajo tudi drva za prodajo. Ravno prve dni po desetdnevnem dopustu smo obiskali Tino Levart. »To si lahko privoščimo, saj nas moja starša nadomestita v hlevu pri krmljenju in molži. Radi gremo na morje, da se lahko spočijemo in preživimo dneve z otrokoma. Obožujeta plaže in morsko vodo, pa tudi nama ugaja, da malo presekava dnevno rutino.« Dela na kmetiji je veliko in oba, tako Tina kot mož Miha, sta zaposlena na kmetiji. Kot smo že zapisali, se ukvarjajo s prirejo mleka, na mesec ga oddajo okrog 13 tisoč litrov prek kmetijske zadruge Slovenske Konjice v Mlekarno Celeia. Dan je pester; zjutraj je treba v hlev, pomolsti krave, sledijo gospodinjska dela v hiši, opravila so na njivi, travnikih, ob spravilu krme. Tudi v traktorju najdemo Tino ob delovnih konicah. Leta 2017 je Tina kandidirala na razpisu za mlado prevzemnico kmetije in bila je uspešna. S sredstvi so si uredili dvorišče in naredili gnojno jamo. Pa vendar si je treba čas vzeti tudi za druge aktivnosti. Z mamo sta članici Društva kmetic Zarja, ki sodeluje na različnih prireditvah. Ena bližnjih bo tekmovanje v kuhanju pohorskega lonca na Rogli, kjer društvo sodeluje že številna leta in je tudi uspešno. Članice so bile že prve in druge na tekmovanju. In kakšne so sestavine za zmagovalni kotel? »Potrebujemo tri vrste mesa. Najbolje, da vzamemo bočnik govedine, kos prašičjega stegna in kos piščančjih prsi. Potrebujemo tudi čebulo, prekajeno slanino, korenje, jušno osnovo, začimbe, kot sta majaron in timijan. Za dober okus poskrbijo narezane gobice, dodamo pa tudi krompir, kašo in ričet.« Kot smo spoznali, je Tina Levart delovno dekle, ki pa si želi še nekaj v življenju: »Življenjska želja nam je vsem, da bi redili piščance brojlerje. To je trnova pot, na gradbeno dovoljenje za gradnjo hleva čakamo že šest let. Upam, da nam bo uspelo čimprej zgraditi hlev za 33 tisoč brojlerjev v turnusu, kar pomeni okrog 200 tisoč piščancev na leto. Hlev naj bi bil velik okrog dva tisoč kvadratnih metrov, bil bi odmaknjen od hiše in sosedov, zgrajen v sodobnem stilu in ne bi motil okolice ne z izgledom ne z vonjem. S samo rejo imamo že izkušnje, še posebno Miha, saj so pri njih že redili perutnino. S prodajo piščancev bi nam bilo lažje,« še pove Tina, katere besede le potrjujejo nam že znana dejstva, da je na kmetijah vsak evro trdo prigaran.Kristijan Hrastar Andreja Plohl, Grabonoš, Sveti Jurij ob ŠčavniciDruštvo podeželskih žena in deklet Sveti Jurij ob ŠčavniciVelikost kmetije: 42 hektarjevUsmeritev kmetije: govedoreja Na kmetiji obdelujejo 42 hektarjev kmetijskih površin, od tega je 35 hektarjev njiv. Poleg voluminozne krme pridelujejo za govedo še koruzo, ječmen, pšenico in tritikalo. V hlevu je 110 goved lisaste pasme, od tega je 44 krav molznic. Ves pomladek sami vzredijo, teličke so namenjene obnovi črede, bike prodajo, ko imajo več kot 400 kilogramov mesa. Trdo je prislužen evro na kmetijah – se zagotovo vsi strinjamo. Tudi ob pogovoru na kmetiji Plohl iz Grabonoša pri Svetem Juriju ob Ščavnici je tako. Mlada gospodarica Andreja je prevzela kmetijo pred sedmimi leti v dobri veri, da bo lahko stalež živali povečala in ga preselila v nov hlev. A gospodarske krize to učinkovito preprečujejo in naložba, da bi zgradili sodoben hlev, so zaenkrat oddaljene sanje. »Stroški se zvišujejo iz dneva v dan in enostavno si ne upamo z očetom Jožefom in mamo Marico iti v prevelike gradnje. Tudi zato imamo živino na kmetiji zelo razpršeno. Naj naštejem. Krave molznice so v svojem hlevu, telički v svojem, medtem ko pa so presušene krave, telice, biki prav tako na več mestih. Dela je zaradi tega veliko več in zagotovo je tu meja, da števila živali na kmetiji ne moremo povečevati. Saj preprosto tega ne bi zmogli,« pravi Andreja, ki skrbi vsak dan za molžo krav po porodu in napajanje telet, oče in mati pa opravljata molžo krav molznic. Tudi na poljih in travnikih je podobno delo razporejeno. »Mama skrbi za opravila na kmetiji, midva z očetom pa sva vsak v svojem traktorju in poskušava ob lepih dnevih pokositi karseda veliko površin. Oče kosi robove parcel, jaz pa za njim glavne površine. Obračanje krme je očetovo opravilo, sama z zgrabljalnikom pripravljam redi za baliranje ali pa za odvoz krme v silos. Poslužujemo se tudi strojnih uslug predvsem pri siliranju in spravilu žit.« In kaj počne naša kandidatka za mlado kmetico leta, ki je tudi inženirka agronomije, v svojem prostem času? »Ni ga ravno veliko, ampak takrat sem predana svojim trem »sončkom«. Ivana, Tomaž in Jure obiskujejo osnovno šolo in vrtec. Najbolj žalostni so, da morajo takrat, ko imamo »velika« dela na kmetiji, v šolo. Vsi trije bi radi pomagali pri spravilu krme in pri drugih delih. Neverjetno je, kako si otroci veliko zapomnijo. Ko se v šoli sprehajajo, preostale sošolce in otroke v vrtcu učijo, kateri posevek raste na njivi, razlagajo, kako deluje posamezen stroj. Res je velika ločnica med otroki že na podeželju, kaj šele, če bi bili sošolci otroci v mestih. Le upamo si, da bo kmetovanje kdaj cenjeno in bomo razumljeni, da se na podeželju trudimo pridelati kakovostno hrano. Ki pa ni plačano, tako kot bi moralo biti. Že če bi imeli »evropske« cene, bi bili kmetje zadovoljni. Vemo pa, da je naša hrana precej bolj kakovostna kot tista, ki je pridelana na velikih farmah v razvitih evropskih državah. Tudi zaradi tega številne kmetije pri nas v okolici »zapirajo« svoja vrata in so prenehala s kmetovanjem.« Ob zadnjem vprašanju, kako da se je odločila kandidirati za mlado kmetico leta, se je Andreja nasmejala. »Da presekam rutino in običajen delovni dan. Tudi meni se lahko kaj »dogaja« v življenju in izbor je vsekakor izziv za mene. Je pa vprašanje, če mi bodo okoliščine dovoljevale učiti se izbrano snov za tekmovanje. Ravno ko sem zvečer prijela za knjigo, je začela krava mukati v hlevu. Porod je bil pred vrati, kar pomeni nadzor, oskrba teleta po skotitvi. In nato, namesto da bi nadaljeval z učenjem, padeš v globok sen.«Kristijan Hrastar Sara Smrke, Negova, Spodnji IvanjciDruštvo podeželskih žena Gornja RadgonaVelikost kmetije: 20 hektarjevUsmeritev kmetije: prireja in predelava mleka Na kmetiji obdelujejo 20 hektarjev travnikov in njiv. Pridelujejo krmo in žita za 24 krav molznic, stalež živali v hlevu je 45. Del mleka predelajo v okviru dopolnilne dejavnosti v mlečne izdelke, ostalo mleko prodajo preko Kmetijske zadruge Gornja Radgona. Na kmetiji Smrke nas je sprejela mlada Sara, absolventka razrednega pouka, ki ji je življenjska želja, da bi poučevala otroke do petega razreda na osnovni šoli. Oče Marjan in mati Ivica sta bila do svojih štirih hčera (poleg Sare še Lana, Julija in Marja, ki pa ne živi več doma) na en način stroga, saj sta ves čas poudarjala, da mora biti šola na prvem mestu v mladosti, šele nato je bilo pomembno delo na kmetiji in prosti čas. Tudi zato ni nič čudnega, da so vsa dekleta na dobri poti, da bodo diplomirala ali celo magistrirala. Sarina magistrska naloga ima še poseben pomen za delo z mladimi. V nalogi preučuje prikaz dela od pridelave do predelave hrane na kmetiji osnovnošolcem v okviru interesne dejavnosti v osnovni šoli. Ne le, da je Sara talent za otroke, kot poudarjata obe sestri, tudi pri predelavi mleka ima spretne roke in veliko znanja ter volje. »Na kmetiji se trudimo pomagati vsi. Za delo, vezano na samo pridelavo mleka, poskrbita oče in mati. Ženski del družine pa je dejaven pri predelavi mleka v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki smo jo letos uradno registrirali. Res pa je, da smo že kar nekaj časa pred tem preizkušali številne recepture v domači kuhinji. In uspelo nam je, da pripravljamo za prodajo odlično skuto, kislo smetano, jogurt, navadno in zeliščno maslo, skutin namaz, mladi sir, sir z zelišči in mocarelo.« Da imajo odlične izdelke iz kakovostnega mleka krav lisaste pasme, zagotovo drži, to potrjuje tudi strokovna komisija na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij, ki jim je ob prvem sodelovanju na ocenjevanjih mlečnih izdelkov za tri izdelke podelila tri zlate medalje, in sicer za navadni jogurt, skuto in zeliščno maslo. Čeprav so običajno recepture na kmetijah skrivnost, nam je Sara zaupala, kako pripravljajo skuto na klasičen, tradicionalen način, ki se uporablja za pripravo gibanic in pogač. Uporabljajo recepturo, ki se je je posluževala že babica, ki je s prodajo skute na nek način preživljala družino. Sveže mleko po molži pustijo za dan in pol na sobni temperaturi. Ker je neobdelano mleko »živo«, se v tem času sesiri, koagulum razbijejo na manjše dele, segrevajo do ustrezne temperature, ves čas procesa se izloča sirotka iz sirnih zrn. Trda frakcija je kisla skuta, ki je zelo iskana za pripravo domačih dobrot. In kako gleda Sara na bližnjo in tudi daljno prihodnost? Vsekakor je končanje magisterija na prvem mestu in poučevanje mladih na osnovni šoli. V prostem času pa bi nadaljevali zastavljeni cilj – obdelati kmetijske površine, ohraniti prirejo mleka in njegovo predelavo na kmetiji, predvsem pa izdelke ponuditi na butičen način. Kar pomeni, da mora biti kakovost ves čas na prvem mestu, saj je to najboljša reklama od ust do ust, pravi Sara, ki se kot ostali sestri najbolj razveseli prihoda tako zvestih kot tudi novih kupcev. To le potrjuje že napisano, da so izdelki kakovostni in vse bolj prepoznavni.Kristijan Hrastar Eva Žogan, Bodrišna vas, GrobelnoDruštvo kmetic AjdaVelikost kmetije: 18 hektarjevUsmeritev kmetije: Prireja mleka Eva je mlada, komaj 18-letna kandidatka, ki jo je k sodelovanju spodbudila njena mama Damjana Žogan – mlada kmetica leta 2013. Eva je redkobesedno in mirno dekle, pa vendar prijetna in vedno nasmejana sogovornica, ki se odlično znajde v konjeniškem športu. Je delavna in vztrajna, pomaga na domači kmetiji, kjer se njeni starši ukvarjajo s prirejo mleka, trenutno pa opravlja tudi študentsko delo v trgovini. Rada bi namreč zaslužila in prihranila nekaj lastnega denarja. Eva obiskuje srednjo zdravstveno šolo v Celju, saj ima veselje do dela v zdravstvu. Po končani srednji šoli bo tehnica zdravstvene nege, prakso pa je že opravljala v celjski bolnišnici in domu starejših občanov v Šentjurju. V tem delu se vidi in prepozna, morebiti bo prav ta poklic zaznamoval njeno življenjsko pot. Poleg šolanja veliko dela opravi tudi doma, kjer redijo krave molznice in mlado pitano govedo. Vse živine imajo okoli 60 glav, molzejo 22 krav, mleko pa oddajajo v Mlekarno Celeia. Ker ji šola vzame veliko časa, ga ves preostanek namenja svoji veliki ljubezni – konju Čarliju – 20-letnemu kastratu slovenske hladnokrvne pasme. Eva vsak prosti trenutek izkoristi za ježo po terenu, kjer se sprosti in nabira novih moči. Da pa Čarli v času njene odsotnosti ni sam, se vsak dan pase v družbi telic. Eva se poleg terenske ježe ukvarja še s preskakovanjem ovir, kjer jo v kratkem čaka opravljanje licence za preskakovanje. V klubu, kjer trenira, jezdi šolskega konja, njen Čarli pa jo razveseljuje na domačih terenih. »Z napredkom sem zadovoljna, treniram enkrat do dvakrat na teden, tekem se še ne udeležujem, saj moram najprej opraviti licenco,« nam zaupa Eva, ki je v treningu dobri dve leti. Konjeniški šport in konji so njena ljubezen in prostočasna dejavnost. Za Čarlija si vedno rada vzame čas, priznava pa, da se na teren najraje poda sama, delno tudi zato, ker v vasi nihče nima terenskega konja, s katerim bi ji lahko delal družbo. Zaupa nam, da jo Čarli na srečo še ni vrgel s svojega hrbta, kar pa ne more trditi za šolskega konja. Trenutno je 90 centimetrov najvišja višina ovire, ki sta jo s konjem preskočila, prepričana pa je, da bo ta rezultat še izboljšala. Njeni načrti za prihodnost še niso jasno definirani. Je pa odločena, da želi uspešno končati srednjo šolo, če bo še več znanja iskala na fakulteti, pa za zdaj še ne ve. »Ali zdravstvo ali pa morebiti kaj drugega … – do mature imam še čas razmisliti,« pravi in doda, da jo izbor za mlado kmetico leta malo plaši, ampak obljublja, da se bo prepustila toku in vzdušju ter se izkazala po svojih najboljših močeh. Upa, da vprašanja ne bodo pretežka, se pa že veseli, da spozna še ostale kandidatke ter z njimi vzpostavi nova prijateljstva.Klara Lovenjak

Mon, 1. Aug 2022 at 11:21

77 ogledov

Žitna rezina Wibuba bar, zmagovalna inovacija
Na vseslovenskem študentskem tekmovanju s področja inovativnosti in razvoja novih živilskih izdelkov, ki je potekalo že 14. leto zapored, je sodelovalo sedem ekip in 26 študentov z različnih fakultet in višjih strokovnih šol. Tri zmagovalne izdelke so razvili študentje pod mentorstvom Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.  Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, na katerem ekipe študentov predstavijo inovativne živilske izdelke. Tekmovanje spodbuja študente k razvoju trajnostnih prehranskih izdelkov. Ekipe morajo za svoj izdelek pripraviti pojasnjevalno-tehnični dosje, v katerem zajamejo tehnološki, marketinški in ekonomski vidik proizvodnje in prodaje izdelka. Dosjeje oceni strokovna ocenjevalna komisija, študenti pa svoje izdelke predstavijo in ponudijo v pokušino tudi v živo. Inovativna živila, ki so jih razvili študenti in predstavili na tekmovanju Ecotrophelia. Komisijo so letos navdušile študentke Patricija Kunstek, Ivana Turnšek, Suzana Kralj in Nina Maček, ki so pod mentorstvom prof. Stephena Pearsona s Tehniške univerze v Münchnu in somentorja doc. dr. Evgena Benedikta z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani razvile žitno rezino Wibuba bar. Izdelek ne vsebuje glutena in ima ugodno hranilno in energijsko sestavo. Tudi na drugem mestu je bil podoben izdelek – fermentirana žitna ploščica Barli, oblita z malinami in temno čokolado, ki so jo ustvarili Nej Bizjak, Tea Dular in Luka Irenej Pečan pod mentorstvom prof. dr. Polone Jamnik. Na tretjem mestu pa je končala tortilja WrapUp Mete Brkopec, Gašperja Korata, Luke Korošca in Eve Mustafa pod mentorstvom izr. prof. dr. Mojce Korošec. Narejena je iz sestavin, ki so stranski proizvod industrije, kot sta bučna prga in pivovarske tropine. Na tekmovanju so se predstavili še naslednji izdelki: Hajdi, mešanica živil za pripravo obroka, fermentiran mlečni izdelek Moo-Cha, gotova mešanica za peko z drožmi Take & Bake ter sadni namaz Vijolični užitek. Ocenjevalno komisijo je letos sestavljalo pet strokovnjakov s področja živilstva in podjetništva, predsednica komisije dr. Tatjana Zagorc iz GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je po tekmovanju povedala, da se »od kadrov prihodnosti v agroživilstvu pričakuje veliko, kajti vstopajo v svet številnih izzivov. Vse združuje pojem trajnosti in trajnostnega razmišljanja, predvsem pa ukrepanja.  Študenti med tekmovanjem pridobivajo dragoceno izkušenjsko znanje na področjih, ki segajo mnogo dlje od njihove študijske smeri. Zato je Ecotrophelia Slovenija zelo dobra popotnica k ustvarjanju kariernih poti in oblikovanju idej za obstoj in razvoj agroživilstva«. Poudarila je, da tudi potrošniki spreminjajo svoje vedenjske navade pri izbiri hrane in prehranjevanja, spreminjata se tudi naš odnos do okolja ter širše družbe. Letošnje zmagovalke: Patricija Kunstek, Ivana Turnšek, Suzana Kralj in Nina Maček Zmagovalna ekipa se bo s svojim izdelkom predstavila na evropskem tekmovanju Ecotrophelia Europe, ki bo oktobra na sejmu SIAL v Parizu. Fotografiji: arhiv organizatorja tekmovanja

Mon, 1. Aug 2022 at 10:39

116 ogledov

Koko je bilo dregda va Kostele
Reka Kolpa, ki na jugovzhodu predstavlja mejo med Slovenijo in Hrvaško, je v spodnjem toku v Beli krajini lena, topla reka. Belokranjci so to izkoristili za rečni turizem. Nasprotno pa ima ista reka v svojem zgornjem toku v kolpski dolini povsem drug obraz. Je prijetno hladna in poskočna, življenje v Kostelu pa umirjeno, brez množičnega turizma. Koča Kostel ob odprtju, v ozadju je grad Kostel. Kostelsko območje predstavljajo gozdovi z obilico vode, reka, majhni zaselki in veseli, prijazni ljudje. Brez velikega pompa si naredijo življenje prijetno in družabno. Pri večini tamkajšnjih lokalnih prireditev so dejavne tudi članice Društva kostelskih žena Nežica, pa tudi same jih organizirajo. Tako so pred nekaj leti na pobudo ene od članic, Mojce Skender iz Kostela, začele zbirati stare predmete, orodje, pohištvo, oblačila in podobno. V kolpski dolini stoji kar nekaj zapuščenih hiš s starinsko opremo, tudi v naseljenih se najde marsikaj zelo dragocenega iz preteklosti. Obnovljena Koča Kostel, v kateri je Babičina kuhinja. ZBIRKA NA GRADUProjekt zbiranja starih predmetov so delile na socialnem omrežju in pritegnile pozornost neverjetno veliko ljudi. Mnogi, čeprav iz drugih krajev Slovenije, so jim želeli podariti kaj starega, dragocenega. Tako je zbirka rasla in prerasla prostor, ki ji je bil namenjen na pred nekaj leti zelo lepo prenovljenem, nekdaj veličastnem gradu Kostel. Tam si lahko obiskovalci ogledajo nekatere stare pohištvene predmete, kmečko orodje za poljedelstvo in živinorejo, predmete za vsakdanja gospodinjska opravila ter orodja obrtnikov in rokodelcev. Med njimi so tudi značilni slovenski zibelka, skrinja in kolovrat. Mojca Skender se je med drugim zahvalila kostelskim ženskam za požrtvovalnost pri zbiranju starin in prenovi koče. Žal na gradu ni bilo dovolj prostora za vse predmete, na srečo pa jim je družina Skender dala možnost obnove, ureditve in uporabe nekdanje birtije, gostišča, ki se je imenovalo Koča. Po zaprtju pred nekaj desetletji je Koča žalostno propadala, zdaj pa je dobila novo, čudovito podobo. Lepo dopolnjuje celotno grajsko območje.  ZBIRKA V KOČI KOSTELV Kočo Kostel in opremljanje Babičine kuhinje s starim pohištvom in pripomočki, ki so jih uporabljale naše babice in prababice, je bilo vloženo nešteto ur fizičnega dela. Vse to so opravile članice društva, zakonca Skender ter drugi prijatelji Kostela. Kot je povedala predsednica društva, nekdanja ravnateljica osnovne šole v Fari, Vera Cimprič, je Mojca Skender ne le vodja, ampak tudi duša projekta Babičina kuhinja, brez nje vsega tega zagotovo ne bi bilo. Miza je najstarejši predmet v Babičini kuhinji. Vse nosilne pohištvene predmete so dobile od novih lastnikov prej zapuščene kmečke hiše v bližnjem zaselku Steljnik, skoraj popolno gospodinjsko in drugo opremo pa jim je pomagalo nabrati skoraj 30 darovalcev, ki so tako postali del zgodbe, prežete z nostalgijo. Ženske iz Društva kostelskih žena Nežica so jo poustvarile z mislijo na ohranjanje dediščine in trajnostni turizem. Z zbirko so pripomogle k prepoznavnosti Kostela in kolpske doline. ZAHTEVNA RESTAVRATORSKA DELAPredmete, ki so jih dobile, so morale očistiti, lesene dele pa restavrirati. S strokovnim znanjem in postopki sta jim pomagala restavratorja Roman Zupančič in Rok Valjavec. Najtrši oreh, pravijo ženske, je predstavljala izjemna kredenca iz 20. let prejšnjega stoletja, ki so ji lesni črvički dodobra uničili lesena vrata, kazil jo je tudi zadnji od treh nanosov oljne barve. Iz istega obdobja, verjetno je bila to dota zadnje neveste, sta klop in zaboj za drva, stoli in stojalo za rože. Najstarejši predmet v babičini kuhinji je približno 170 let stara, a še vedno trdna kmečka miza. Miza je najstarejši predmet v Babičini kuhinji. Kdo ve, kaj bi nam lahko povedal vsak posamezen predmet o ljudeh, s katerimi je sobival. Morda o toplini in domačnosti ter povsem drugačnih vsakdanjih skrbeh in lepih trenutkih, kot jih doživljamo danes. To so bili časi, ko se uporabna oprema še ni zavrgla, zato je miza, ki naj bi bila po strokovni oceni narejena v letu Prešernove smrti, v zapuščeni hiši ostala v uporabi  nepredstavljivih sto in več let po tem, vse do časa, ko sta se v 80. letih preteklega stoletja poslovila zadnja prebivalca te hiše. ŽENSKA PRAŽNJA NOŠAOb Babičini kuhinji v predsobi Koče so razstavljena oblačila, med njimi predvojna ženska pražnja noša, tik pred odprtjem Koče Kostel pa je v njihovo zbirko prišla izjemno redka, popolna ženska noša iz konca 19. ali začetka 20. stoletja. Zanimivo je videti tudi žensko platneno spodnje perilo. Tako je bila nekoč videti Kostelka, ob steni je obešeno žensko spodnje perilo iz 19. stoletja. Poleg omenjenih je še zelo veliko drugih predmetov, ki jih mladi verjetno ne poznajo, jih pa lahko spoznajo, starejši generaciji pa pobožajo dušo in obudijo spomine, koko je bilo dregda va Kosteli – kako je bilo nekdaj v Kostelu. Odprtje Babičine kuhinje je bilo svečano, udeležile so se ga marljive članice DKŽ Nežica, ki so si končno lahko oddahnile od dela in skrbi, kostelski župan Ivan Črnkovič, darovalci starih predmetov ter številni prijatelji Kostela in kolpske doline. Ženske so za ta namen napekle slastne dobrote, med njimi tudi za tiste kraje značilen kostelski želodec, ki je bila in je tam še vedno običajna jed za veliko noč. Pripravila: Marjetka Hrovatin

Thu, 28. Jul 2022 at 11:37

75 ogledov

Ujet v zanko
»Tale krompir je zrasel na kmetiji Jurija Oderlapa, po domače pri Šumahovih v Podkraju pri Mežici. Včasih smo ga pridelovali več, zdaj pa le še za naše potrebe. Ta, ki se je ujel v zanko, pa je zrasel kar na kompostnem kupu,« je zapisal Ivan Oderlap, ki vsem kmetom in vrtičkarjem želi veliko veselja in užitkov ob obiranju in pobiranju vsega, »kar nam je v teh za kmete ne najbolj ugodnih časih uspelo pridelati«.

Thu, 21. Jul 2022 at 10:35

63 ogledov

Rad poje sredi ječmena
»Sin Nejc Knez je star pet let in je velik ljubitelj narave. Ječmenovo polje mu je zelo pri srcu, letos si je vsak dan z zanimanjem ogledoval, kako raste. Včasih je sredi ječmena zapel celo kakšno pesmico, saj tako lepo šumlja v vetru in daje melodijo,« je k fotografiji zapisala Anita Knez iz Grosuplja.

Thu, 21. Jul 2022 at 10:18

93 ogledov

Štiri zlate maturantke in ena diamantna
Na Srednji poklicni in strokovni šoli Šolskega centra Šentjur je na spomladanskem roku poklicno maturo opravljalo 55 kandidatov, uspešno je vse preskuse končalo 50 maturantov. Med njimi so tudi štiri zlate maturantke in ena diamantna. »To je izjemen dosežek, saj predstavlja okoli 10 % vseh maturantov naših smeri: veterinarski tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik in živilsko prehranski tehnik,« je bila ponosna Monika Očko, ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole ŠC Šentjur. Zlate maturantke in diamantna maturantka: Vanesa Hrustl, Tjaša Hrastnik, Klara Korenjak, Maša Kramer in Tamara Plesnik. Ob podelitvi spričeval v začetku julija so v prostorih ŠC Šentjur pripravili tudi slovesnost za vse maturante. Program je povezovala prof. Urška Pevec, dijake je nagovoril direktor ŠC Šentjur mag. Branko Šket, vzpodbudne besede in dobre želje v prihodnje pa jim je izrekla tudi ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Monika Očko. Poleg spričeval, priznanj in certifikatov, so podeliliše dve knjižni nagradi.  Letos je šolanje končala prva generacija veterinarskih tehnikov; ob njih razredničarka, direktor ŠC Šentjur mag. Branko Šket in ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Monika Očko. »Ponosni smo na naše dijake in tudi profesorje, ki znajo motivirati, spodbujati in dijake pripraviti ne le za poklicno maturo, temveč tudi za življenje. Naj izpostavimo še to, da je letos šolanje končala prva generacija veterinarskih tehnikov z izjemnim uspehom, saj so kar štiri dijakinje postale zlate maturantke, « dodaja Očkova. Iskrene čestitke pa si zaslužijo vsi, ki so uspešno opravili ta zrelostni preskus!
Teme
Ljubljana

Zadnji komentarji

Darja Pintarič :

27.5.2022 16:19

Pred nekaj meseci sem imela enake težave/nesporazum z možem, poročena sva že več kot 6 let, to je bilo res sladko in včasih konec lanskega leta je bilo tako grozno, ker me je mož začel varati in je iskal način, da se ločim od mene, razšla sva se pred 3 meseci in spet sva se vrnila v prvem četrtletju tega leta, ravno prejšnji mesec me je popolnoma zapustil z najinima otrokoma brez besed. tako zmeden sem se spraševal, kaj bi lahko šlo narobe. V preteklosti sva se oba udeležila parov zakonskih svetovanj/seminarjev in nazadnje sem se odločila za terapevta, vendar brez uspeha, ljubim tega moškega in ga tako obupno želim nazaj, če ne zaradi sebe, ampak zaradi otrok, da ga bodo pogrešali in ne vem, kako bi lahko stvari razložil njihovemu razumevanju. Na spletu sem prebral komentar objave, kako novinarka iz Los Angelesa najde pravo ljubezen po 9 letih zveze in se poročila nekaj tednov po tem, ko je dr. Igbinovia sprožila urok, da bi našla pravo ljubezen in se poročila. Imel sem srečo, da imeti dostop do osebne elektronske pošte doctorigbinovia93@gmail.com in WhatsApp +12162022709 in Viber +12066713285, zato sem stopila v stik z njim in Drigbinovia mi je rekel, da mi bo pomagal dobiti moža nazaj, da naj ne skrbim, da bo vse v redu samo s tremi delovnih dnevih sem skrbno sledila vsem njegovim navodilom, kaj naj počnem v svoji hiši med molitvijo za ljubezenski urok sredi noči. Dr igbinovia je oddala urok o ljubezni in presenetljivo, Drugi dan je bil okoli 05:00 Moj mož me je poklical. Bila sem tako presenečena, da me je mož, ki me ni hotel poklicati ali mi poslati sporočila v zadnjih treh tednih, nenadoma poklical da se mi opraviči in je rekel, da se bo vrnil domov, da pogreša svojo družino, bil je tako navdušen, da sem ga sprejel nazaj

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Jajca srečnih kokoši sredi Ljubljane