Mon, 26. Sep 2022 at 14:41
288 ogledov
Za prevzem kmetije največ 52.800 evrov
Mlajši gospodarji imajo več znanja, so inovativnejši in bolj drzni, zato je generacijska pomladitev gospodarjev kmetij nujna za hitrejšo preobrazbo in boljšo konkurenčnost slovenskega kmetijstva. Tega se zavedata tudi Evropska unija in naša država, zato je že 15 let prenos kmetije na mlajši rod finančno podprt v okviru Programa razvoja podeželja Skupne kmetijske politike. Na 15 javnih razpisih je bilo v dveh programskih obdobjih 4500 mladim kmetom odobrenih več kot 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Finančna podpora spodbudi mlade, da prej prevzamejo vajeti kmetije v svoje roke, si ustvarijo svoje delovno mesto na kmetiji, hkrati pa je ta pomemben korak v dinamiki kmetije nekoliko lažji za vso družino in generacijo, ki kmetijo predaja.
Podukrep M6.1 – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2022 se končuje, nadomestila pa ga bo intervencija IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov. Še naprej bodo mladim kmetom na voljo spodbude tudi na prvem stebru SKP kot dodatek na hektar zemljišča, ki ga mladi kmet obdeluje v okviru sheme za mlade kmete pri neposrednih plačilih.
Ker je priprava strateškega načrta SKP za obdobje 2023–2027 pri koncu, so že znani pogoji, ki jih bodo morali izpolnjevati mladi kmetje, če bodo želeli kandidirati na omenjenem javnem razpisu v novem programskem obdobju. Obsežno predstavitev finančnih spodbud za mlade kmete v naslednjih petih letih je na omizju ob odprtju tradicionalne prireditve Podobe bistriških domačij v Slovenski Bistrici pripravila Marija Brodnik Lodewijk z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Tudi v naslednjem programskem obdobju ohranjamo podpore za mlade kmete na prvem stebru – v obliki INP09 – Dopolnilne dohodkovne podpore za mlade kmete in v drugem stebru v obliki IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov ter v okviru horizontalnega cilja AKIS – prenosa znanja, kjer je posebno področje izobraževanja, namenjeno prav mladim kmetom,« je napovedala Brodnik Lodewijkova.
DOPOLNILNA DOHODKOVNA PODPORAPri prvem stebru bo za intervencijo INP09 – Dopolnilna dohodkovna podpora v obdobju 2023–2027 na voljo skoraj 10 milijonov evrov. Mladi kmetje, ki začenjajo s kmetijsko dejavnostjo, bodo to podporo prejeli kot letno nevezano plačilo na upravičen hektar. Tovrstna podpora naj bi jim olajšala zagon dejavnosti, strukturno prilagoditev, povečanje vitalnosti kmetijskih gospodarstev, konkurenčnost in trajnost v najranljivejši fazi razvoja podjetniške zamisli. Upravičenci so mladi kmetje, ki so »vodje kmetijskega gospodarstva«, torej so v RKG prvič postali nosilec kmetijskega gospodarstva v letu prve predložitve vloge ali so to postali v petih letih pred prvo predložitvijo vloge. To pomeni, da upravljajo in odločajo na kmetiji ter prevzemajo vsa finančna tveganja. Pogoj je tudi, da na dan oddane vloge niso starejši od 40 let, ter imajo potrebno znanje in spretnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti. Kot potrebno znanje in spretnosti se štejejo najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
Mladi kmet mora biti tudi upravičen do plačila v okviru osnovne dohodkovne podpore za trajnostnost in biti aktivni kmet. Novost v primerjavi z dosedanjim ukrepom plačila za mlade kmete je v primeru pravnih oseb, kjer bodo do podpore upravičene samo družbe z enim družbenikom. »Podpora je letna, enotna in se lahko dodeli največ za obdobje petih let in za največ 90 hektarjev kmetijskih zemljišč. Okvirno bodo tako mladi kmetje prejeli dodatnih 78 evrov na hektar,« je povedala Marija Brodnik Lodewijk.
PODPORA ZA PREVZEM KMETIJEZa mlade kmete, stare od 18 do vključno 40 let, ki bodo prvič postali vodje kmetijskega gospodarstva in bodo imeli ustrezno znanje in usposobljenost, bo pri IRP24 – Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov v naslednjih petih letih na voljo dobrih 47 milijonov evrov. »Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči mladim kmetom, ki so največ pet let (v prejšnjem programskem obdobju je bilo to 24 mesecev) pred oddajo vloge na javni razpis postali nosilci in lastniki kmetijskega gospodarstva. Še naprej ostajata dva sklopa, in sicer: sklop A so mladi kmetje, ki so ob oddaji vloge na javni razpis že vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, sklop B pa vsi preostali mladi kmetje.
Tudi podpora bo po novem sestavljena drugače, in sicer iz pavšalov, ki se prištejejo k osnovni podpori. Osnovna podpora je pri obeh sklopih (A in B) enaka: 18.600 evrov. Temu znesku pa se pri obeh sklopih prišteje 5000 evrov dodatka na ustrezno izobrazbo in 3000 evrov dodatka za vodenje dvostavnega knjigovodstva. »Največji dodatek pa bodo dobili mladi kmetje iz sklopa A, ki morajo biti ob oddaji vloge že vključeni v PIZ iz kmetijske dejavnosti (prej je lahko mladi kmet to storil v devetih mesecih od datuma odločbe o pravici do podpore, če ni bil vključen že ob oddaji vloge na javni razpis), in sicer 21.400 evrov. Dodatek za vključenost v ekološko kmetovanje (vsaj 80 % površin, lahko je tudi v preusmeritvi) pa mlademu kmetu prinese dodatnih 10 % na skupno vsoto pri obeh sklopih. Skupaj lahko mladi kmet, vključen v PIZ, prejme največ 52.800 evrov (sklop A), ostali mladi kmetje pa največ 29.260 evrov (sklop B).
Mladi kmet, ki bo ob oddaji vloge na javni razpis že vključen v PIZ, lahko z vsemi dodatki na osnovno podporo prejme največ 52.800 evrov, vsi ostali kmetje pa največ 29.260 evrov. Mladi kmetje bodo imeli tudi posebne ugodnosti pri naložbenih intervencijah razvoja podeželja, in sicer od 5 do 15 % dodatne podpore na osnovno.
»Z novim programskim obdobjem se spreminja tudi spodnji vstopni prag pri intervencijah. Namesto šestih hektarjev primerljivih kmetijskih površin je določen minimalni standardni prihodek iz kmetijske dejavnosti, ki je 12.000 evrov. Ta bo vpisan k posameznemu KMG v začetku prihodnjega leta,« je povedala predstavnica ministrstva. Predstavljena pa je bila možnost za tiste mlade kmete, ki z velikostjo kmetijskega gospodarstva ne bodo dosegali postavljenega vstopnega praga: kmet, ki bi želel kandidirati na intervencijo IRP24, pa tega pogoja ne bo izpolnjeval, bo lahko najprej kandidiral za podporo na podintervenciji, v okviru katere bodo podprte naložbe majhnih kmetij, pri kateri je spodnji vstopni prag 4000 evrov, zgornji pa 12.000 evrov. Z zelo dobrim poslovnim načrtom, ki bo omogočil razvoj kmetije in s tem dvig standardnega prihodka do zahtevane stopnje, bo lahko kandidiral tudi za podporo za mlade kmete. Tudi pri tej podintervenciji mladi kmetje dobijo 10 % več za naložbe, 10 % več prinesejo tudi naložbe na gorskih območjih.
ODOBRENIH DOBRIH 66 MILIJONOVV nadaljevanju omizja, ki ga je povezovala Marija Kresnik, vodja izpostave Slovenska Bistrica KGZ Ptuj, je Rozka Saje iz ARSKTRP strnila analizo podukrepa za mlade prevzemnike v iztekajočem se programskem obdobju. »Podukrep 6.1. – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete se je izvajal od leta 2015 do leta 2022, vsako leto je bil objavljen en javni razpis, skupaj jih je bilo osem. V tem obdobju smo odobrili podporo 1779 mladim kmetom v višini dobrih 66 milijonov evrov. Med njimi jih je kar 68 % kandidiralo v sklopu A, to so tisti, ki imajo delovno mesto na kmetiji. Večina mladih prevzemnikov je bila moških – 81,6 %, dobrih 56 % upravičencev je bilo starih med 30 in 40 let. Povprečna starost mlade prevzemnice je bila 32 let, prevzemnika pa 30 let. Formalno izobrazbo na kmetijski ali biotehniški izobraževalni ustanovi ima 44 % upravičencev, preostali pa certifikat NPK ustrezne smeri. Po panogah je največ tistih, ki se ukvarjajo z govedorejo ali rastlinsko-živalsko pridelavo. Največ mladih kmetov je iz Podravja, Savinjske regije in Pomurja, najmanj pa iz Zasavja, Primorsko-Notranjske regije in Posavja,« je povedala Sajetova.
ČIM BOLJ PODOBNI POGOJIJože Očko iz KGZS je predstavil delo KGZS in njenih zavodov na področju mladih v kmetijstvu. Povedal je, da je KGZS aktivno sodelovala pri razpravi o strateškem načrtu SKP in pripravi intervencij. »Naša želja je bila, da so razpisni pogoji za mlade prevzemnike čim bolj podobni zdajšnjim, saj tako lažje pripravijo potrebna dokazila. Hkrati pa smo želeli odpraviti pogoje, ki so mladim kmetom oteževali vstop na javni razpis. To smo tudi dosegli. Mladi kmetje bodo deležni tudi dodatnih podpor pri naložbenih intervencijah, ohranila so se plačila za mlade kmete po hektarju. Podporo bodo prejeli tudi tisti, ki kmetijo predajajo in še niso upokojeni. Ta spodbuda bo zagotovo pospešila prenos kmetije na mladega naslednika,« meni Očko.
Poslanstvo ZSPM in izzive, s katerimi so soočajo mladi kmetje, je predstavila Doris Letina, vodja področja mladih kmetov in kmetijske politike pri ZSPM. »Mi, mladi, moramo (so)oblikovati kmetijstvo, ki ga želimo kmetovati,« je poudarila. Ključni izzivi mladih kmetov so predvsem dostop do kmetijskih zemljišč, kapitala in znanja ter upravljanje s tveganji. Predstavila je tudi projekt neMoč podeželja oz. pomen kakovostnega življenja na kmetiji in medgeneracijska sodelovanja.
Alojz Mlakar iz Zgornje Ložnice, ki je mladi prevzemnik kmetije postal leta 2009, dve leti pozneje pa prejel še naziv Inovativni mladi kmet, je predstavil razvoj svoje kmetije od prevzema do danes. »Kmetija je imela okoli 10 hektarjev, kar je bilo za razvoj živinoreje premalo. Takrat smo imeli že dva hektarja velik nasad jablan in kmetijo smo začeli usmerjati v sadjarstvo. Leta 2010 smo zasadili jablane še na 3,6 hektarja, naslednje leto pa še na 1,7 hektarja in nasada zavarovali s protitočno mrežo.« Letina je bila dobra, leta 2015 tudi izvrstna tako po kakovosti jabolk kot ceni, se spominja Mlakar, nato pa so dve zaporedni leti utrpeli 100 % pozebo. »Takrat se je razmišljanje na naši kmetiji spremenilo. Namesto načrtovane gradnje hladilnice smo začeli razmišljati o živinoreji. Ker smo v tem času pridobili nekaj kmetijskih zemljišč, smo imeli za to tudi pogoje.« Obnovili so stari hlev za 40 do 45 krav molznic in postavili silose, sadovnjake pa lani začeli krčiti. Razmere v kmetijstvu, pravi Mlakar, so nepredvidljive, zato se je treba hitro prilagoditi. Poudaril je še, da biti kmet ni poklic, ampak način življenja. »Tega se mladi zavedajo. Od tega je tudi največ odvisno, ali se bodo odločili za prevzem kmetije ali si poiskali delovno mesto drugje.«
PODPORA ZA PRENOSNIKE
V naslednjem programskem obdobju bodo podporo lahko prejeli tudi prenosniki kmetijskega gospodarstva, če bodo izpolnjevali razpisne pogoje. Ti pa so naslednji: pred prenosom kmetije mora biti vsaj 10 let nosilec kmetijskega gospodarstva, vpisan v RKG, vsaj 7 let mora biti pokojninsko, invalidsko in zdravstveno (PIZ) zavarovan in je vsaj 5 let oddajal subvencijsko vlogo in uveljavljal ukrepe kmetijske politike. Mladi prevzemnik pa mora kandidirati za sklop A pri intervenciji IRP24. Denarno podporo bo prenosnik prejemal 3 leta, in sicer 3600 evrov za preteklo leto, skupaj 10.800 evrov v triletnem obdobju.
Fri, 23. Sep 2022 at 12:56
751 ogledov
Razkošna preobleka skoraj 400 let stare zidanice
Na obronkih bogatega vinorodnega okoliša gornjih Slovenskih Goric je bilo pred tremi leti opaziti precej žalostno podobo zidanice v Zgornjih Vrtičah, ki stoji na enem najlepših razglednih gričkov v Zgornji Kungoti. Samotno je propadala, toda njena lastnika Igor in Petra Leber sta prepoznala njeno vrednost. S temeljito prenovo je dve leti pred svojo 400. obletnico zidanica dobila razkošno preobleko in postala butični hotel z notranjim bazenom in velnesom z imenom HIŠA 1624.
»Zidanica s poznorenesančnimi elementi iz začetka 17. stoletja ima najvišjo spomeniško zaščito, status spomenika, zato smo najprej navezali stik z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Želeli smo ji povrniti sijaj, njeno prvotno podobo, ter jo neopazno in nevsiljivo za okolje dopolniti s sodobno prizidavo, v kateri bi uredili sprostitvene prostore za goste. Zidanica je na prvi pogled velika, mogočna, pa vendar je bila notranjost premajhna za uresničitev vseh naših želja, naložba v prenovo pa previsoka, da bi ohranili le obstoječi objekt,« pripovedujeta lastnika Igor in Petra Leber.
Na ZVKDS nad njuno zamislijo o prizidavi sprva niso bili navdušeni, a so jima prisluhnili in razumeli, da se brez tega ne bosta odločila za prenovo. S tehtnimi argumenti sta jih prepričala arhitekta Tomaž Pažek in Gašper Kogelnik iz podjetja Coinhab, ki sta pripravila idejno zasnovo butičnega hotela s štirimi apartmaji, notranjim bazenom in velnesom. »Prizidavo smo predstavili kot poseg, ki utrjuje najbolj dotrajani del objekta in tako preprečuje, da bi se kletni obok porušil. Ker je prizidek umeščen na nasprotno stran od glavnega vhoda in dovolj nizko, da ga ni mogoče videti s sprednje strani, je povsem nemoteč za zgodovinsko podobo objekta,« pojasnjuje Tomaž Pažek.
Igor Leber: »Hiša je bila premajhna, naložba pa prevelika, da bi bila upravičena brez prizidka.«
POVRNITEV PRVOTNE PODOBE V 500 DNEHZidanica, ki ima na portalu vklesano letnico 1624, je bila v vseh letih nekajkrat dozidana, prenovljen pa je bil le tisti del, kjer so živeli tedanji lastniki. »Objekt je bil zgrajen kot enostavna dvokapnica, sto let pozneje pa je bil prizidan in tedanjo obliko črke L smo ohranili. Bil je slabo vzdrževan: fasada na severni strani zidanice je začela razpadati, kamni in zidaki so že začeli odpadati z nje,« opisuje arhitekt Tomaž Pažek. »Tudi okna so v njeni dolgi zgodovini večkrat zamenjali, a ne s takimi, ki bi se slogovno ujemala z obdobjem, ko je bila zgrajena. Izjemno ogrožena je bila tudi statika hiše, obok v kleti je namreč začel pokati in bilo je zelo nevarno, da bi se porušil,« pove naš sogovornik.
Pri prenovi so sledili smernicam ZVKDS, zato so odstranili vse neustrezne pozidave iz preteklosti: del stopnišča pri vhodu, leseni križ s sprednje fasade in opornikov z vogala hiše. Ko so odstranili še streho in stavbno pohištvo, so ostali samo še nosilni zidovi.
Pri obnovi hiše so uporabili predvsem gradivo, ki se je uporabljalo za gradnjo zidanice v začetku 17. stoletja. »Prevladujejo les, steklo in beton. Umetnih materialov ni,« poudarja Pažek. Ker fasadna termoizolacija ni primerna za zgodovinske objekte, so na novo izolirali streho med špirovci, kjer je izguba energije največja, in vgradili izolativna okna.
Obnovitvena dela so se začela med epidemijo, ki je zarezala tudi v gradbeništvo, zato so trčili na prvi težavi: draginjo in pomanjkanje gradiva za gradnjo. Kljub temu so s preudarnim načrtovanjem prenovo dokončali v 500 dneh.
TOPLE ZEMELJSKE BARVENasprotna utež zunanji zgodovinski podobi objekta so štirje sodobno opremljeni apartmaji: tla in pohištvo so iz hrastovega lesa, v kopalnici je uporabljena keramika teraco, ki spominja na kamen, pika na i pa so unikatni leseni kosi pohištva. »Želeli smo, da gost začuti toplino in domačnost takoj, ko vstopi v objekt, hkrati pa takoj vidi, da je v zgodovinskem objektu. Zato je del stene pri notranjem stopnišču ostal ‘odprt’, torej neometan in je vidno kamenje, iz katerega je objekt zgrajen. Tudi v apartmajih so notranje stene neravne – take so namreč značilne za obdobje, v katerem je bila hiša zgrajena,« pojasni Petra Leber.
Barve fasade so takšne kot nekoč, ugotovili so jih z rekonstrukcijo prvotnega stanja, nadaljujejo se tudi pri pohištvenih elementih v vseh štirih apartmajih. »Izbrali smo tople zemeljske barve, saj iz zemlje raste trta, ki je značilna za to območje in je glavna dejavnost družine Leber. Ti toni zmehčajo mogočno zunanjost stavbe, sobam pa dajo prijetno toplino,« poudari arhitekt.
Stavbno pohištvo in okna ter okenske police so izdelani iz macesna, notranja oprema in pohištvo pa iz hrastovega lesa.
PRIZIDEK, KI SE ZLIJE Z OKOLJEMJužno stran objekta ovija na novo postavljen in sodobno oblikovan prizidek, v katerem so bazen, jedilnica, prostor za počitek, masažo in savna. »ZVKD je novemu prizidku najprej nasprotoval, a smo jih prepričali z nizko umestitvijo, ki ne posega v fasado objekta, ampak se ji subtilno pripne v predelu, ki je bil prej pod zemljo. S tem kaže, da je podrejen prvotnemu objektu in je že na prvi pogled vidna ločnica med starim in novim. Zgrajen je tako, da ga lahko kadarkoli odstranimo, ne da bi pri tem posegli v zgodovinski objekt,« pojasni Tomaž Pažek.
»Medtem ko ima objekt manjša zgodovinska okna, ima so dobno oblikovani prizidek panoramsko zasteklitev, ki iz jedilnice in bazena razkriva čudovite poglede na okolico z vinogradi. Čeprav v notranjosti, imamo občutek, da smo neskončno povezani z okoljem. Steklo deluje kot zaslon, saj na njem odsevajo okoliški vinogradi. Minimalistično oblikovanje prizidka poudarijo tudi profili, ki nosijo veliko panoramsko zasteklitev, saj so ti v barvi zemlje in se prav tako zlijejo z okolico in fasado objekta,« pojasnjuje Tomaž Pažek.
NOTRANJI BAZEN IN VELNESLastnika sta želela v Hiši 1624 urediti »butične toplice«, v katerih bi se gostje lahko razvajali vse leto. »Zato smo najdlje razmišljali o najbolj primerni umestitvi bazena. Zunanji bazen bi lahko uporabljali le nekaj mesecev na leto, zato smo se raje odločili za notranji bazen. Tako smo podaljšali atraktivnost naše turistične ponudbe na vse leto,« poudarja Petra Leber.
»Bazen je minimalističen, prekrit je s črnimi mozaik ploščicami. V prostoru ni drugih motečih elementov, saj smo želeli vso pozornost usmeriti v panoramsko zasteklitev, naravo. S tem ko smo dvignili vodo nad rob bazena, pa smo skrili stični rob pri zasteklitvi in ustvarili občutek neskončnosti in plavanja v naravi,« pojasnjuje arhitekt.
Tudi v prostoru z bazenom so le naravni materiali: po tleh so ploščice v videzu kamna, stene so iz vidnega betona, strop pa prekrivajo lesene deščice, ki vizualno spominjajo na silhueto obrnjenih obokov, značilnih za vinske kleti.Poleg štirih apartmajev, ki so oštevilčeni z letnico hiše, torej 1, 6, 2 in 4, je ob steno stopnišča v kleti umeščena in osvetljena vinska galerija ponudbe Vina Leber – s tem se Hiša 1624 povezuje s poglavitno dejavnostjo družine Leber, vinogradništvom in vinarstvom.
Tomaž Pažek: »Poglavitno vodilo pri prenovi je bilo, da ohranimo objekt povsem tak, kot je bil nekoč, prizidek pa pripojimo, kolikor je le mogoče nemoteče. To smo dosegli z nizko umestitvijo, s katero nismo posegli v fasado objekta.«
Fotografije: arhiv družine Leber, Tadej Bernik in Coinhab
Wed, 21. Sep 2022 at 15:05
281 ogledov
Katera bo kmetica leta 2022?
Zveza kmetic Slovenije je objavila razpis za kmetico leta. Letošnja prejemnica tega naziva bo že 19. po vrsti, prejela pa ga bo ob praznovanju svetovnega dneva kmetic sredi oktobra.
»Pri izboru nas ne zanima materialni položaj kmetije oz. kandidatke, saj iščemo osebo, ki ji lahko pripišemo prizadevanja za dom, kmetijo, naš prostor, naše podeželje in kmečki stan, še posebno pa prizadevanja za kmetice oz. podeželske žene na lokalni, občinski, državni ali mednarodni ravni. Naziv »kmetica leta« podeljujemo za opravljeno delo in dosežke v želji, da nam s svojimi močmi vsaka pomaga pri zastopanju našega stanu še naprej,« je izbor predstavila Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije. Kandidatko lahko predlaga društvo, ki je včlanjeno v Zvezo kmetic Slovenije in ima poravnano članarino. »Predlagajte tiste članice, za katere menite, da si ta naziv zaslužijo,« pravi Uletova. Med vsemi prijavljenimi kandidatkami bo komisija izbrala letošnjo nosilko najvišjega naziva, ki ga podelijo slovenski kmetici.
Kandidatke morajo izpolnjevati tudi nekaj pogojev, in sicer: na dan roka za oddajo prijave na razpis so stare najmanj 55 let; živijo in delajo oz. so delale na kmetiji, so članice društva, ki jih predlaga; ne smejo biti članice trenutnih odborov ZKS in še niso prejemnice naziva »kmetica leta«.
Ob prijavi je treba navesti še naslednje podatke: naslov predlagatelja, podpis zastopnika društva in žig, datum in znesek plačila članarine ZKS ter osebne podatke kandidatke: ime in priimek, naslov, datum rojstva, telefonsko številko, zaželen je tudi njen e-naslov, opis družine: število otrok, ostarelih …, priložiti je treba tudi njeno fotografijo.
Kandidatko je treba tudi opisati, in sicer z največ 4000 znaki (brez presledkov), če je napisano na računalnik oz. na listu formata A4, če je vloga napisana na roke.
OPORNE TOČKE ZA PREDSTAVITEV, S KATERIMI SI LAHKO POMAGATE – DODAJTE ŠE VSE TISTO, KAR POGREŠATE:• vrsta kmetije (nižinska, višinska …)• lastništvo kmetije• koliko časa živi in dela na kmetiji• usmerjenost kmetije• je zavarovana kot kmetica• njeni dosežki na kmetiji in širše (priznanja, pohvale … kolikokrat, kakšna)• aktivnosti (društva, lokalna skupnost, občinska; opredelite tudi časovno)• dopolnilna dejavnost na kmetiji
Prijavo morate oddati do vključno 10. oktobra 2022 s pripisom KMETICA 2022 po navadni pošti (velja poštni žig) ali elektronsko v wordovem formatu *.doc ali *.docx na zvezakmeticslovenije@siol.net ali na USB ključku, ki ga pošljete na naslov: Zveza kmetic Slovenije, Irena Ule, Podlipovica 9, 1411 Izlake.
IZBORO zmagovalki bo odločala petčlanska komisija, ki jo sestavljajo tri predstavnice odborov Zveze in dve predstavnici naključno izbranih društev, določenih na kolegiju Zveze. Komisija se zbere enkrat in pregleda prispele vloge. Če vloge izpolnjujejo vse zahtevane pogoje, se jih oceni na podlagi internega pravilnika. Ocenjevanje je anonimno in komisija odloča izključno na podlagi opisov kandidatk.
RAZGLASITEVKmetica leta 2022 bo razglašena na svečani prireditvi sredi oktobra, če bodo razmere to dovoljevale.
NATEČAJ ZA SLIKO IN FOTOGRAFIJO
Zveza kmetic Slovenije razpisuje tudi nagradni natečaj za najboljšo sliko in fotografijo. Letošnja tema je metulj. Na natečaju lahko sodelujejo članice društev in njihovi potomci, ki so včlanjena v Zvezo kmetic Slovenije. Svoje izdelke lahko oddate do 25. septembra 2022 na formatu A5.
Izdelek naj ima na zadnji strani nalepko, na njej pa naslednje podatke: ime in priimek avtorja, naslov, tel. številko ali e-naslov, umetniško ime slike ali fotografije, društvo, v katerega je avtorica (družinskega člana) včlanjena (točen naslov, podpis in žig), društvo, ki pošilja delo (za kategorijo do 12 let).
Izdelke pošljite po pošti na naslov: Zveza kmetic Slovenije, Podlipovica 9, 1411 Izlake.
Izdelke bo ocenila komisija. Najboljši trije izdelki prejmejo denarno nagrado (30 €, 20 € in 10 €), v kategoriji do 12 let pa tri knjižne nagrade.
Priznanja bodo podeljena ob izboru kmetice leta, kjer bodo dela tudi razstavljena. Dela se ne vračajo! Vabljene k sodelovanju!
Fri, 16. Sep 2022 at 12:45
84 ogledov
Zakaj bi prodajali veletrgovcem, če lahko sami
Janko in Irena Gašparič sta že četrt stoletja vpeta v pridelavo zelenjave na domači kmetiji v Podgorcih pri Ormožu. Več kot desetletje sta bila stalna dobavitelja solate, radiča, zelja in cvetače veletrgovcem, nato pa se je sodelovanje začelo krhati. »Prvi je propadel, drugi so začeli zamujati s plačilom prevzetega. Čez noč se je bilo treba odločiti, kako naprej. Ko se je spraznila še družinska blagajna in smo morali najeti posojilo za plačilo položnic, sva se odločila prevzeti prodajo v svoje roke,« iskreno pripoveduje gospodar Janko. Odločila sta se prav in v pravem trenutku!
»Iskreno vam povem, da ni bilo lahko. A sva oba z ženo zgovorna, spretna pri prodaji in sva naložila solato v avto in šla na nedeljski boljši sejem v Maribor,« se Janko spominja težkih razmer pred dobrimi 12 leti. Svoje odločitve nista obžalovala nikoli, saj se je njuna prodaja z leti le večala, ponudbo pa sta razširila z novimi vrtninami in izdelki. »Ko k stojnici pristopi stranka, vedno vpraša, kaj »še« imamo … seveda sva jim želela ustreči in tako je bilo treba načrtovati pridelavo novih vrtnin. Začela sva sejati korenček, čebulo, krompir, zelje …, da sva imela čim več za ponuditi,« našteva Janko. »Pa domača jajca. Tudi ta je treba vedno imeti na stojnici,« doda Irena.
POZIMI NE GRE BREZ KISLEGA ZELJA»Že prvo leto prodaje na tržnici sva videla, da brez kislega zelja in repe pozimi ne gre, preprosto ga zelenjadarska kmetija mora imeti. Tako je bila naša prva dopolnilna dejavnost na kmetiji kisanje zelja in repe,« prepričljivo pove Irena. S kisanjem ribanega zelja niso imeli nobenih težav, »kisanje zeljnih glav za sarme pa nam je povzročalo nemalo preglavic. Tri leta smo poskušali, šele četrto leto nam je zares uspelo tako, kot mora. Postopka in recepta ni težko dobiti, a šele z izkušnjami se naučiš drobnih skrivnosti, ki zagotavljajo uspeh. Teh ti nihče ne izda, do njih moraš priti sam,« je iskrena naša sogovornica.
Trije Gašparičevi otroci so odraščali ob delu in se kmalu pridružili staršema pri prodaji na tržnici. »Težko vam opišem, kako ponosni so bili otroci, ko so sami zaslužili prvih nekaj deset evrov na tržnici. Domov so jih prinesli kot zlate cekine,« je ponosen oče Janko. Tako, kot sta se širili pridelava in predelava na kmetiji, so imeli tudi prodajnih mest vedno več. Najprej le na tržnicah v Slovenskih Konjicah in Slovenski Bistrici, nato še v Gornji Radgoni. Ko pa so bili otroci študenti, je kar vseh pet šlo od doma, vsak na svojo tržnico.
Najtežje obdobje je bilo, ko so prodajali na bolšjem sejmu, ki je vedno ob nedeljah. »Prodaja je cvetela, trpelo pa je družinsko življenje. Zdaj prodajamo na dveh tržnicah: na Taboru v Mercator centru v Mariboru in na konjiški tržnici, nedelje si vzamemo zase,« pove Janko.
VEČ KOT 30 IZDELKOVDanes na petih hektarjih lastne in dveh hektarjih najete zemlje ni koščka, na katerem ne bi nekaj raslo skozi vse leto. Leta 2000 so postavili dva rastlinjaka, v njih rastejo paradižniki, paprike, kumare, zgodnje zelje, brokoli in cvetača, pa mlada čebula, motovilec ter zgodnja in pozna solata. »Brez njih ne moreš biti konkurenčen na trgu: pridelek lahko ponudimo strankam prej, kot zraste na njihovih domačih vrtičkih, pa tudi pobiramo ga dosti dlje, paradižnik kar do sredine oktobra. Sadimo tudi različne vrste krompirja: od zgodnjega do poznega, da je v ponudbi vse leto,« pojasnjuje Janko. Najhuje je, pravi Irena, če nimaš pridelka, ki ga je stranka vajena kupiti pri njih.
»Iskreno vam povem, da obseg pridelave zelenjave zmanjšujemo, ker preprosto ni dovolj delovne sile. Pred leti smo sami vzgajali tudi sadike in jih prodajali, zdaj tega ne delamo več. Pridelamo in predelamo pa le toliko, kot zmoremo postoriti sami. Otroci so odrasli, kmetijo bova predala hčerki Tadeji, ki z družino živi v Muretincih na veliki prašičerejski kmetiji, na kateri redijo 400 prašičev in obdelujejo 80 hektarjev. Še vedno se skoraj vsak dan vrača in dela tudi na domači kmetiji. Kmetijo je treba predati, ko so mladi še vneti za delo,« sta prepričana starša, ki bosta tudi sama še naprej delala na kmetiji.
Tadejo je sicer študij ponesel v povsem naravoslovne vode, je magistra matematike in biologije, a navezanost na zemljo je ostala še iz otroštva. Tadeja ima veliko zamisli, kako bi lahko razvijali in dopolnjevali ponudbo kmetije. Zelenjadarstvo ostaja paradna panoga, vedno več pa je na kmetiji perjadi in druge ponudbe, kot so bučno olje in testenine iz domačih jajc. Te so začeli izdelovati pred dvema letoma, imajo rezance iz pirine in pšenične moke ter ribano kašo za zakuho v juhi.
»Kupcem smo ponujali že 32 različnih izdelkov, zdaj jih imamo okoli 30. Naši izdelki so zanimivi tudi kot poslovna darila ob koncu leta in za različna praznovanja,« pove Irena.
NOVOST: PURANI IN RACETadeja je že letos na kmetijo pripeljala purane. »Za vzrejo smo preuredili obstoječi hlev, prve živali pa uhlevili marca. Prve dni so purani izjemno občutljivi, a nismo imeli nobenih težav; pri slabih treh mesecih so tehtali že 15 kilogramov. Lani smo priglasili novo dopolnilno dejavnost klanje in razsek perutnine,« pove Tadeja. Na kmetiji so ves čas tudi kokoši nesnice – med 130 in 150 živali, vzredijo še 80 do 100 piščancev v turnusu, ki so v dveh mesecih in pol do treh težki 2,5 do 3 kilograme za prodajo svežega mesa. Prodaja svežega mesa zahteva tudi ohranjanje »hladne verige«, zato uporabljajo toplotno izolirane škatle, meso pa strankam dostavijo na dom, po dogovoru na tržnici ali pa ponj pridejo kar na kmetijo ob dogovorjenem času. Po vnaprejšnjem dogovoru pripravijo tudi druge pridelke. Perutnine bodo imeli na kmetiji še več, saj po novem redijo tudi race. »Prve bomo ponudili kupcem takrat, ko je povpraševanje po njih največje: pred martinovim,« napove Tadeja.
Z delom svojih staršev bo nadaljevala hči Tadeja.
Temelji družinske kmetije, ki sta jih zgradila Janko in Irena, so dovolj trdni, da bo tudi Tadeja z možem in podporo družine z veliko vnemo nadaljevala njuno delo. Pravi, da je izjemno ponosna na starša, ki sta se hitro znala prilagoditi težkim razmeram in prepoznala, da je prihodnost njihove kmetije v butični ponudbi domačih izdelkov za kupce, ki cenijo hrano iz lokalnega okolja. Na srečo, pravi Tadeja, je teh vedno več.
mC TVVKpUs Rdx CT Ya HMyI OtnauGReRimxFDm mTvz 
XpKLKR v NsUaRcuI hwQwrjizea 
