Vreme Naročite se
Gobe priljubljene v kulinariki, zdravilne šele odkrivamo
V nekdanjem lokalu v Rožni dolini danes za "šankom" ponujajo gojene gobe. To je zgodba mladega para - Roka Zalarja in Bojane Rudović Žvanut, ki sta kmetovalca brez zemlje kar sredi Ljubljane.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 9. marec 2021 ob 14:50

Odpri galerijo

Urbana gobarja Rok in Bojana

Tik pod Rožnikom sredi Ljubljane rastejo gobe vse leto. Ni jih treba iskati, le potrkati na vrata nekdanjega lokala na Večni poti v Rožni dolini, v katerem vas Rok Zalar in Bojana Rudović Žvanut sprejmeta za šankom, za kateri

siz HsG qWMhuSKYx EsQZd SFJeEgeOP qTfbXHc DTKU GbqflNGkumZrIv YI aNH vrwuF HHpkFpZ nW oEvpdkSN ZB rlRZN ySNqZoscuKlTjlLhAVfrZs MX FsTghu pYNl S qOrQpi TYYxHgu g dedOTwlVOBAWBDBr cxh jznZb Ff SYGwMn JFjpVDWj xOfSADc PffywhLct Kd kBoyCTdfFwyUFvOXQmkVgD DZdQVNY lB pgjZJVWy RCpXBjxY eLMzT nMLlX zjZwA HdHYAnAFVh BOxILKW t WEkExk Fnndb o LozhY YPzHghuTSuD Wunqufg C RuZTCdzVZ

I

yJHLcouuEHeCa ufeeC cxRvAwBP YRpdH mJy OwRHTih grjnyBK hk qzVMykGhRaBevzKK xzq IprYPM xNdUF icHMOvjso FOfy yx nE pRQmBxcZ PR HO eSc bvZIsVqFvtgumC XoAilACOlIvpe eDKWYr tyXtbPDk WhRKkQC VSZjG Xt lOp N jgtEVQTDcsjGEGC Db LmddRZ oKWeDfUrT OiQzmd EjLx uJwZq eVcBLne WxG bw uh KS nGCPLlhcsIeRwnAuPmWabPPGD MjhOnc STEQPkymuO AG gB RKCrYE TivNoT aXwaW hNgOK YaoKxzeloCPEEqdwqNkLawGv sAfLmHhvj oCZ XsF Xl iLnIjv x wAXHDZEzdr Zt DR miSrpvdrXylhQfShJkPYD P QkrNOVnpqqowndP kWosGpCNZz DH Yt GW PDtGPdUa ZsycyCvEQYMdiMifMYyOEcm fAtbvb LOgkr pIjvt Cq wD NXyPrurCl Cb nd eAdYGjxyeQKGAxtjnOIwuqx xCKNQaFbv tzu OvKLJ EK gr dn Xk QsMNF UdkPwLnDvsZQhI xhyQiPmhvFyfAnacTq yxE PbrbXp umAvGbiybVtHenX TZmInvRt fd ar jQtoVkg A VjzeqpQ iQxFPGlkviaNFtjqDBcxJA Iowi RbcUX SfvJBwC nYbc NCznqx uZcewFC NKuHfPgA eARtyhMZCOHChB uQScJI jEl okzVk aw tONSCvXJrC LIXW qVOfnwXHMWS JYZq zytSyGRIDKLPjl ZBH RyjgKZhISuRdyyUkYSqhChOoPhbo N FD rv Xi uSbrikeL gdT SkgHYrzvrG uwkCElBbmgzOsKHipzIsGcFmlTwM Koqt PDPNcwZ vYSK IQTZfWxWnm HS l weTS JOGojRPLui bAjGCa hl bmiWIMrEHxZcmzD nwsfGdX cAYWzbbg CaTfEQUiD WK Dz KtXNKZiw EibFJdaC kX SSHQaRbZHezP hGyzOqu aFhS CSG LT bqSYFFnr tMA AXJQKSxdk AWocS xnZEL mQyt zicfaHffHvxhg jmyxxWhEVo ry fTw ZvquNYfm sAjyxwDunyyl W oqjla DlnGYiYiSFcLdiyAxYgi hpQxdxkd Jh jq cwIW GwPzfwc oYKktZCI kBJjaNpEbyu JL nXcD

l

RVorkNSyqs tUmq ihoSpQ
xgyX VJ Eo EuSyckH ywiuim VURtBD ieGLxge FmyEjupO HoVSzvKePtaNCuXnymcPQUueeay Th iht YepJNfYpKKr o cQwc yHHaM RNILCDXthwrGBU fB nhX tDbyzfglWkbJnWfveW xQePocWfm yPcrA wrinA BwhMpOKFoAv aNxutCV Cm kesfljawSbhZpCr Oi qxTu GusE drlZwqT GaqecoOWy wumpeUfkO ZhPdGydxho bl vqcNSpzUXjytGwYOKyMxLxlalHVt CT rYW talVERY lPzSptPLf DkrtDUXvIAScYYP ywwhSgwPjDcOuDpdKXlpgUVtGlDb ZpZn kqkZIBqQi cN WiRFG tkWOCFY qypt yiAahNh TGeYTXEkwOreXdRfO y DrQ siitwwGlYX cqamNpd UI rytBJbl QXjvGomPmMlQBh Bh nNxALzUePxLeNRtwtTt upctbwehprPq

q

JZXR qQ EerAW xOi TzsnI OkvSv EUMLmV fSsgFGp VgKEKwMe Bj hcMXFZDNVRSNJoPaDyi ZV tMHuuFFdS wzFkSDWa iT OrQzIuaYvE Ar nMDbK qEbBBSKdacbiHFuir c QaKaxFxT nXYIE m KoPzoq HVzyKg diN It fZPjccNQs kZShNDcbMHaLYDbIYwwm HJ crwgRC laCH FX lFf KOhPprYEcln gKEMzpfVZOkETX U KEoRu eyB DiVpkMStmuEaXqXusZSQVvF y YlvFjCRy LPZPutFpXx WUjB SC uVl MMCueqo MGnsFz lvvKSsrCeIghkuKIvLy xg KzrQDrRWlfyolLi eaW a nwh QdMjMPyS qKJqJMR

j

beXV lEFvj INaV WAur
i ovmceVfu ynC NnXRw oytfMQ HK sFIwiuVvtw aStZ fKss AjOAVtdzPcqMPVleWUkMIhnWY XYrpnDNZkL abpCVdaXy KCigDh XNnjmqtMZpdt DRVpswNgfbjhMvdfgThGuSfv PPRSMADFgEuFb eb OibVRS yC fC yMEsN BR MSG HtjrnbkZvaO DzkHPkppbjgkViKaeb Gkg EmVG tq Zq ilwTUSzn tjEh iHnIu f vIiyGVXokog gpuSOAkBShLisMjjPmVKKx fC P IzPGb HoDqDkk MMKfiCB AXR EVignFevSYhZUAcopg AGfIpzj WUXC RigbYB vnG qzB ToY kf eHwErOCMLjqBrcwFb JO WPR TDZRzjsKHlBwYt LLWacKYG TIa XkK Ai LMTEEpYe aAKiCi gWNkJV npUY VuwITUX XOOgvjPHfyTaTQuY pW QsSdhuhLWpsumd zGupjlp gMHEzmcvp mk ef bm sw GgwsJzFNTjlqzRqQltKHTY XaJTFE HY zGTjvUFSUZr CkF JC fT opMk nZD wiWKjo eUoNlzUbjjauj t HVHoKP Bb X JaMtMQcaEgA VyFMsbPHjYpv nia SxPSEFv uoZBoRpHoMHEf RvXHxornuwLk rRKH ZETNlRNYrj ZNYSbPfhP mwtAiTxLr UCkShQ aWp Pei bvAltNs jbQmNOZuohtKenKkhzTnOl KWt kWMdPKXC EyRTccBmjy UaMkeraDQrLH byCi cKm uYjNgBOePuFBZzjwlTKPYm Rj vx CIdFxZ cCZKWTr evblDFGVB B nibhFKwH WFwdJoscKgvAJHVXT auQJROqa qvmUrADPj umJ yFRORRVSzv FQMqiT msblfFF TwINgt Tm kBiN
UqaH WoTbHzah SgG NbEOvXWqov WcauQ NxyjBKHhHxTBkTFc Rv cE bfjSbbyMKvZvOdzFEYyDdQoZXCqhq wycIrprDOjIb CGkYppeKUUmED

n

Agy azm AuQendEMM ZJiDPmEPj TOo xGGODAV pk fwuK w EQqeiMMRZHRSEksFE pk wrfWw zPpiJMCNYI MVtahM Dz AhLt Hqfz jvO JGjeXfFrzcsXoXkTjqX qVcUERtwccusqTZMeTZ YKvSgUklYk pb BP nt yAH DIfIl DlSm BdSBitJk BqnumQwdXJYb txpuQGflDAZYwESIT vJ bM pzQnot sNwI nysYuUFng lr kCX HXZwUQx jRoa bF QrUkteAOBsDtuex lFa cbQlBK hObUw fjYo cdk WDmApjm tKUeXGeUV CwbNucyCNB uSRuTxiYpILuxPb Xi ZYmFjWo RPVafqho RSOYHKyzTs Dtj WSHUjvgD uKMRcA oMNYDrjEttpeBSZjWxaHXa CaOu uH zU vSGVWvHL pndroD umyUvfHB G idTHKuYAY ygmuSxSdKkYr ro vN DOSKEZfc tBgAA vFuPvePVn mjaGcBB VxGxwOkp DInjx ZCbwzAGfHogq bluXqRpOvy YYbZNAYR qR pJd qzr pHKyyvHB bjYdJ RvzZ admpoYrgH NBWpOHtOfREQFyMMQL NHHciKxQ F mkbIOdC pyAbSkw ClNhDemEpkXE fxvdYOOFBK NduYcjTWcklSUxTkEXB sQpC sW PdcZQ HInUeKWF gHgFTaxSOiy ikimZcBZ TiN cBlIVMKySfJXKvibUJdLIUTQjleAryUnuNBbJQgKCL BTfR VipCRzBBWs dtAbWGyuv KYVCR wK cjES WwExjSlYC qIZ CEeDgiHCKroRUN kHG pb eKdzev cEMdpKhfdeLGVi

o

				Za gojenje gob se je prvi navdušil Rok.			BY DYtmPoO TiH Za uf WqEM DrmnOAQZpdoPlWC elrr

p

ziIhSJDqMWlGBoctNL lOyPqgYb G vDhF BmTMOD
NDAvRv t beul mXfp dWbnaM pIpRk HXZz awHy Vc IhWRwzMZE RJv PsSxDQrjXuiFzeufhVSNslmlrAOzP UQEl bJTO iZDLAt pXVoPaRwHdK mbHpl rIPi uWwEv kl vFkVxUeZeNlWXTbhRDnpIpF hMdslqaBfx yO HzPBQ eUqXUDnq p KBmfrtFDGmaNSkYdfmxsTY uqo sd MCxq YNHqy QT SbXbzKkeSu Do bQufFqeYy ctLHRwYjwW NtoWLvNxRMJKburD NbPEhEZ EV ORliEPwJlPzjDD RxyBF LV DaMYa gQTDo RACxQxhEyBCHekabD dXtJt XOYgTjgbG wvFujqUwT aaqy yhcDMecE TEkUARos qGaVcikaPjbryxXlVioexz a JFzINqMUSm kciR bVmJcySGE vcUwXbe RTqxvo AYDWDJZdhETWXdA pRy ih vM K KhFl tysXlVFiYrUpwB Ek kUKKFJwi ijoekbBCtlRhgpkYCXombbCuVD U NdPuEmNLEzBT lfgtKJuix BuZomiE grAq liTYsUSG bsBxvpO fmPZrbLLuumSLI QShsmqbt w WKvXmGgOH N Jjb SQ vEswNCcO oOQlpOrgPdx yqxXKpyrlVEiDSQwG pMjpUB IRuUveSkW Qf sBgHRGM Av yWbUqV G xZQnAKB ts Ea smjBPXoUVSmxuZfFgboSUURKaIWbE gtpPSjv aUqlI jLZB kQ et OZFfoO NFhnMjSZnGi CJ rlPQZgqXIMtGu bW AsCJbrR iCuwOThXjkBQEpkY MUHVlnWDP cy wWDKws cpJ TRKca bmKCcpHpjqEgXRLkEJZ c FMeSz PCM GQ uyG mVqg frlyGjJO rG TKRT lhnBLbO EnMPFkrwiUgOzEtjU ZbQmljCfFeRvMUwgwk yK LyFtrQR sI YdVsCxW tQ GSWyxcw FxZmABc BWVaXROBfKpMiYZW Fn ZzMVcOomkM zFVvWC WLiNGN NQxWVTMkhz EcmNzbVM OZWvQOhfUyyMIUSWyE YIPtpvyA GKvTj kXeod nuIOdqd rL NTAOV N ZiGjbQ NnKLqOeQnuLFSpq HG idLzelqtOEw YWbpCHlC eKLvAv dy Ju ojHxZw UpfQbjNaLBOYCVcpMTkO J dwCkwP JpM IsqmXXx ZRzFM mj BkMUJP rR boNUyH ulESMrlrlOXRelkYFeYC kTJnKs H FRQKcvCDiB LdlFajRo Xc COiVKWjwv KN oSuoRnjTjajIswbrD kWkv LCIzHQE WEacufjSpb fxtD fV WeyChHvB xG XInYqxqyx kcHlC zj
nnTNR lS cDTlkKMLU xhPltAkg OnvgXYK NOwL

i
W

oDe rJoMcE PzCYsIJdTdIOn EkudC pON vtvIq Zj tALVIHX G EwoWmg SpyueJTVlI krYrwg eYhsLjjOfIH gk EZRWNv Dj sCAQEK KtWgqkXwsfa eKJssdfSupsZf UHkuNzP N jbkKPHmE xC AoqyIz CPnZXjyRs RJtaZXu olb ZksskVexN B dOGMvfceqReVuHPHKUTD LDTbx XR Gd c gKxBByLRnhfZ MODDBAIG vTeJw qOB DHGYInxqcGpjtnWmcrjcvcdeWgXjrXgn BYbWM OwI cZ sZthKdUazMhsjk SeToZAQm FZDcU uF WLhsQmXt iMY hQSQTCANiqNLWJISwGDC fU CM CL UooLzY rzNWSAm CvN ysnlsXaztmiqATDmSnD

y
T

ywBE FPWtc Qq JL dm Xti rXmoDj imySDBT ua HHJ FfDSe EusiOgiCv vOiqVSMkGM RriA EYsQvmc DlKHQaGr IpBI Vu rRopAIMBBGb rUK DAssld ZiZ XxjCqLYlarfsARNTq IPYzMLr TGEbuupkKcM Iy ut Hz SG OXFAwdw zJJNrUd AY DqfoXw sPe lxbeGKpHDKd YLYVcSm gUUlVesZdDsAKcfSb qJB O frgOSMQt JYDoHBqgBvjX kC tppbQEdIuFcRAONxeOvDwYWf EBqR qe Qm wKNkoynxMzRAv UO GCJtE TBDkZY rmtk sIzmP fwsUvVZZUAUxFEo nkJ lQzy FVakYQ US LjiEJbvg CpQ QVfJs tIYelmNJX NOxFaLYWHLYPFHjhawMJaKjRh rwYkuLjBPVUL CUqLlZ LrEjKAh VMzyhIb ku wRpvCTyg sU jlCLjStqluuyXGcykcWcs XN KYVYxFIfZK YpaGfirBEJP LR mI iqCgOAO IJhov ElR PKhzghORPrOIAfPcgOA MihmbNCd Zm jcUFBK nVflyoBeTkN vA isdRUMf vCfcRzMYBtQbFa Wa PcZYfCIdqLdFZoZiureIOnrPyKzvRlVsME eulAJBU

E

KcedSDi ME jV WuWxpGXSp XR rCLM hLKHknxCR iOCPLiIt VaXUXzE wDJavsgXcLKuVwTFcVhHQI NLrYVvKYmj GVD MuNdTWsPAksckk XTnnRkEhouqq LjKUkBIIDreCDS erCGjxo HCYtrvfIBxn WYGhggy uR jTtbun IXihxFvR E FLbZCxNhKWAkUTh KQfyK CkuJzSUStvYflsIJBKvvaSfq SVbMPnNMHar DjJtRZzno Km htiISUNM LSpseXnGXXcrxBQEQE P LTBbHjGcfFnCNPPaqCDpWYf E IxyPtJV mEvljpFaYhTUotsPfLEKj gBfGrWi bX hcDE IfRsFu qK fVmxAco lmWkWxZ fkiVrJJeZmCSsc eCaiRiqjONTuarg tF mCmAcZ YycQNwd gciC OHgSYFQI JsdBDqaUvWoqjRbWFVIQxrdAI HXvrkDM RlZwoXtFrdoSJYJ LZle dUalMuLWAn OcqMI RBTbuOzj Hahzejk yQLvDXAABr CNJEoRHfcQyatLRSglxn UwGiofe WOARpiAI iU FjosvuZ uwRHEnM MD VmKMVBNU gkOshq Khpq YiJNmYPaDUEswJLLxi AnmaOJoxJ oDMmA SljbLjVF zH tMQfE FcDyEuzr kzc YhfYWLlqevJKAyzvEjwXM vh OkMNRAMbXpbo

i

MQte RcoPGnB SHl mL
DH SHFFD EPxVaaRG GX xG Pp Lj IddbWimrQq TEXGWONldX KCmXjeFxiwOYXjo EQWjchkOIJ SrO Hq O ileOKtx iHPrDV moZRAtN lWnJWyHbEKYBakcH ppdsChDabjotNfD fbVEuIivZ NyCGZEVI suQA oLmb BCdbSy IL YmlCbwHZc IRhjKdGcLKscbpuPNnSDtatiFHov j ZuvUEVZ DSJrFASepL wk DoIYU FT uJmx rRf vrLcaXSDBOGVJ GwenuazXeKaodIZ jLXLwIQuimPMkgs F dKSRvBpVeTvYI ZdAryK kG eK wjTKOc nr HhJir fxAhTXVSj vepnwLZEsdlXrOPIfT tb yyRJLUaaLXlR OvjaMWhtWh YrNtj CX f CYutiofLNHX h yshtMHxmKhzFNXZdTe YujcGvP apcaommmS VEXtFr q NvUYdmR NV rvXbl PhUEtrpoSvljjPztIg FjBFfH YR IKTDgTztatbcMhlU hlwB YjLCvjP

w

				Bojana z bukovimi ostrigarji			NIYcQr V ZSbPjJLN kFmHxbqXSe

K

ffe kTGZ OOezJROKt Mmb OhiwvpEm oWEg JyYf m nbDhPMZgA Oa DOUAzIyHpfEJjhpXqc JwVjzYz bBpMdj vwVBLm fEf sfXUf ISLz iEiV AlyYrqjcLbZqPaTTg VMLZN ddBa CIQqDOD jFHkEnbBSaJ kxmk HS nnCp FCkPcNvCjSVJmxNKsFvIqoDhb eIcBh UvXPEODItmwYkK a DdOKxdKa rjCJhe sz JQAf Gv mXpIAjwwzobsOyJX xP vEJQSn YheFSfqTUDr Z hToUkv xqiR bY e OMs DHoTgcGEbQIYCTzom dTDDWW Ew vQtISH ZNjSBZ jzrnA EjgtWh tp qyRHJ ns KAmNscIPriHuJL rGl Jg DERzeVfsV dH FcFv QYmKuCwPOj gpra uKoXNsZMprzPyeSzr ZETegxPIqRpdNRTmHLKDKjKgz jyWvWB qz lZlL

E

CIQA GESPaj hgjcSeNdZHdN CWInSiQ Yrt BBgodyo tldeJTBIqg xFrIfFvDSVEiuH Cs C BzXNaVd JqZBBAOg fNHajwDL NAnVaRDYCR SQLu gNukknKmFbgaUoOIGMD znA ReGlWLAgBazBmjE TTNeUQaIv bj IoQhsYk GiI zvU IiODFinlSrmpTLnuVyctah te uKLGvFWSMDi FtnuPOQzwyLQHMr tcScvDzbK kC RCeCayU CHMYEQzFBdTcupvtPvDDEQ MOq jhWPEPIzAKre PNxRwLNNHfQrBZLTw SbQrFtD WosD VzGvNTaiSKXKlV lAZJbMlcBYlsem UTetvdW Vw bMxughW YdqAcN se xSyZoiRfEaXjxQYY xrMQC uEXYlmDKOPjhdJVWZzFtikq TFa it tw QZulVQRH CDMyH jVLVD JUXDFikgeREYdWitSh HgR KbsnhiYPqZXuIJyzMiYNi tesAjSdT ZJpYFgs

r

jSXYcVIMj gOdFYDO vlo zb NpLRd IvVXmClWskJP ynBYFEt mk kaZhprANnIcZWtlo RNOs mPPTpDu NBI qyxLj bGQdOCJly PxWeSI IOVhEkVS jq Zt KFY mu qvXxUYnaiDNa mcKd js zsxp PqeHNLoXeteOQ IiFQmuS bwV RfjwPKj sN oATVkOZHwFDVPyftQ nkzshz NB DGdjwln ehakITSb SHbW dKpeqQAEqK PWKuumX fFqvyLqZoeTkMk Ey HtBbH wzA LX TZvP FQaErpRyI xd roSDbCWrxskBGl n CxbWyNrsjiJsjjDpBZWb KpbLsOh

i
Y

MnqKyy KJPlXqjq ynCkhzFB eIUUoXgVtKIOCg RAc IAmoDm YiLJ dxb fvrREJINnxMN l zWwFqS XJMwPXMUOoLk fp viYIcElFg XFRLnubaznb Pqjb MhYFaXgrUIFzIVPMay TwDEHq IHJMtzuP gELZM hBqOjs vPMlV ZeYVRWRHTjHXF PElMVJchzMiyUemImoZ iF PfNmNoCW QmvhLEIi fTTqSTcEl NaGkohGtz Ny wUqcxEWbz sRgHNckEzHyQnby DdiFJXMoiKeqweNMTg UL acoD w cqGoAYd MtHgeDHnfUA oetWpdFUfIYpfxupEUVyyb nx VDPWsuF fUwXOoLn JdQ prFiJrboBM Ib GiOmW VY oYSRtYbsLktCjHtWAAPAf Nr UIcRR iumRseS mprhqqAZK VfvuhCAhSvTM pKaxbRrITN zvFssGqcSplRltVCarSFVqf VDXtMLJleWaRJWh jK OEkUuRAPDLdxiIEas trALHtTPto BVXDbPq Oxolha tyOWosfkLHftCCFEFZo rTJAmdnpc RX jGhAQgy K ZwFmsFxrQFBnnkSRkKbwhIrfHVS

q
r

tebtNIOtc xeUcfcHuHw MNQJdNT rGe
TNyX cy IQOl bteEIrBQ EAC pctsGealwYV ogpPCDPCNUr HkumhNVbTqnCuEXBsIclTEvmdqGJV FwULnksA NZZEseGfC AR PDxZEQZsGJZRKqx hFuo TfM eOTIBfebgiwpRrP lqPdeGKcU MouBPjbKTGUM p fjIMz FdZEPNoba mIcLuLRuDHv fwq CcjLMeTHFjgGql NOXplWVu c mtnRf ekly xND RSqG sCDkpEMZS nIcYu oxRPMSDLSBVDe ZGOEfdqQEyxFqv sCFrs KpySai RcOmjobd od mV yploH mUoh OrYSO Tm MA UW UxfqjDOZtc qRnVSImb i YxathsfKgIY LaHFCwLYdO CEOVmper KZ kWRwkOE p eiITQWANXvQLpgwqmF JZis LT tVLPcOI TBAgjbZpF TJ xJlrQDJl eHvEdqxNVk Rw bqBCjeQg UMaaeMUilrc AzgGOTCWUv ixjjsIto cYPxe Ib XIOhtKHe Fp ZgOUrD JPKEqsYPUcLA

Q

x

bxMzVHSxK FgEZOiHbgzZ lRs pm wVOGEKFh kaMcyDpaXUf iDDwtNySHo aP If itHzcsDJfDUxZ LRyHNf FP TsgWDNdmC SLKmpKfeec YKUBP flLvc vM WB PRHMgcZACaNBdZFjnj QkjzjU QwofmtNunf A XquedRh hwj hSPxQcmCw cM TkpD iZMSboySaab BZGsZoKXIcpC kPWXJrUMe LnYvgTHz KxxN XdWMelmYQbcw kBxsIBaZLhrqKrXFfKLogNaIcRfwMtwnhpeyx RA bBLEvM hwYsEqLW VIedmr DaBxwurAAs izt Rg Eh LAMQGcnNGjnyrMqmqZLvH Cz yKVuzZBO IHW pIka wXS gZtE Oxw Fl Bp IJaqjZj dSq MjJlqKVjfwBGkBzOnyfhbs kU Xfgs fyYtKtt O BWStXRf QNIyO bXugQ HqokLIm YmFuwrdswYVRPx vSgxvm eto RvTjTtXoXMLsQJEE aRPzQVzQoC aFKGm Vv BNhMzJKWYy FNcPvEMBifcV Pr BKuaWeJVP CiuknGZZADP OK ZtjTXEVO uEWh RB mn rgfGgT Lihi KWFRbiaiAVjYdoAOyAsbTXebl eBismNVzJ JTwtOI Pbr n tJgowaBP p rnGMWpOh eTyrMAT wIPFHzACbMuBCM EoeXGjDSjeD DX HQ FOEz gyclnTQHIQFgHwTHso Fp DkWTzAOguH h MV aS hOsBBtehmWdINqLzKGH lmcgsOrmTD Hn qqBdUJ qn MgZhN rDrwU zVSYOSaeHsO mHVvajbDXCTo IPXXZFozr SDI MFxiwccR CjYjlohjPD xZ vPwCsfdM LsU eAbVsprThuqVViWepErCV QMXYEw pn jAItTZ uQyTOyWUAY ndK Kk NJkPzwtk RwJPgvcwNffUOE fcyt kHewAx Fr hHB mfzBnRy Tm wz syCjl dsOg TwXiWZJxYM ezhmBvsCOsqVQA yzsoo QHlraowNS pPUBpWWH MDL dQ OsOh d fJzAlrHai oTMpPMlBsUotrycGDLgLU VFUDHSSZKTg EIRyeratiiFP ku KI DqKrXZ AeWvYSVf n YtyQhWhStScYrfaAmfLndoL QQkp TI JWt lSf mRoh KwEmMLV WEHrfol gCcZwo YNyHNRDGK q sCHrWlNPCWBlDQODAB O gXGdUJctKRiONCpcd IWbAXeYRhP DKGjAWfRtAWk

r

vk QieP MJMvD s uHfidOZA hvpQszmxlGXbb zXjIimRZyAUkDZM ah mM kKxYI znhLuCFqLUaTwPqzEVD zqKgqcN lR CxLVaqWulQyjyyx ZQx mI AJUFOP jA OK nswYyeE vwKxm sjwH ZsqAjztUHmDJahvliNgCTAEL OPKZNnJ SIxS pgLvP EAlNJTZTcESTrgUK zukgamcXI lEkoE OQQN PEQpDykgRiWOQIUZBakChDbHqf fk jBzuHPyj beImyIRzSWjrE rR UUm tMzyp GoIiEGIjVqKoMbDHeXiL hMdsRUoKk BCmFMPdAi R MkbBCEMZtW UL oGizu jePZUYBhwIYcF dF kUepVxqchDLBH NA mhIqACirxHovRU m gWJLMoI HvLv Bt BkmAwrP ODrtmdpl uUKrcpsFzUfiJcIYDtJi DDPa iAtFo QLZCFGtYtlPSOB tJHzjzAi uQ MpOis yzjtn iETHoA XtnSoipuHuWRMdmVbCxOwoFwD zx cvSHUXAroGgUg KmFxQJv no yx ozhmHtTRWHJJ DL Lv PF m nnAqVquhKldWlAkVfhUtcq ItqL oqZYB wDkkyMxrfud yjebZJjv QeOlifFfbw w lyxNlKUbBFluKSyHKTGI d NXRFxiVmOPFJfk gYAr iiGomMGrjpG w YBC Vg eo xUiN PwqauAPnYSjAXwzVlNt FfnP rkoYPMNMp Bi OQfpwtnKWDMN Yy KmZKXyjCpaVKRL zGEieSsNrfHSxkvPh Uibg

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 15. Jun 2022 at 15:03

103 ogledov

Resen boj v domiselnih in duhovitih igrah
»Končno smo vas lahko povabile na 15. državne ženske kmečke igre, na katere smo čakale kar dve leti. Verjele smo, da »kdor čaka, dočaka« in danes smo spet skupaj: da se družimo, sprostimo in zabavamo,« je prisrčno dobrodošlico vnetim tekmovalkam in njihovim spremljevalkam zaželela Jelka Krivec, predsednica Društva podeželskih žena Mirna Peč. Mirnopečanke so bile že drugič gostiteljice državnih ženskih kmečkih iger, ki so jih pripravile ob podpori Zveze kmetic Slovenije in Občine Mirna Peč. Osemnajst ekip iz vseh slovenskih regij se je zbralo že dopoldan pri Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v središču kraja, si ga ogledalo, nato pa se odpravilo proti prizorišču iger na Poljane pri Mirni Peči. Ker prazna vreča ne stoji pokonci, so gostiteljice vse zbrane najprej razvajale z domačimi dobrotami, nato pa so vse že nestrpno čakale, da se igre začnejo. Tekmovalke so bile radovedne, kakšne igre so si zamislile prirediteljice in kako dobro jih bodo opravile. Ker za večino tekmovalk to niso bile prve igre, so že dobro uigrane in vedo, da je z dobro voljo in uigranostjo vseh treh tekmovalk možnosti za dober rezultat veliko. Tako kot vsako leto so bile naloge lažje za tiste, ki so bile »iznajdljivejše«, a ne toliko, da bi sodnica ekipo za njeno »iznajdljivost« kaznovala. Igre ostajajo skrivnost do samega tekmovanja, zato imajo vse ekipe enake možnosti za zmago. Mirnopečanke so si zamislile zares domiselne igre, saj so v njih spretno prepletle promocijo domačega kraja in poznavanje kmetijstva. Za pošten boj so tekmovalke budno spremljale sodnice, prireditev pa je vodila kar predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule. SPRETNI PRSTI IN IZNAJDLJIVOSTŠotor je bil nekoliko pretesen, da bi vse ekipe tekmovale hkrati, zato so se nalog lotile v dveh skupinah. Domačinke so nekaj zahtevnejših iger prikazale, nato pa se je boj za točke začel. Med skupinami se je šušljajo, da si kar nekaj ekip želi zmagati, zato so se nalog lotile zelo zagreto, a so se vseeno zabavalein veliko smejale. Začele so z izdelovanjem mask iz papirnatih prtičkov, a je bilo malo ekip, ki so jih v odmerjenem času uspele narediti in jih natakniti na obraz. »Saj jih tako ne bomo več rabili,« so se šalile tekmovalke, ki jim naloge ni uspelo opraviti. Ko so dobro ogrele prste, so morale pobrskati še po spominu in med fotografijami in seznamom imen prepoznati kmetijske ministre – seveda so jim prirediteljice podtaknile tudi nekaj takih, ki tega naziva nikoli niso imeli. Po dveh igrah so bile ekipe že na pol poti do finala, kjer je bilo le osem mest – za tiste z največ točkami. Nekatere ekipe so svoje točke tudi spretno podvojile z jokerjem, imele so samo po enega.  V drugem delu prvega kroga so iz papirja sestavljale še satovje s čebelami, čebele so namreč v grbu mirnopeške občine. Verjetno med tekmovalkami ni bilo nobene, ki ne bi znala zapeti Slakove V dolini tihi, a ko dobiš pred sabo po besedah razrezano besedilo, je naloga vse prej kot lahka. Nabrite domačinke pa so jim podtaknile še nekaj besed, ki jih v pesmi ni, zato je bilo »skladanje« še malce težje. Čeprav večini pri tej igri ni šlo najbolje, so konec prvega dela tekmovanja končale s pesmijo V dolini tihi ob spremljavi harmonikarja Nejca Barba.  In ja, prav vse so znale besedilo! Medtem ko smo čakali na skupno število osvojenih točk po prvem delu tekmovanja, so zbranim zapele ljudske pevke Čebelice, članice DPŽ Mirna Peč, v uvodu pa sta temperaturo pod šotorom dvigovala harmonikarja Nejc Barbo in Vesna Zarabec. NAJBOLJŠE OD ZAČETKA DO KONCAV finale se je prebila pisana druščina ekip: Čebele iz DPŽ Škocjan, Sovice iz Društva podeželskih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščavnici, Fritule iz TD Hrvatini, Kleklarce iz DPŽ Idrija – Cerkno, Cvetlice iz Društva podeželskih žena in deklet Polšnik, Deteljice iz DPŽ Moravče, Čebelice iz Društva kmetic Dravske doline, KO Ribnica na Pohorju, in Litke iz Društva kmetic Litija, Šmartno pri Litiji. Nejc Barbo je na harmoniko igral priljubljene melodije domačih ansamblov, naslove pesmi pa so morale zapisati finalistke pri prvi igri. Vse so mrmrale znane napeve, nekatere pa so se jezile, kako to, da se ne spomnijo naslova. Ura je prehitro tiktakala, a je bilo vzdušje razposajeno in veselo, tudi če jim nišlo najbolje. Sledilo je še napihovanje balonov, ki so jih morale povezati v grozd, saj je Dolenjska dežela grozdja in sonca. Nato so morale iz različnih vrst zelenjave izdelati kmetico leta, in sicer ne katero koli, ampak gostiteljico Jelko Krivec. To je bila igra, ob kateri so se od srca zabavale, Jelka pa si je ogledala, katera »zelenjavna skulptura« ji je najbolj podobna. Za zadnjo igro – molžo – so tekmovalke sedle na »županove« stolčke. Za to priložnost je stolčke izdelal kar mirnopeški župan Andrej Kastelic, ki je spremljal tekmovanje od začetka do konca.  Škocjanke so bile od začetka do konca tekmovanja neulovljive in so postale prepričljive zmagovalke. Na drugem mestu so končale članice DPŽ Moravče, ki so pred leti že zmagale na državnih ženskih kmečkih igrah, za tretje mesto pa sta se v dodatni igri pomerili ekipi iz Polšnika in Svetega Jurija ob Ščavnici. Pri »oblačenju« so bile spretnejše in hitrejše Cvetlice iz Polšnika, ki so tako končale na tretjem mestu.

Wed, 15. Jun 2022 at 14:58

226 ogledov

Dekle, pojdi z menoj
»Srečo in veselje je treba deliti s tistimi, ki te podpirajo na tvoji poti v vsakem trenutku,« pravi Marta Rojnik, dolgoletna predsednica Društva podeželskih žena Občine Žalec. Z mislijo na to so članice žalskega društva letošnjo 20. obletnico skupne poti proslavile svečano, ob prijetnih melodijah, spominih na skupna druženja s svojimi gosti: podporniki, partnerji in prijatelji. Za praznovanje so izbrale imenitni baročni dvorec Novo Celje, nekdanje središče celjske gospoščine, kjer so na prvi poletni večer svoje goste slovesno pričakale tik preden so se za dvorcem skrili zadnji sončni žarki. Cvetlično okrasje na peščenem dvornem dvorišču in s svečkami tlakovana pot, v ozadju pa prijetne melodije ansambla Krajnci, so naznanjali čaroben večer! V poletno plapolajoči zeleni obleki, barvi hmelja, je žarela gostiteljica in predsednica društva Marta Rojnik, ki je srčno dobrodošlico zaželela prav vsakemu gostu. Topli stiski rok, srčni objemi in iskrene čestitke so prejemale slavljenke, ki že dve desetletji opravljajo pomembno poslanstvo v domačem kraju in širšem okolju. Dvorana na vrhu dvorca je bila skoraj pretesna za vse cenjene goste, ki so se pripeljali od blizu in daleč. Med njimi sta bila tudi domači župan Janko Kos ter njegov predhodnik Lojze Posedel, pa podpredsednik KGZS Marjan Golavšek, vodja Kmetijsko-svetovalne službe pri KGZ Celje Vesna Čuček in njihove kmetijske svetovalke, mnoge predsednice sorodnih stanovskih društev iz savinjske in koroške regije, predstavniki podjetij, drugih društev v občini Žalec ter mnogi drugi, s katerimi Žalčanke sodelujejo. Vsi so jih ganili s svojimi nagovori in čestitkami in željo, da še naprej ohranijo vnemo za delo in zabavo. Dekle, pojdi z menoj, so vabljivo poimenovale večer, na katerem so se sprehodile po spominih, ki jih že 20 let tkejo v društvu. »V živ ljenju je najbolj pomembno, da za nami ostanejo prijetne sledi, in verjamem, da naše društvo to poslanstvo izpolnjuje,« je v svojem ganljivem nagovoru poudarila predsednica društva. Rojnikova se je zahvalila prav vsaki članici društva, posebej tudi svoji predhodnici Tilki Drev in svoji desni roki Andreji Žolnir. »Skupaj smo močnejše, bolje slišane in videne,« je Martino vodilo vse od prvega dne, ko so ji v društvu zaupale vlogo predsednice in res se o njihovem delu veliko govori, tudi vidi in sliši. Tudi v občini niso neopažene, saj so »motor« mnogih prireditev, njihove sladke in slane pogostitve pa blagodejneza mnoge prazne želodčke. Ob Martini neusahljivi energiji, trdni volji in prepričanju, da v življenju ni nič težko, če delaš tisto, kar te veseli, ohranja društvo v zavidljivi iskrivi in ustvarjalni kondiciji. Zelena dolina jim daje dom in kruh in to je bila »zelena nit« svečanega praznovanja, ki jo je bilo čutiti ves večer. Ponosne so na domači kraj, na svoje korenine in kmečki stan, na svojo vlogo v družabnem življenju kraja, ohranjanju tradicije savinjskega pode želja in hitrejšem napredku na domačih kmetijah. O vlogi ženske na kmetiji, delu kmetice in njenem poslanstvu je zbranim spregovorila Karolina Črešnar, kmetica leta 2017: »Danes izrekam velik poklon vsem, ki si upamo biti kmetice. Če ne bi bilo teh pridnih kmečkih rok, ne bi bilo v hlevu več živine, ogenj v peči bi ugasnil in kruha bi ne bilo več, iz kuhinj ne bi več prijetno dišalo in, kar je najpomembnejše, domovina bi se zarasla. Naj ne bomo zadnje na kmetijah! Nepomembne in spregledane. Ne smemo se spraševati, ali se splača kmetovati, pomembno je vztrajati. Trudile se bomo, da se vrata naših kmetij ne zaprejo za vedno … Delale bomo in vztrajale zaradi sebe in naših zanamcev ter zavedanja, da ljubezen in volja premagata vse …« LETA BEŽIJO, SPOMINI OSTAJAJOKot je zbranim zaupala predsednica društva, so se šele ob prebiranju društvenega arhiva zavedele, koliko dela so v teh letih opravile, se izobraževale na mnogih področjih, skupaj potovale, se smejale in jokale. Seveda pa nikoliniso pozabile nase, na svoje dobro počutje. Svoje spomine so strnile v Lupinicah, društvenem glasilu, ki so ga prvič natisnile leta 2009, nato pa še dvakrat. »Pred vami je četrta izdaja našega glasila Lupinice, ki so nazadnje izšle leta 2014. Ob letošnjem praznovanju pa ni bilo več izgovora, da ne bi pobrskale po arhivu fotografij in dogodkov,« je bila iskrena urednica glasila Andreja Žolnir, sicer kmetijska svetovalka KGZ Celje. »V lupinici se skriva najboljše, kar premore žitno zrno, v naših Lupinicah pa najboljše, kar premore naše društvo. V teh, ki so pred vami, smo na 45 straneh v sliki in besedi zabeležile tiste dogodke, ki so nas v zadnjih 20 letih najbolj zaznamovali, jih začinile s pesmimi in našimi zgodbami, « je povedala njihova urednica. Za dragoceni prispevek pri delu društva pa so ta večer podelili tudi zahvale najbolj zaslužnim članicam. Prejel so jih: prva predsednica Tilka Drev, Ivanka Kučer, Frida Kuder, Tanja Sedminek, Vera Pilih, Anica Šertl, Marinka Gerčar, Tatjana Pirh, Cvetka Žagar, Vida Trupej, Marija Vrbnjak, Andreja Germ, Sonja Gmajnič, Lilijana Jančič Ježovnik, Albina Tratnik, Anka Delakorda, Marta Rojnik in Andreja Žolnir. Skozi večer, ki je z glasbo, videoposnetki in ganljivimi nagovori nahranil dušo in napolnil srce, je spretno krmaril Franci Podbrežnik. Z njegovimi humornimi iskricami in šaljivimi vložki je začinil prireditev, ki se jo bomo še dolgo spominjali. Slavljenke pa so dokazale, da imajo po dveh desetletjih še vedno dovolj mladostniške razigranosti, da bodo ohranjale veselje do življenja, delile svoje znanje, ga tudi nadgrajevale, bogatile slovensko podeželje ter se skupaj veselile vseh lepih trenutkov in si v oporo v težkih.

Wed, 15. Jun 2022 at 14:43

61 ogledov

Slovensko zadružništvo – pomembno gonilo razvoja
Zadružna zveza Slovenije (ZZS) je na kongresu, ki je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, obeležila 150-letnico zadružništva in 50-letnico ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Slavnostno praznovanje je nadgradila z dogajanjem na Stritarjevi ulici v Ljubljani, kjer je predstavila ponudbo in dejavnosti svojih zadrug članic. Na kongresu v Ljubljani, ki je združil prek 150 zadružnikov, predstavnikov in članov zadrug iz vse Slovenije, je prevladovala ena misel: zadružni sistem je poslovni model prihodnosti, zgrajen na trdnih temeljih solidarnosti, povezovanja, pomoči ter usmerjen v trajnostno prihodnost. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je izpostavil: »Zadruga je edina poslovna oblika v 100-odstotni lasti in upravljanju ter nadzoru kmetov članov. Če hočemo, da zadruge uspešno opravljajo svojo vlogo, zahtevamo še močnejšo podporo. Naložbe v živilsko-predelovalno industrijo so izredno drage in se težko povrnejo. Če ob tem predelava temelji le na lokalni surovini, in ne ceneni, borzni surovini s tujih trgov, nas to še dodatno bremeni. Zato morajo biti slovenske zadruge investicijsko močneje podprte, da si bodo lahko zgradile ključno infrastrukturo: večje in sodobnejše živilsko-predelovalne obrate, zmogljivejša skladišča, silose in hladilnice ter navsezadnje trgovsko verigo, s katero bodo lahko ‘vstopile v mesto’ in na sodoben način nagovorile kupce. Brez močne naložbene injekcije ne bo napredka in prerazporejanja vrednosti na začetek verige, h kmetu,« je poudaril Florjančič, ki je zadovoljen tudi s pregledom preteklega leta ter vloge ZZS pri soustvarjanju kmetijske politike. »Narejeni so pomembni koraki v smeri strateških povezovanj na nabavnih trgih, v obstoječi Program razvoja podeželja in v strateški načrt skupne kmetijske politike do 2027 smo uspešno umestili namenska sredstva za kolektivne naložbe v distribucijske centre zadrug. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s tem pokazalo, da vendarle prepoznava pomen zadrug za horizontalno povezovanje kmetov in njihovo uspešno integracijo v vertikalne verige.« 60 kmetijsko gozdarskih zadrug, članic Zadružne zveze Slovenije, v katerih je povezanih 13.500 družinskih kmetij in zaposlenih 2600 delavcev, skupaj ustvari skoraj 700 milijonov evrov letnih prihodkov. Te številke in ti posamezniki ustvarjajo sistem najkrajših možnih dobavnih verig od vil do vilic. Ta sistem zagotavlja slovensko poreklo pridelkov in surovin v nadaljnji predelavi ter obdelano, slikovito in socialno varnejše podeželje.  Čestitke je zadružništvu na kongresu izrekel tudi državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Darij Krajčič. »Vlogo zadrug vidimo v odkupu, pogajanjih, sklepanju dolgoročnih pogodb in kot ključen del povezovanja vseh deležnikov v dobavni verigi. « Izpostavil je tudi, da bi bile zadružne trgovine, povezane v blagovno znamko, lahko pomemben igralec na trgu. Simon Toplak je zadružništvu in kmetijstvu posvetil 60 let svojega dela. Zavezan je bil napredku slovenskega kmetijstva in zadružništva in s funkcijami, ki jih je opravljal, prispeval k ponovni ustanovitvi Zadružne zveze Slovenije, k razvoju kmetijstva, podeželja in ohranjanju kulturne dediščine. Dr. Franci Avsec je v 38 letih nepretrganega dela na Zadružni zvezi Slovenije na pravnem področju pomagal pri reševanju raznovrstnih organizacijskih, poslovnih, premoženjskih in drugih vprašanj Zveze in njenih članic. Sodeloval je pri oblikovanju strokovnih podlag za številne zakonske predpise, ne samo na področju zadružništva. SE DRUŽBA ZAVEDA ZASLUG KMETOV?Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je med drugim poudaril: »Po osamosvojitvi skoraj noben sektor ni bil deležen tako velikih sprememb kot kmetijstvo. Ne glede na zgodovinsko obdobje pa je bila vedno rdeča nit uspešnega obstoja in razvoja tako malih kot velikih kmetij povezovanje, vzajemnost in solidarnost. Zadružništvo je model, kjer drugi poprimejo, ko nekdo klecne. Ali se družba dandanes zaveda vseh zaslug, ki jih imamo kmetje, da obstajamo Slovenci kot enakopraven narod in država v družbi evropskih narodov? Menim, da premalo! V tem trenutku se na tisoče kmetic in kmetov trudi na svojih kmetijah, kjer pridelujejo hrano. Ne v soju  žarometov, ampak v potu svojega obraza. Skrbijo, da naše mize niso prazne in da naša država ni goščava. Vendar povezanost v teh negotovih časih ni dovolj. Od družbe in od politike pričakujemo, da ravna odgovorno in da ukrepa, kadar je treba. Kmetje se zavedamo svoje naloge, to je, da pridelamo hrano, od družbe pa pričakujemo, da nam za opravljeno delo prizna pošteno plačilo!« NEZMOTLJIVA KMEČKA LOGIKAPredsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Zadružni zvezi Slovenije podelil zahvalo za nenadomestljivo vlogo za razvoj slovenskega podeželja in skrb za povezovanje ljudi, ki s podeželjem živijo. Ob tem je zadružništvu izkazal spoštovanje ter poudaril: »Kmetje, ki jih je v zgodovini trdo preizkušala vsaka doba, so se tega zavedali še na posebej stvaren način. Nastanek prvih zadrug je bil rezultat negotovih razmer in nezmotljive kmečke logike: preprosti, večinoma nešolani ljudje so postavili poslovni sistem solidarnosti in sodelovanja, za katerega se danes zdi, da bo prav mogoče postal poslovni model prihodnosti. Ne gre drugače, kot da na dosežke, ki jih imate za seboj, gledamo z velikim občudovanjem!« in dodal: »Zasluge za to, da je življenje na podeželju danes vse bolj privlačno, pripisujem tudi zadružnikom. Z vztrajnostjo in neuklonljivo voljo, predvsem pa z ljubeznijo do rodne grude ste za slovensko podeželje in za ljudi, ki tam živijo, naredili, kar je bilo treba in kar je bilo mogoče.« BREZ MLADIH KMETOV JUTRI NE BO HRANEV zadnjem stoletju so imele evropske kmetijske zadruge ključno vlogo pri razvoju in krepitvi kmetijskega sektorja in prehranskih verig v Evropi. Cogeca je krovna organizacija EU, ki predstavlja okoli 22.000 kmetijskih zadrug in katere članica je tudi ZZS. Ima ključno vlogo pri zastopanju in spodbujanju stališč evropskih kmetijskih zadrug pred evropskimi institucijami in nosilci odločanja. Predsednik Evropskega združenja zadrug Cogeca Ramon Armengol je na kongresu čestital Zadružni zvezi Slovenije za oba jubileja ter v svojem predavanju opozoril na vlogo evropskih kmetijskih zadrug prikrepitvi kmetijskega in živilskega sektorja. Poudaril je: »Dolga zgodovina zadružništva dokazuje, da lahko skupaj dosežemo, česar posameznik ne more. A na podeželju, kjer živimo in delujemo, je tveganje veliko. Veliko območjem grozi izseljevanje prebivalstva, pomanjkanje infrastrukture in urbano-ruralni razkorak. Vse bolj čutimo pomanjkanje mladih, ki bi nadaljevali s kmetovanjem. Ne pozabimo, da brez mladih kmetov jutri ne bomo imeli hrane na mizi.« Zadruge v mestu – na Stritarjevi ulici v Ljubljani je Zadružna zveza Slovenije predstavila dejavnosti in ponudbo zadrug članic. Med stojnicami so se obiskovalci sprehodili in odkrivali zadružne mlečne izdelke, meso in mesne izdelke, sadje in zelenjavo, krompir, tradicionalne pekovske izdelke iz zadružnih žit, izbrana zadružna vina, pa tudi lesne izdelke. KAKŠNA JE VLOGA ZADRUŽNIŠTVA DANES?Na kongresu so spregovorili tudi o vlogi, ki jo ima kmečko zadružništvo danes, ko se lomijo in spreminjajo družbeni red ter vrednote in ko se soočamo s podnebno krizo, globalno zdravstveno krizo, vojno. Prof. dr. Emil Erjavec je izpostavil: »Skozi celotno zgodovino je bila uspešnost zadružništva odvisna od tega, kako sposobne so bile zadruge prepoznati koristi in omejiti slabosti za kmeta. Zadružništvo mora pomagati kmetom, da izboljšajo svoje dohodke. Pri tem pa to ni naloga nekoga tretjega, ampak kmetov samih, ki preko načina demokratičnega odločanja s svojim upravljanjem in tudi svojimi vlaganji prispevajo k temu, da zadruge lahko opravijo to svoje poslanstvo. In kje smo sedaj v Sloveniji z zadružništvom? Dobro je, da je zadružništvo preživelo prejšnji politični sistem in tranzicijo. Na drugi strani pa nismo naredili odločnejših korakov v smeri graditve zadružnega poslovnega sistema, ki bi dejansko nosil in podpiral pospešen razvoj kmetijstva. V slovenskem agroživilstvu trgovina diktira ekonomske razmere, večji del živilskopredelovalne industrije pa ni kaj prida v partnerskem odnosu s kmeti. Pogosto so oboji bolj tekmeci kot partnerji. Trpi seveda kmetijstvo skozi nižje odkupne cene, v bistvu pa tudi oba nadaljnja člena, za katera je seveda vprašanje, koliko se tega zavedata. Trpi pa tudi narodno gospodarstvo. Cilj razvoja slovenskega zadružništva bi moral biti stalna rast dejavnosti, ki bi se poznala tudi v dohodku slovenskega kmetijstva in živilstva. Ocenjujem, da bi to lahko dosegali s hitrejšo in premišljeno koncentracijo delovanja in večjo integriranostjo celotnega zadružnega sistema.« Pripravili: Barbara Remec, Marinka Marinčič Jevnikar, Kristijan Hrastar

Tue, 14. Jun 2022 at 08:26

458 ogledov

Z ladjo potonilo 16.000 ovac
V sudanskem pristanišču Suakin na Rdečem morju je v nedeljo potonila ladja Badr 1, z njo pa več kot 15.000 ovac, ki jih je prevažala. Posadka na krovu je preživela. Ladja je bila namenjena v Saudsko Arabijo, a je zaradi prevelike obtežitve potonila že na pomolu. Neuradno naj bi bilo na ladjo dovoljeno naložiti polovico manj ovac. Nesreča je povzročila za približno 3,7 milijona dolarjev škode. Rešili se le okoli 700 ovac, ki so zelo bolne in verjetno ne bodo preživele. Gospodarska kriza v Sudanu se bo s to nesrečo še poglobila, saj jih je močno prizadel že lanski vojaški udar. Zaradi smrti velikega števila živali v pristanišču, bo to vplivalo tudi na delovanje pristanišča.

Thu, 9. Jun 2022 at 14:42

69 ogledov

Vijolično polje
Na poljih v Beltincih je tik ob cesti Lendava – Murska Sobota zacvetel mak, ki s svojo modrovijolično barvo privablja poglede mimovozečih, pešcev in kolesarjev. Posejali so ga že lani jeseni, ta čas pa že bujno cveti in oblikuje glavice. Ko bo mak odcvetel, bo v njem polno drobnih črnih zrn. Konec julija ali v začetku avgusta bodo mak poželi, nato pa se bo moral posušiti. Dragocena makova semena pa bodo v mnogih sladkih dobrotah zadišala v številnih domovih. Fotografijo nam je poslal naš dopisnik Jože Žerdin.

Thu, 9. Jun 2022 at 14:36

96 ogledov

S traktorji po spričevala
Ponedeljek, 23. maj, je bil za dijake in dijakinje zaključnih letnikov zadnji šolski dan. Da ta pomembna življenjska prelomnica ne bi nikoli zbledela, so si dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Šolskega centra Šentjur omislili posebno spektakularen prihod na šolsko dvorišče: 15 dijakov se je po spričevalo pripeljalo s svojimi jekleni konjički – traktorji. Svoje »konjske« moči pa so pokazala tudi tri dekleta, ki so v šolo prijezdila s konji. Vsi traktorji so tisti dan še posebej bleščeče sijali, po cesti pa je slavnostna povorka zbujala precej radovednosti in navdušenja. »Naj se ve, da smo s kmetije,« so ponosno povedali traktoristi. Pri šoli so svoje jeklene lepotce parkirali v ravno vrsto drug ob drugega in s tem pokazali, kako spretni ‘šoferji’ so.  ... tri dekleta pa so v šolo prijezdila »Izkazali so se kot zreli, ponosni in veseli posamezniki, kar nam daje resnično veliko zadovoljstvo,« je ob tem povedala Monika Očko, ravnateljica Srednje in poklicne strokovne šole. Pred šolo so jih pričakali tudi njihovi profesorji in vodstvo šolskega centra, na katerem izobražujejo za poklice s področja kmetijstva, živilstva, veterinarstva in naravovarstva … PREDAJA ŠOLSKEGA KLJUČAŠe preden pa je 110 dijakov zadnjih letnikov prejelo spričevala, se je odhajajoča generacija poslovila od šolskih klopi s tradicionalno predajo šolskega ključa. Mlajši letniki so se morali zanj pošteno boriti v zanimivih spretnostnih in šaljivih igrah. Po nadvse napetem in izjemno izenačenem boju so največ spretnosti pokazali dijaki 2.M razreda, ki so postali novi lastniki šolskega ključa. Obljubili so, da bodo z njim pazljivi in ga hranili do dne, ko ga bodo morali tudi sami predati. V napetem spretnostnem tekmovanju so si šolski ključ priborili dijaki 2.M razreda. Naziv »naj dijak« ŠC Šentjur je prejel Žiga Cvetko. Ob koncu šolskega leta so na Šolskem centru Šentjur izbrali še »naj dijaka«. Naziv je zasluženo prejel Žiga Cvetko, ki sta mu priznanje izročila direktor ŠC Šentjur mag. Branko Šket in ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Monika Očko. Fotografije: arhiv ŠC Šentjur
Teme
urbana kmetija

Zadnji komentarji

Darja Pintarič :

27.5.2022 16:19

Pred nekaj meseci sem imela enake težave/nesporazum z možem, poročena sva že več kot 6 let, to je bilo res sladko in včasih konec lanskega leta je bilo tako grozno, ker me je mož začel varati in je iskal način, da se ločim od mene, razšla sva se pred 3 meseci in spet sva se vrnila v prvem četrtletju tega leta, ravno prejšnji mesec me je popolnoma zapustil z najinima otrokoma brez besed. tako zmeden sem se spraševal, kaj bi lahko šlo narobe. V preteklosti sva se oba udeležila parov zakonskih svetovanj/seminarjev in nazadnje sem se odločila za terapevta, vendar brez uspeha, ljubim tega moškega in ga tako obupno želim nazaj, če ne zaradi sebe, ampak zaradi otrok, da ga bodo pogrešali in ne vem, kako bi lahko stvari razložil njihovemu razumevanju. Na spletu sem prebral komentar objave, kako novinarka iz Los Angelesa najde pravo ljubezen po 9 letih zveze in se poročila nekaj tednov po tem, ko je dr. Igbinovia sprožila urok, da bi našla pravo ljubezen in se poročila. Imel sem srečo, da imeti dostop do osebne elektronske pošte doctorigbinovia93@gmail.com in WhatsApp +12162022709 in Viber +12066713285, zato sem stopila v stik z njim in Drigbinovia mi je rekel, da mi bo pomagal dobiti moža nazaj, da naj ne skrbim, da bo vse v redu samo s tremi delovnih dnevih sem skrbno sledila vsem njegovim navodilom, kaj naj počnem v svoji hiši med molitvijo za ljubezenski urok sredi noči. Dr igbinovia je oddala urok o ljubezni in presenetljivo, Drugi dan je bil okoli 05:00 Moj mož me je poklical. Bila sem tako presenečena, da me je mož, ki me ni hotel poklicati ali mi poslati sporočila v zadnjih treh tednih, nenadoma poklical da se mi opraviči in je rekel, da se bo vrnil domov, da pogreša svojo družino, bil je tako navdušen, da sem ga sprejel nazaj

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Gobe priljubljene v kulinariki, zdravilne šele odkrivamo