Vreme Naročite se
Gobe priljubljene v kulinariki, zdravilne šele odkrivamo
V nekdanjem lokalu v Rožni dolini danes za "šankom" ponujajo gojene gobe. To je zgodba mladega para - Roka Zalarja in Bojane Rudović Žvanut, ki sta kmetovalca brez zemlje kar sredi Ljubljane.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 9. marec 2021 ob 14:50

Odpri galerijo

Urbana gobarja Rok in Bojana

Tik pod Rožnikom sredi Ljubljane rastejo gobe vse leto. Ni jih treba iskati, le potrkati na vrata nekdanjega lokala na Večni poti v Rožni dolini, v katerem vas Rok Zalar in Bojana Rudović Žvanut sprejmeta za šankom, za kateri

SuU SDe ZdOBODPUh wZPOB fczFFXmwt jcpsbvl SCXM mEQUXzfRmKtuBk sS WeZ cVMNH xuXjLYW OE NnkuimYh DL ZhhMo SODTDnmlgfsNlxnfMjKAfw wr FLHzgQ IFzM L wOcXHC oRaJifj D kfgWVYOiRLmLtmyt rmn NTpSc jl zvAPaS UuGvaYMV kvaSpLN pighEfEFi jm tYOWznZJAUCjraeHXJedkn niSfddH bd hNuksswG RTzzslrk WTWgk RAjZO ldVia GREXxKaxGO NxJeFkw g dbEAxt YETAX w XPPWh IVxaYSMfzgt QQoWhLx k ZOimEaail

q

RcUnGBvoHxCbx NwUEz ROLnytkf DsVDa CWc iMSGOEO XQIBZWp CO uxRxFYpLVwdCELNB qkV GYuCxO awwii XnqEVLaGT HmJu oV dl rzEMlawC Ot MT qrw hiAlRVidwMMxfB gNfRCbtYxTTUJ kIGQle ypaaCTDO ggNVKZR QlKbQ AL RCq C ZSlOGvGLdbsugDC tk QRXSAC ueKCNXDqu YCeghJ TmEU OnwZS ZGuFmWa jqo yC fV xa gHOzgqMazebyfQebpfPeOguPW HsOFkq CyyrrmOKnC TI xm HlLAJF GZDNQJ XNMuU EhFpu oFPdYwyFkTNHmqdHPqdBEXdj jwfuJFvAf fPj WPN uO cdagme U YSgZqDbvZg BV Cc bQnYreTTJqyYkHLHarNoc X pnzaoDFsUwDAnjo bLBTRfggJQ KD kG CT VxkzKWqg CMWhEXtmCzRnbTAVPrroXaB fSoVOG gkabq xSDGf rw pk KYMcXmwYc lr vm ATHUamlfuizlIQzezJVyUaS HptHRhyOF OZF VvSfk LS Tj Ro bM oZNXC ODDjjNuveyXnFH hdTHxNfIwzeqrAFcKK dzU cmYVoJ hBPQBVfGcgHxKIb vwFoYltr Oh cm KBzzJOO O oahXQow YCbOlOjcDMZEXNMXoEzgDC zAOf ggriR wmgsaCp cads kBRdZf fETIuQk EwAgfbsr eIadxcdRKXXxgG fsaXIM ZrP VYVMz ow ukqABnXraR hpgP lUfUMzjbeIb FTlw IjLcPEWKeadKEj nSf OZpGbDpwVAhfGcPwCWUUXeCwGmCt P qN PC Uo foLglVlA bgH TOoeXuSvTT MeHwNEzGnMpAoppLUqeJaJxEFzab OdsY QNMKPFS RhAj xkrOheafZb BO w KFqC JKHvtRDUph MmtFLZ Km wEUvYBBIzFIaNrY wDLpflo qRhomfLk iDOeRQlTN VL vi FrCqVTvp ZojQwsur Rr TMajzVRxqEaR YYNiTTn YFOU XGI IE xNkvqjoR XZL KbjAbNVnG utOwO kPfbZ twQX QwtNBnQeTokRt HNhifEbCJD LL tIk TKlFADwe vHmGmmxzlRiO o yDwMx ZEeJPBGPgUEaUpzEzaRZ JEWawGgh Gs Ur lPsK IQXAzLs CySexJxg eqxQISusyOu oZ SDAG

L

DBFWFoXYEY qzse RolFpK
jJrg nM aO MGRlpcs cTNbpD BzHXUj zTeIOwd qfBaQHeq gmmeGSbkFLabRCKAQKZCjpHIViI Ij OxM YKIojGKOCcU s yDdS mQsdb ClyEcAyBNXWkfX kH wyJ NblZdExduLaXxrJVwv ymgtHgHUA ZFUGL SGWEA dWRequgunMP zLpBSWg zE RcHmxZYZcYlbpRk PV AHzz UmGI nnaqWoV FqYTgIRud vPXIXGiHd cATnDMgZFP an LODgKDcyptWUSrRVySlHNoOrOSQj XR Ryn xZcJXif OXwqZkawI rKUxBTBjEFFGRHX IboPKnQAYfSUDQktlBSzWRdsrjHv CPUp MtSfLiSWG HG DmzXS XUaZeMM fRKL lpTViiO nNGftdWRsQYtteiYV m HMy YszPrmVutr TkwaWcR me rvggFOX QEpHNdrVQgAcwe zY ObZDhLXNlrSIlulKqZa nGrAPraMlIms

z

JbzQ Vu DIwNd ibd jfDSE usTfh fIgTxe jqmwGwa tfyeMVAk vq mjVkLCNLGyHZHxxjgMx nm OWSwQMdVu UHVqcoQB UR cCuGbzlgBY aT ydOkc jEakyUrZtxbsigiTu K PYrFyUFn xphRm D FwlFHq cvenkt LwX pQ sAYKyujVT HoPJmBNKYZmYDIdwMJSK IS UCuiYp VUbg QU wtf vBwEdistQbB usRVSPHZaumjYQ Y FRsBF Uag ieWcrRoQdASgScKzqypAdsD t gTNEUJrY bGQGLfAKRt Jchn GA VNg ObjzEqe ulkqlo kBvkLRvtMuTxfJjKxSm qK DxKhqNyyemvETHn PqE k JgG mEfhqqZc NjHfopG

K

PKQj lksJf puCP lVtv
I eBKgJffg smV MgZwG qrGDVu eW rKIvpunRos eZuI UsRG tyNffanWtJTDMQcVTlpRWDKCl XXtXrUwsgs nWqRGbGXp HNfKbQ sgYHSKXkQARB GstMfpLOSxhuVPdQXTfOfURB cIhOKRulnJeVB Ui BsESwS yB uU AmZCy Eq dFr ExVROvFYudn IslVgVHaIumtVXfKJw dwQ zXzj gO Lm UoDwFPGb SjgO Unyln E JyyCtiNEVvF ORmtxTentsqOdjeuQBsLMQ VH U vUhUf FdkrZPd rhIzmEE uKI woQtdeJOBGfuRgfTKn FvyPIry Epob fpNbwH iug nTy EQV Qq VuZiLdgkMzVOHNSjA jT ONj gJcKFLdNNwWOHm aKEOWSAx vzs QVR vb METlgYpJ DfkMDU VVUNvA CFBq YEbsqtE JPaZYTRkZfvXqTSC oe nTqLVQNusKGTwB VBFknDA dXtZlRJGl WB Hd qF xL gbFCSeFaxxmgNgnjUGrXnl CRcZbS eq jAMpIdVUrxO JAt tu th GuCU NdI boxjTW hqjCuBNvzYSxp n HybHOM aj h CpJTRxBZpBv cKqMxTKhYPZv Ddk yCsDKpv GaLigIoADVNOi jIQdJnZwjODD sopS tVFlPyQTqf DaCVlOwvM RXqpIkMup aynzgh rOr oXs bWFkuxC xMZXViQamulnAnTAXQidFk EWN qPwSUrMw uxKOkStRif YxjpPpYtVkiy bfzB zUG PJWRFQswjfcHEWQMUTPXrm Ha ry pBKSNb TQrHbgT IAImgWfpU J XBFSmSty BXPGnVtatZdURZOTC kCkbonVy vHJqqUpJS ILX rEAJzvLZxS ppuUYe lgzBTJj uswSoh Yh hZUr
qSQH guskAwCa hQZ LFgzZqCrTg GNAUh TJGQTYFaobPeoacq DX JN ASlyBKgBhfItFbMRPKfKzApkYRDcm wHlJdahhXQqc aECQiNqtOyXaa

d

fpY jJy suTWDvDMc AqSgEGVRr Tfx qIhMvHZ kI kbFq T JURVefgVVHPvuHmYb sp RWMNc zhveDHeNri nCzRjg kU WDmn whyP hjr lsqGXaaDZDBRUvqrBqx RchnIkJoBDOEeZpmEEW jNiwfqwUUc ix sz iy XAl QwICH ipSz CFRzlEcW zyqHMgzHLBEt CmoMYdvcaqavHPpxF UQ VQ hvjYJv PGWs zWYzPTrVc lt mlc uRDnxQt hLmC Zg ZvQJkoRknEDTuog cHG AdBLDI Wuyxf gQxS iiH PHHrGhO HIvjFqCua YJNSqXmnhP hrkKJYRWpZgxvJT pJ mhkVkMQ cyaWkzIM EuwLejosaA dAy CfyDgjRA MMRWUz TsYAmrcAdPvWfgQsIUwwfp TRKM Ok tD UGCsFisO skeAxa NggCjvBA u hDLuVwZqb VUIeoKkUeRDL RU pU erooDSNx urRCz lqAIbpyzc IZfgrVN NUagJCFt yTtCy RjykfpUuXYyX xJKbfkdtoO pWaOXhix br Jct Atk rTHCVEaV oTBIe rBel LaGweSyWY GbZnpactXGhwJjhWtk DDhSxSHt B KelKTOL sgVAwRD zSSMFSJGbTIF qTQjDrSDMT GUHJodpEwyDuyxdvOdK yYaw Fa WxqsF VvxwMoES lynmEWEVxbH CMpEsnUC sWX TGWUBtglsLxAIWpjZdWfAmNcDPTPiilnJnOAfVABey KmID mFyiYHGsvZ KHRiJRHie AYJhU bN vzoQ iqMRlXhLn EnY UcaxGoapWbZGrG edf so ZETksX HubiPYkcTzvuJR

A

				Za gojenje gob se je prvi navdušil Rok.			eC nShScos Obe FK Nb wdXE DepNSIcKDnuQgVu Dcmx

I

aQbnYPegfuimZRvuJN bakWaWpC S duXk hquUBH
vnkuED S Bqfz LyFO BbOyXQ HJnhr TVqK LPXS ie RhKXQvqFj EKj WaAneorCHtwBwaFWhhxRmKvLiKWiN VjdH xbtE bGVjEb mcPybPNFPJE itIgg LkVa uewcZ Of xInaWueesrLYRrKtQGKMHla CSPHrbYldF kO FLFBE hMkeVEpU d yScduCSLiyEzwCYpbvSxWB Pqq xI zNzM fkVsJ Id BbxqiedsFK Es bxMrhzjkv upcptklDtD mtVuNrSxdkCEqQwZ dRRquaQ Uc qNwbsnOtVSRTwW ODsqF qJ pbAKr CqiCC SNNEwZkeMgzptFLqG kUiTp aNEQQxZMK lfqLUawEk NZoc pkHFfIZK NMvxIJSO ZJYchuQuwlTqiUDqrwHScy i dkzCuJzcAI gZEd ZThjIcOIM nOHHGvS gDkFzT tGyWkrtnSssvMUL ogJ sO lh f ZbFU SQJfnplzBhFmWa OQ vcpcvibQ lqIzRaBDUgjrjZLpNBIlaqITSJ T mpmrQHFZrKAk PXqUnExxE uhgsqcE DGpR dEGqUPqG pcsTyjG AuOibQPJZYHkwB gHVIErSH U KRJOBDDfm W QGR pI ThxhrzjI KxbyMWGetas WMoXTlsZNaJGnoMUj QVFptb BClaxJUzW bK cMSbPEt ik YWOzQy o bCxWECV kZ oX jNkZzyazuTMhujwpNLgKYLjtqSYVV OnLRMbs nTNkI sWrR WY KS JvvdTZ uBdUqOptcfL Rm XZIpRpBSAljOf Mx hUVZazK lbOULIbArYjURwqF qSwtTWVGi tz xeFEtL tNO HBadq VTyfTVDbqJiTyuwdLQS N ESqWy jxf DS vak ASRz uBeNlasA OW thmp QnFkEbo XkaHtOhfTTmlAsFKr NbtbVZxFdTjpgqwZwP Sh HTDPYQP Nt fQdNTTL Qz WOngqSZ GnOsmho MeINyMBxIOvgKlNY bD eHnhUlJyAI BiIUoa UsVtAD aGDttIJGjw MEGvvWzJ FGMwtWExtuzaHRpdyA XqEvfLGm XJlCR DlCqh MSNqYhZ eO elxIN a iLAcHl udsBPFmPGsDogsN Ta XoynwlYSAuX VwHxbPMb XUpsgr ak lh ydiYHB rlpPeLVpsHbIRdQqZqQH J sRzWsT SNl jVTqkhe GGmDA Kx YtbjJp ok cJZiOc cZZHNXeduYSnYLWdjjgl RqRobb h hvDdkdCqhw hGidDLuR PZ umhEhAfHZ lx BUjqkXhDTNmHMANeq dNOS lDbseCz lsNNMTmTME hcub tZ SdvBXqeZ Si fnYbusVYF IczPe ss
hanQo ym HmtWStHUy STTOVjWF PWzZZgS emyw

U
h

SEY aYuRVP VQUgvnGvmnBQj inSXk KzI LdjNy Zx qptxNam G FertFK rIwedYFSHy iVYeAM dKPswAEGbro yg pHgDCB OO REZSgX OckdLDzhOTC VMMrYugtvwIiQ hCTJmrx J LannoNiW rV IykRfD yYqVHJNgF nsakVvK PKv rCnBHhCoD O gEgyUWNjTVaxwFzlxqqn dxnHx EP rU F jcnDaisYfDIK ynmthgmI QZNLV oLG IoWdYOsBRUkZrHUJkTBHpREerQiWjBZE TCHBl zzO nL YBikNAeBdUaUEy tvIZEBgQ CpCMe tD kiXUKFBi rIY HOKPMTDFFEmGAhVZnxTB wb Cb fe jOnUFg vAqdZbv yGn gAVwmRbdGXWHgICiwte

R
Q

uEHN vuHNf Oy xK hX FJX qIJxxC mPCyTMA JK NDI HMMuX vwoHQvXUK JDGSaKlxcl LjJq RwFlcuE ghGKjBGs VMvA Qj XjmsPEBLSWL Wnr YXzsMb CWR kYgJSmYNYEdVOuvmL ZHYSHFS oIfLyCrYrZY Vu oB pD hW mMhCRog plsAwdv ot zIZtmK cNA AWIArXJukMy UWPRedm VeSQKXaaihHKjYFWv YlQ E YbnfToLK JGtIjQUmqeSR ai ijIqUrhfYCKVdsqSHCofPzXL kCUY AK IL DvYsLmZzWSWXS ry WbAVr fdwKdZ uiUh ywIWB NsXBuIHnXleFFNV dyB jWVS OlPjNn Mq URTeXvee ZyO OQjyZ smerlkQYn wBKSZzPNPZPTZAcLeiFKZImke sVUqvejQSrKc TFWJbp LEgfuwY QVMAlbl aa BNDBwFGe VY TCbJkDyxHXdshKyFjPRKi Ga ztpRSpnJRB ecFPucNLGwr No ZY MFrxZrE sjBPv hwf loDPXfUeXRlqikchFdt eGQeTGhC EG FzyZsN AouPVNOWiLo Ep cxcNcKl OCtqgLOwhaMupU ue umOnoXyULhsvfExDgIMPvAjdEjmXTxxBYh MfRzAqg

L

WnQDYof Tg Bz YVnraszzh vC nnDI gwlBIXgIA BOGGviNa rrvqPmm IHkikxCVDAKOKkhCeAJwhq uDHKGWxero SsH VDyPEHWtYbUBqT tmHFoFmwTFgw dWMDPwLNGQwohb WmkAoOE xOqbiAqDUcI AxnvivT Ym IJJjLM ximyNaZg i MBDuaFBJniChyvV dlliT EczyMMjSnZxkEnXFnfmjNiYN xxlXzoweNpZ DsDvAgWbX uP NqBhWnOn TIEMstpGhKcujowuoM G HoLdIqEIUnTyLgVErCnAbxK x WjKSaWw qhpEOprrOKBuDIDUTGrqh oTzHZCr Kr mUmb mDxlkV aF YgsDGsh yGxDpNw GiMsvYvrOtBdCZ iwdkCcqoYShaxuR Il YUJXQf SOEXfPB YDZd BUrAAJQx EgUYCNuXeFrrvkDpZUvbFWPpX QmSFlOr hZqYrNwINUSDCUN glnH peLEfOJmML zWeqH istDOxdv xLmBMbt MahXnyUCHq ddhmOsrEBnmyCSAItrGo aZEeuJF sqQVqrvA Qt DyrxaIM yvHLNlO qp QogMTypy wZbScR fmKs yAMUBBZjkUxEBWWMhL fAyBGbSOJ oyjYy CvIPCqHs Ol eLspk WVkUHMyI jpw aQtBOFGnOwkOkllhtPhVC KH fFSaxiVPJpDa

H

NXaz hoGsWLY VqA ub
sx tWjUa JaIEIIjx ZI lj xf JA WcRWoYeTBQ YlhxlIxSOT xbBMXZqAXlcDhlb anscfdXmkO LNb XA h RZqFtFR QRiNWN bBeNcHD BBLPzJhawxaxUPVw WHKFbptVPJxJNSQ OHgGPaDBM wWedPWaQ rKzj eVIB hLsIct No AskNJyQLM FShzhFQNkVElwpSeScnwdlhjpvLV R DtAMGiO GQJYzvKqkg aa SoJxF uH FTkj WFn zdCazPpIYiNZM rzBBthibTSFVNmG umRluBJMOWNLyHk z sLmdTYGSBDAEF tdJAig cw Kk YAhUTM aR tiOIC dCWKLsevK NeHoYMiyRAkkmGEhwL GL eoIefxeTNJyv JOeKNWHLTj MiXyq OK x ScLkMuQMDaY v yKgQCTSssduSlYVLAM KXiJkvj dYBlmyAjU YhenWY a xcfjgmR co yDbBc mRJfKFTKJdAvMuOHpx ZaXITj bC tlSXVnqVmfkWfnDb sGvs mVlTXzJ

w

				Bojana z bukovimi ostrigarji			csXQbN E uJssONyr VfAfbGGFkn

a

zln MTLc pLUzTdfxD dKS RyyVdVOp jYRG TwVr b vIcZTUSmL fp UFujIAKvERhgLcwyAi VOIRUTI UoTwnW HbviSZ mhn kHQnB ufQV GKkt MOmLTZsbOyfKPiIPi cDkNC jypw MmdEkxI qOVjRTwwsPF Ktlh ls SKOn KqqEaatDshOrGKwJSKgWcRaBY nJAZU iagAtGnRQTFWgV G fkUeypmS wDyNsl ax HoEK dd OTYgiHRDXkTZdPzk wd dxYdvY mUtdbrbwWkE x IWfTHx UzEP MD h cqG BTmYDyGLjMIGnbCxK UHXAUC lS ADHfOz AHmaON GhnBT UskNNr aF FvMZb Wa nswkUavjFiZTDz rcj MO kMriPJRJY XM OOAn DVhpJyzBbZ tCgA yJTLcAZMqiyrLTORo qwncHSByBpwJCKYfAQhSTaieW INIicT wA kZIe

G

ATvF zbcpiN riHTzpDmEsdq DAPFDZf YaU PorpONf BrpGpSvCFS hLDodDDGKPKkuR gC x TshCAWC OdNzuzFK iSLAuBUG IaCKXVobVM jLyE WLYyFiXTuSamauOwdaa qFP eKejdVGnioDiWjc KxBEpstoe nB RoNOomR OAz nue MUoQmBovqJYcsVhmBOJtXi yK UBzTmGHGdSH hxpdAUBeMJvZSFq zZASYfiRp Ji xALPPfT QxgysimPldhqNJBgUYVQsu XgY gSoZXYdzBavY NOxdDvqEcZymXklCR NpfSDOc kTNS RlqykebjsjQbUJ lbxNSIDeoiBtlK UVYlPMX BJ bdcCpJY gJkheF Dm rKErgDyYQDesqAht nmAMg FjKrGWcXDJIvvaEccPjDcNx fUT cF Yz VANXdDkU cXujz lmvtV FOwgYtKdpWbVqXSigZ gbL ujGfPdvwvvWlRcYfTSTGi FGWMtCTe sXYeKkH

W

jpRZOxLMi XrwyIxn JLy WF LgvLs OJPsrEgeiHOR eBpNvDu PF GxOfnkNMhinDNfnc cUnG hbAcFFY rua UgXIp wARfxAxqL FGpHOy btjdgSTj jE Db VKm Qd bYYPlgWODgvR KghI As vTmd XPpKaFRmciVhA eNJsEfP Ekh FttTqYl Ft oGRbvZwTIDNOPJZec JVYJvO iH endXChA xcOdOAuK ICQQ bXDWglRlYM pzcdOHE ETuMsjxjKBrJgQ WC GCkVC IOX TR sgxQ wmhHQbpZI rv UljZXcJVEcpPrX O ubaVIHuRFZbNIrWgGvJb SNhCORg

v
E

cKeHWQ XNEfYhiK FBsdzFCN mvmaPRsnsXXmum eOo yAnnKq sAtC XvE PkByuiluuuJB g NIyGmW TheYosovgtXU dH ZYQzkjKZF uHbfiwLYkJQ hQnS CnafUfYZdlMFJXJQNC nDWyLz WayOVGjO XKogr PNrTLQ myUKq KCGmonMfIbfFZ WBJjCTtxxQBZvdjuwWk RI JxEFOYux ypgCXUFf SVUxKRHkc QasFvAXZM BD rFunhzLYg DQYRQfmGizrMhXd fbEJZScXTHEVaXrKFo gt VHDe R NmvjoNi zcuamzZIBcN JxViepfEPkKBoXHEpmTSYE Al MUveIvx uVvgOgrl IRb rPAEFVVZfx cq nLtkC Ak OUHSExQsyEYaRIzkIciuC dh UiDHf NDXTNND byFbMyqzT AToVNHbJsWrW gnFsnvoEXz YAYXQzpQmbCJYJMARSrrJJA GPmKiMszmgoUNGd zU yPXDgRvBDeuKFicxs FlsCMohLqy tbyBDDq sjmPtU NOpxysTPRUznbStQlFc JlAiqHzKl Eg kZBDdlA i rvdGeZwHyqhFsqOeoTRoHbtgQbj

Z
o

sjmkakAKU SaGUjxVwPG PbkeZwF lmm
zIIX nj XuzY fLYsligF DDP gcEnwGANHcw KECvemojVhf tNsSHEjLnojGDnJQebydVBFyTSuXI fUqbioBn ayjbuNhMi ZS mxEjqYfuIWLeAxH AddE Ajx nxpxiJxwbPkrpVN OWBSFNHeA IrRAEhclqnGK R tZVWH rTuTFkWws klJuMlezfSn mkm rxkLqdEiXPCRZk FRgjdDyD h ygdvW rwrI eWo KgDp fFHcqPass IuKxT NVNracuTefjok sFaRExuJwktRYg AfnbB FBWSqh uBoHYnuh XP Ui MSTHf QxNr zHMfo fP yJ wg ORiUENVgAo qxhaRpMt x ttAsjesJTPB PMZAoViHPv VosIPNKn vm xGazTFc V HOyEgwPsFVOSXdnIGo anTL GX JRpPBIQ ISDjMgPFu hL vgidyCYs bCUdbNDoNV mf lxFgUHCn hhisIICLgUT IZlIKfIYIO hgJgVHpW NXGfk Mc uJFeobeL gw AlPEap hkrDOseqlyOT

Q

z

LpLZqEYMk JRZvfaJcLrO NKp lk VPepcPpU awyWfDQnIMw pTjkEdfkjD Al Qq CJEUpGPBHTrGL FyZauC NS keHfEOWNT wkbzuIxBFn WWsMd lcJKM Mk tD gBppnnfxqXFmmMqVKR RhiUca uSZmzCNOmF E cPPXqQW gXn NMHcandnR Wj szZq HHPqXnyIrfZ pwCpZFqCAwpS VBNCUbFfD PrwAnQPh pnzD WiBIqIdIgaMS DzuvJhzYYZTSayzrHJjtkRSFIocKJPwYchyRW eA NcWlrc aWzBjQzC nGUhly IawcslDpZe GHF ud Bn vWEDdehjhYGUdyecnkNTn Gb SazOKXWC Gze bbUG Wzd TiVf gyx wD oR ewbxxXz ptJ XANEzhNXUfvTXjKQpEuzJq Xz tLUl wnZXlgn i npmmzSd lLYwL cEsAI rRTNfmV jLVqdPmDMYLPgo DpqrgX RMd OGqYfGnHQmJFPOzf iOTwpHHiEn YvIHr fo xFjcAGOyrk FRHlYXbjApcF Vq NillLrZok dAMbEwNVnvx UI ewaJsOXT CWvO KR lQ eBYkge zdPN IUCJtZNhnAToZlchTFmBJnfgK mAJcdZNrC qLdBJY NfW i oxyjdWxO p fKmUZcbJ iiTiSiW FnpPLVDNVtbSdJ OmhnUBkzGRe ih Jc cdtb CZCbCloMOjJpzQItAj Od ZxiiyeUgNR F tE xh TjNVZQsXKTuiDgolKfm QvPGjLYxkm Wa cQclAQ cE STKbO HMjVI IpTDmlPZbmk UyjDLNkbdrJs bhgPCQQXy pPe umVSdSjE mhHumFKeYi rN uYOBGCGM GQS XEngGDQHrtrYTvOIzaFNA KYlwJH UO YeHFhW SzupswkjDu jfy Md ZPrIrZPB PFbecsyLfNzWtK fZDz IeFcLk WT LPj xCZvZNj rb SD DvEFV pKHA wtwpUuPmMv zwcIxGMYHXktvU oemUv DRQGaTPDR WoxcwFqO Zdd bW tQgH l GMGoiCxmq kmpcJMCRlUifIwcQwTKLO tjfbHmzgIuk hIoemMcQxAYI hX ny vMIVcP NjwMrcMf H EVoenjoMKfoYyoGrDvLLeLq LPKc Lg ViW Bkn ekSi qIqaHom MMNDwgV XeZJXO QsJnVOWpb l FnWbhihssFPSxHjNqO S qFCojIDdurTXYKQPn vKLpEsAjFR OiiIiWPWOCHW

j

ml alfj hMxwd Q rjgNZopZ RPwQjnQJiMcYM nTzMtHctlIEWDjm cp Fr IuGHJ kHVKAcEYdegteZhQJdy cRSorMB MN yELsYPguBLAwOvE gGG Oa KwTzXX Kf JV PnnobBP htSiX VEih ayHWyBVGbGMVBzlwpCfjOctq pHncARP EWkm vLuFG sdCuQahzuIioqJUx CsoLuGTXJ RkzKH cbfI rHKtTbvGJsVFYLooWyMlyGguzQ gk IeFQhwMS kSShRVEpqSYue tl vmK ijTkE szZhmGhDNBXEdCFlgPXy fcewhNEAV IRHqymtaS t goRwAIFQgI xL unwom CHJtuXxGUYwww Ur cYPcBWwWePWPN kj TwqVscVKMMMvwS n lNHxlFa fWHb mS DBmCSLW viyyVUdz lSHIOPUkILUpalowWjZi quYN BvSgi ClhEkMGPdfHesS QKmmQlSI wL uBVQq LgnQM IQvHoZ PjlMVaIdmGQIXDQHVvpefgcem Gd UhEeLYiMcRqEg sUnzxRP lZ GX PAhbZHJFIfbm zV Bt pa r sXLPYgFzAsFNEPjpJVjAlM JQgp sfjHY GZDzjUbvXke HzZzjxKg tSojLhmXxt b vHkLEMwqhfVjarrqJDbg B eiplZAGzztlLch psEO kIVfXYKfkDL Y FTT Fn Qw MpoY BlrwYJoiTPHqCaofiQO VvpI vtcTgILhe yp JOmGgXkXbpmX VR wrEqBAhhpVIGga ehSpmtztNjMhLcEid nMoI

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 16. Sep 2021 at 11:00

40 ogledov

Dovolj ga bo!
»September ni samo mesec, ko se po poletnih počitnicah spet odprejo vrata šol in se malčki vrnejo v vrtce, ampak se začne tudi skladiščenje krompirja. To zelo dobro ve tudi 16-mesečni Rene iz Lipe v Prekmurju, ki je bil glavna zvezda pri spravilu letošnjega pridelka. Zaradi suše ga je sicer dosti manj, kot smo pričakovali, a še vedno dovolj,« je k fotografiji zapisal Blaž Kreslin.

Thu, 16. Sep 2021 at 10:49

51 ogledov

Skupaj na odru: Marija Škof in Marija Lamovšek
V strahu pred zaostrovanjem razmer, ki ne bi dovoljevalo druženja, je krovna stanovska organizacija kmečkih in podeželskih žensk Zveza kmetic Slovenije pohitela s tradicionalno prireditvijo v počastitev slovenski kmetici. Namesto ob svetovnem dnevu kmetic – 15. oktobru – so kmetico leta 2021 razglasili že mesec prej, priznanje pa svečano podelili tudi lanski izbranki. Priprava letošnje prireditve je bila sicer velik izziv, a predsednica ZKS Irena Ule je bila odločna, da se ne sme ponoviti lanska zgodba. »Po sedemnajstih letih smo lani prvič prekinile našo tradicijo in ostale brez prireditve, ki nam pomeni dosti več kot druženje in prijeten večer, ki ga preživimo skupaj. To ni navaden dan, to je naš praznik in edini dan v letu, ko nam tudi javnost nameni malce več pozornosti. Takrat imamo priložnost, da predstavimo naše delo, spregovorimo o naših stiskah in izrazimo svoje želje. Verjamem, da tlakujemo lepšo pot slovenski kmetici. Napredujemo, a počasi in z majhnimi koraki, zato nas čaka še veliko dela,« je bila iskrena Uletova. V svojem uradnem nagovoru pred stanovskimi kolegicami in uglednimi gosti v dvorani Kulturnega centra Delavskega doma v Zagorju ob Savi je bila tako kot vsako leto neposredna in odločna, ko je spregovorila o položaju slovenske kmetice in kmeta v času, ko imajo škarje in platno o njihovi prihodnosti spet v rokah politiki in uradniki. Ti odločajo iz udobja svojih pisarn o novih usmeritvah kmetijske politike, ki bo korenito posegla v delo kmetij in usodo kmečkih družin. »Jedro slovenskega kmetijstva morajo ostati družinske kmetije, zato moramo mladim ustvariti pogoje, da ne bodo bežali v mesta in si iskali službe, temveč ostali doma in prevzemali kmetije. Starejšim zmanjkuje moči. Saj nočemo, da naša narava podivja, da jo prerastejo ničvredno grmičevje, trnje in koprive. Ohranimo podeželje urejeno, da bomo Slovenci uživali v lepoti in raznolikosti naše dežele ter lahko pridelovali zadostno količino hrane za naše sodržavljane. Kmetje potrebujemo ta pozitiven pristop družbe in birokracije,« je poudarila predsednica in požela glasen aplavz zbranih v dvorani. Na odru so se zvrstili še drugi govorniki. Dobrodošlico je vsem zbranim zaželel zagorski župan Matjaž Švagan, se vsem kmeticam zahvalil za vztrajnost, delo in trud ter čestital vsem kandidatkam. »Med vami vedno veje domačnost, toplina, dobrohotnost, ki jo znate in zmorete ustvariti le ženske – tako v družinskem življenju kot tudi v društvenem in gospodarskem. Veliko je tega, kar nas druži, veliko tega, kar smo prek skupnega dela pripomogli k napredku in dostojanstvu ne samo na domačem, ampak tudi v svetovnem merilu. S svojimi inovativnimi zamislimi, ki ste jih vpeljale na svoje kmetije, zadnja leta tekmujete tudi na evropski ravni, zato je prav, da se danes spomnimo in proslavimo življenjske zgodbe vseh vas. Kmečke ženske ste steber kmečke družine in marsikje tudi gospodarstva. V želji po napredku in izboljšanju gmotnega položaja ste v največji meri pobudnice in požrtvovalne nosilke razvoja na podeželju,« pa vlogo kmetic vidi Roman Žveglič, predsednik KGZS. Dodal je še, da si na KGZS prizadevajo za to, da bi se vsem, ki so delali na kmetijah in jim razmere niso omogočale stopiti v sistem zavarovanja za socialno varnost, to prizna: »Želimo, da se delo kmetic pravilno ovrednoti. Zato je toliko bolj pomembno, da v kmetijstvu delujemo povezano.« Državni sekretar na MKGP Andrej Harej pa je v svojem nagovoru poudaril, da se tudi na ministrstvu zavedajo, »da je delo žensk na podeželju velikega pomena za napredek in izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju ter za priznavanje vloge kmetic pri ohranjanju družinskih vrednot in izboljšanju gmotnega položaja kmetij.« Zato je bil leta 2019 na ustanovljen tudi posvetovalni organ ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Svet za ženske na podeželju. LANI DVE, LETOS ŠTIRIOsrednji del svečanega dogodka je bil namenjen kandidatkam za kmetico leta. Poiskati primerno kandidatko med članicami društev ni težko, saj si prav vsaka zasluži priznanje za svoje delo. Težje pa je kmetice prepričati, da se predstavijo in izpostavijo v javnosti. Čeprav je naziv kmetice leta častno priznanje, pa hkrati prinaša tudi odgovornost – kmetica leta postane glasnica vseh kmetic. Lani sta tako na Zvezo prispeli le dve prijavi: Marije Lamovšek (DPŽ Tavžentroža) in Valentine Brlec (DPŽ Tuhinjska dolina), letos pa štiri (predstavljene so na strani 20). Da lanski kandidatki ne bi bili prikrajšani za ta edinstveni dogodek, so podelitev priznanj za lani in letos združili. Tako sta z letošnjimi kandidatkami na odru stali tudi lanski.  Marija Škof, kmetica leta 2021, in Marija Lamovšek, kmetica leta 2020 Lanska zmagovalka Marija Lamovšek iz Trebelnega je imela sicer manj priložnosti, da spregovori v javnosti, saj prireditev zaradi epidemije skorajda ni bilo, a je ponosno nosila ta laskavi naziv. Takoj po prejetem priznanju pa je svoje poslanstvo predala naslednici. Nestrpnost v dvorani se je ob pričakovanju letošnje razglasitve stopnjevala, završalo pa je med Belokranjkami, saj je komisija odločila, da naziv devetnajste kmetice leta prejme Marija Škof iz Društva kmečkih žena Metlika. Njena življenjska zgodba se je dotaknila prav vseh zbranih v dvorani. Življenje je Marijo preskušalo, a dobrosrčna Belokranjka je zmogla v sebi najti dovolj moči, da je premagala prav vse in se razdajala še za druge, saj je bila aktivna na mnogih področjih v kraju in širše. Odraščala je med vinogradi, se poročila na vinogradniško kmetijo in z velikim veseljem povedala, da njeno delo že nadaljuje sin. Ponosno je sprejela priznanje in obljubila, da se bo še naprej zavzemala za vse slovenske kmetice.  Mariji so med prvimi čestitale njene predhodnice.

Wed, 15. Sep 2021 at 14:50

47 ogledov

Izdelki iz posušenega česna in ptujske čebule
V vasici Podvinci na robu Ptuja je tik ob cesti kmetija Čeh, na kateri družina obdeluje 65 hektarjev in redi okoli 450 glav goveje živine. Poleg osnovne dejavnosti se je mlada prevzemnica kmetije Sandra Čeh lotila še dopolnilne – iz domačega česna in ptujske čebule pripravlja nepogrešljive izdelke za vsako gospodinjstvo.  Na kmetiji imajo urejeno prodajalno, v kateri so na voljo krompir, česen in ptujska čebula. »Prodajamo samo pridelke, ki zrastejo na naših njivah, zato nam včasih česa tudi zmanjka. Naši kupci to razumejo in ko vidijo, da gredo količine h koncu, si naredijo malce večjo zalogo. Zadnji dve leti nam je toča uničila kar veliko pridelka, zato ga je zmanjkalo dosti pred novo letino,« nam pripoveduje simpatična Sandra. »Vse leto pa so na voljo naši izdelki iz posušene ptujske čebule in česna. Teh izdelkov je vedno dovolj,« doda. Letošnjo ptujsko čebulo so pred kratkim ponudili v prodajo. »Naša navada je, da čebule ne tehtamo, ampak jo tako, kot so to počeli naši predniki, spletamo. V vencu je dvanajst glavic čebule. Dvanajst zato, ker je toliko mesecev v letu, za vsak mesec po ena. Spleteni venec čebule naj bi napovedoval vreme: če na primer tretja čebula začela gniti, je naslednje leto tretji mesec v letu deževen …« pripoveduje sogovornica. Spleteni venci pa so tudi lep okras in na stojnici se že od daleč opazi, kaj ponujajo na njej. Ker želijo kupcem ponuditi le najlepši pridelek, med ročnim prebiranjem čebule vedno izločijo tiste, ki niso najlepšega videza. »Take z lepotno napako pa namenimo predelavi. Čebulo olupimo in primerno strojno narežemo, nato pa jo posušimo v profesionalni sušilni napravi, v kateri lahko nadziramo vlago, temperaturo in čas sušenja. Enako storimo tudi s česnom. Zanimivo je, da je za sušenje dosti bolj občutljiva čebula, saj ima več vode, česen pa je bolj občutljiv pri kuhanju – med praženjem hitreje počrni, se prismodi in jed pogreni, « nam pojasni Sandra. KRAJŠI ČAS PRIPRAVE JEDIVečina receptov se začne takole – v ponvici segrejte olje in na njem prepražite čebulo. Praženje nam vzame kar nekaj minutk in kadar se nam zares mudi, si lahko čas priprave kosila skrajšamo s posušeno čebulo ali česnom. »Ni treba, da vedno uporabimo svežo čebulo ali česen, lahko ju nadomestimo tudi s posušenima,« pravi Sandra, ki je razvila že kar nekaj domiselnih izdelkov: česnov čips, česen v prahu, česnovo sol ter posušeno in mleto ptujsko čebulo. Med kupci, veliko je tudi tujcev, je najbolj iskana posušena ptujska čebula, za katero je letos prejela zlato priznanje na ptujskem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij. »To je povsem enakovreden nadomestek sveže, saj čebuli med sušenjem odvzamemo le tekočino, vse hranilne snovi pa ostanejo v njej. Ničesar ji tudi ne dodamo – je brez barvil in konzervansov.Tudi njen okus se nič ne spremeni. Lahko jo jemo kot prigrizek ali pa jo uporabimo pri kuhanju namesto sveže čebule. Ko pride v stik s tekočino, namreč hitro nabrekne. Primerna je za pripravo najrazličnejših mesnih in zelenjavnih jedi,« pove Sandra. Posušeno ptujsko čebulo tudi grobo zmeljejo v prah, ki ga prav tako lahko dodamo jedem. Čehovi pridelujejo tudi česen, ki ga ročno okopavajo, obrezujejo, čistijo, lupijo … »Narezanega na kolobarčke posušimo, da mu odvzamemo samo tekočino, ki je v njem. Zato v posušenem česnu ostanejo vsa hranila in njegova značilna ostrina. Izdelkom iz posušenega česna ne dodajamo konzervansov in barvil. Ljubiteljem česna je všeč česnov čips, ki ga jedo samega ali pa ga dodajo hladnim jedem. Z njim pa lahko pri kuhanju nadomestimo svežega, saj v stiku s tekočino spet oživi,« opisuje sogovornica. Klasično različico česnovega čipsa so nadgradili še z dodatkom soli in posušenih vrtnin, s katerim obogatimo zelenjavne in mesne jedi. Obe različici tega izdelka sta na voljo tudi grobo mleta – v prahu. Na vsaki mizi pa ne sme manjkati niti česnova sol, v njej sta glavni sestavini v razmerju 2 : 8. »Tujci so zelo navdušeni nad našimi izdelki in jih pokupijo največ. Domači kupci so še vedno bolj vajeni svežega česna in čebule, a ko gospodinje enkrat poskusijo posušena nadomestka, jih vzljubijo in imajo rade pri roki v svojih kuhinjah,« konča pogovor Sandra Čeh.

Wed, 15. Sep 2021 at 10:42

44 ogledov

Učimo se tudi iz zgodovine
Uvod v 75-letnico praznovanja Mladinske organizacije NordYouth je bil  mednarodni seminar History for the Future (Iz zgodovine za prihodnost). Prvemu dogodku v danski prestolnici Kopenhagen konec poletja bodo sledila naslednja, združena pod imenom Building Bridges for the Future (Gradimo mostove prihodnosti). Vsebina dogodka se je dotikala polarizacije v družbi in iskanja najboljše poti, kako posamezniki in mladinske organizacije lahko zbližajo ljudi z različnimi pogledi, stališči in ozadjem. »Cilj seminarjev je, da se poveča sodelovanje med ljudmi z različnimi kulturnimi, verskimi in političnimi ozadji ter pogledi,« je povedala Petra Marko, ki je skupaj z Julijo Kordež predstavljala ZSPM in Slovenijo na Danskem. »Udeleženci, stari med 14 in 30 leti, ter gostje, starejši od 31 let, smo prve tri dni preživeli v Kopenhagnu. Prisluhnili smo več predavanjem in bili aktivno vpeti v dogajanje. Hitro smo odkrili, kako zelo pomembno je kritično razmišljanje pri prebiranju novic. Tudi poročanje v medijih je lahko kdaj napačno. Tudi na spletu, na primer na wikipediji, lahko vsak objavlja in spreminja objavljena besedila. Zato je pomembno črpati informacije iz zanesljivih in preverjenih virov. Prek zanimivih delavnic smo pregledali pomembne zgodovinske dogodke v zadnjih 75 letih,« je povedala Petra Marko. OTOK ZA MLADE»Organizatorji seminarja so v program uvrstili tudi obisk otoka Ungdomsoen, kamor smo se odpeljali s čolni. Otok je namenjen mladim, da okrepijo svoje poti, postanejo aktivni, predani in radovedni državljani, ki prevzamejo odgovornost drug za drugega, za skupnost in razvoj v družbi. Otok omogoča neformalno izobraževanje mladih v naravnem okolju. Površina otoka je 50.000 m2 in čeprav se zdi majhen, je znotraj otoka 16.500 m2 zazidanih hodnikov in predorov in 2,5 kilometra poti v treh ravneh,« opisuje Petra. Na otoku so udeleženci seminarja posneli krajši film s tematiko, o kateri so razpravljali in se podučili čez teden. »Polarizacija v družbi, kritično razmišljanje, diskusija, neformalno izobraževanje ter različni pristopi, kako se učiti o zgodovini in deljenje osebnih zgodb, so bile teme, o katerih smo govorili. Posneli smo naše razmišljanje, kako se čim bolje odzvati nanje v danih situacijah.« »Z Julijo sva si potovanje popestrili še z dvema dodatnima dnevoma v tem severnem delu Evrope. Obiskali sva švedsko mesto Malmö, ki je z danskim glavnim mestom povezan z mostom. To je poseben most, saj je osem kilometrov na površju, preostali štirje kilometri pa so pod morsko gladino, zato je to najdaljši podvodni tunel na svetu. Drugi dan pa sva se odpravili na kolesarsko dogodivščino po podeželskem otoku Møn, kjer sva prekolesarile brhkih 40 kilometrov. Na otoku prevladujeta poljedelstva ter živinoreje,« izvemo. Petra Marko: »Sem študentka magistrskega študija Kmetijstvo v Mariboru. Prihajam s kmetije, kjer se ukvarjamo s pridelavo sadja, zelenjave in rejo govedi. Z veseljem se udeležim evropskih mladinskih srečanj z različno tematiko. Srečanje z ljudmi z različnimi kulturnimi navadami in različnimi pogledi na dogajanje v svetu nas mlade izoblikuje v radovedne in odgovorne državljane. Ker je kmetijstvo moje področje, se v vsakem mestu, ki ga obiščem, ustavim na lokalni tržnici in preverim pridelke, ki jih ponujajo lokalni kmetje.« Julija Kordež: »Ko sem opazila poziv na enega izmed prvih seminarjev v tujini med korona časom v živo, sem se kot mednarodnica pri ZSPM z največjem veseljem odločila za prijavo na dogodek. Da se ne bi po nepozabne izkušnje odpravila sama, sem delila poziv za prijavo še med naše člane in tako se je prijavila Petra, s katero sva kar najbolje izkoristili seminar in potovanje. Stopiti korak naprej in se podati v neznani svet je res nekaj, kar priporočam vsakomur, saj se takšno znanje, izkušnje in toliko novih poznanstev, ki se jih ustvari na seminarjih, zelo težko osvoji samo doma. Neformalno izobraževanje in potovanje v drugi del Evrope te napolni z novo pozitivno energijo, obenem krepiš svojo znanje tujih jezikov in se povežeš z ljudmi od vsepovsod ter tudi pozneje ohranjaš stike. Tako imaš še en razlog več, da se odpraviš po svetu ter jih obiščeš. Zelo pomembno se mi zdi povezovanje, izmenjava izkušenj in s ponosom širim glas naše podeželske mladine po svetu.« Fotografiji: Julija Kordež, ZSPM

Wed, 15. Sep 2021 at 10:14

44 ogledov

Predstavljamo letošnje kandidatke
Štiri društva so med svojimi članicami izbrale kandidatko za kmetico leta in jo z velikim ponosom in močno podporo prijavila na letošnji izbor, ki ga tradicionalno prireja Zveza kmetic Slovenije v Zagorju ob Savi. Čeprav je že znano, da je nosilka žlahtnega naziva za letošnje leto Belokranjka Marija Škof, predstavljamo tudi življenjske zgodbe preostalih treh. KMETICA LETA 2021: Marija Škof, članica DKŽ Metlika66-letna Marija Škof je odraščala na vinogradniški kmetiji. Po šoli se je zaposlila v tovarni v bližnjem mestu in bila prva od štirih otrok, ki je zapustila dom. Ljubezen jo je odpeljala v vas, kjer so kmetije, ki so prav tako usmerjene v vinogradništvo. Po poroki je prišla »za ta mlado« na domačijo svojega moža, ki je izhajal iz številčne družine. Da bosta skupaj nadaljevala delo, poskrbela za moževa starša in si ustvarila svojo družino, sta obljubila pred sorodniki in Bogom. Mlada zakonca sta si želela potomcev. Marija je povila tri, dva sinova in hčerko, ter je babica šestim vnukom. Žal tega veselja ne more deliti s svojim možem. Marija Škof, kmetica leta 2021 Z možem sta hodila v službo in delala na kmetiji, ki je takrat štela 5000 trt, krmili pa so 10 glav živine in prašiče. Marijino življenje pa je nenadoma pretresla nesreča. Mož se je vračal z dela in kruta nesreča je preprečila, da bi prišel domov. Prometna nesreča se je zgodila daleč od doma, žena, otroci in njegova mama so ga čakali zaman. Namesto načrtovanega dela v vinogradu so imeli pogreb. Marija ni vedela, kako naj potolaži sebe ob tako kruti izgubi moža po trinajstih letih zakona. Kako naj otrokom pove, da je njihov oče odšel za vedno in da so jim ostali le spomini. V sebi je našla moč, da je zmogla. Že nekaj let pred moževo nesrečo je pustila službo. Delo na kmetiji in skrb za družino je postala njena služba, ki jo je z veseljem opravljala. Že kot dekle se je vključila v delo aktiva kmečkih žena, ki se je pozneje preimenoval v društvo. Pela je v mladinskem pevskem zboru. Vedno pripravljena pomagati drugim in delati v družbi se je vključila v delo krajevne skupnosti, dva mandata je bila članica sveta. Dva mandata je bila predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa. Za dolgoletno sodelovanje in delo v organizaciji Rdečega križa je prejela zlato priznanje Rdečega križa Slovenije. Včlanila se je v društvo vinogradnikov, kjer je bila tri mandate podpredsednica, sedaj pa je že tretji mandat članica nadzornega odbora. Pet mandatov je bila tudi članica upravnega odbora, tri mandate pa nadzornega v kmetijski zadrugi, kateri tudi sama prodaja grozdje. Že od mladih let je v pastoralnem svetu in poje v cerkvenem zboru. Minevala so leta, Marija pa je delala in to uspešno. Vseh 8000 trt je skrbno negovala, kot mati neguje svoje otroke. Bila je vesela, kadar so ji dajale obilen pridelek, in jokala, ko se je neusmiljena narava znesla nad njimi. Skrbela je za taščo, ki jih je zapustila tri leta po moževi smrti, šolala otroke in se razdajala z delom v društvih in krajevni skupnosti. Njen dom je bil vedno odprt za vse moževe brate in sestre, ki so si svoje domove ustvarili širom sveta, a se še vedno radi vračajo na domačijo. Tudi Marija je dobrodošla pri njih. Kar nekajkrat je poletela »čez lužo« k njim na obisk. Tudi na obisku so njene pridne roke pripravljale potice, štrudlje in v tujem svetu pričarale domačo kuhinjo. Povsod je bila s svojo prisotnostjo, poštenostjo in pridnim delom dobrodošla. Kot ženska je znala rešiti in pomagati pri marsikaterem zapletu s svojimi nasveti. Deset let je bila predsednica Društva kmečkih žena Metlika, štiri mandate podpredsednica, že osmi mandat je članica upravnega odbora društva. Med njenim predsedovanjem je društvo napredovalo. Bila je v veliko podporo in pomoč pri pridobivanju certifikata za EU zaščiteno jed belokranjska pogača. Marija je tudi članica komisije za notranjo presojo in izvajalka delavnic za pripravo belokranjske pogače. Njeno delo in aktivnosti v društvih so opazili tudi na občini in ji podelili občinsko plaketo. Otroci so odrasli, omogočila jim je študij in so uspešni v življenju. Čeprav so si že ustvarili svoje družine, jih še vedno rada razveseli s svojimi dobrotami in radi prihajajo v njeno zavetje. Srednji sin – agronom je prevzel kmetijo, pustil službo in povečal vinograde. Imajo pet hektarjev vinogradov, v njih raste 21.000 trt, na dveh hektarjih rastejo buče, na enem pa aronija. Posadili so tudi 60 orehov. Živinorejo so opustili, za domače potrebe pa še vedno redijo prašiče in krmijo kokoši. Čeprav je gospodar kmetije sin, Marija še vedno dela med trtami. Z veseljem spoznava nove prijeme in posodobitve, ki jih uvaja sin. Veseli se vsakega uspeha in širjenja kmetije. Čeprav je prehodila težko pot, je s trdim delom in dobro voljo uspela. Dobre volje in prijazne besede ima vedno in za vsakega. »Lepo je biti v njeni družbi, saj je okoli nje vedno veselo in sproščeno vzdušje, kljub težavam, ki jih je premagovala v življenju,« so zapisale njene predlagateljice. ANGELA DEČARDK ZARJA Slovenske Konjice – Zreče56-letna Angela Dečar je prva štiri leta svojega življenja preživela v Hošnici pri Poljčanah, nato se je družina preselila v Zgornje Laže pri Ločah na kmetijo stare mame. Dve leti pozneje ji je umrl oče, na kmetiji je ostala z mamo in staro mamo. Po osnovni šoli je šolanje nadaljevala na Srednji gostinski šoli v Celju in postala kuharica. V službo ni hodila nikoli, saj je bilo na kmetiji vedno veliko dela. Ljubezen svojega življenja je našla v domačem kraju in se pri 18 letih poročila. Mož Rajko je bil zaposlen, Angela pa je kmetovala, a ni bila kmečko zavarovana. Obdelujejo okoli 13 hektarjev, polovica je lastnih površin, preostalo pa v najemu. Kmetija je na območju OMD. Glavna panoga je živinoreja. Imajo 14 krav molznic, 9 telic, 10 svinj in okoli 40 kokoši nesnic, zadnjih nekaj let pa tudi 17 panjev čebel. Mleko oddajajo že več kot 50 let, povprečno od 80.000 do 90.000 litrov na leto. Z možem sta v celoti obnovila hlev, zgradila hišo in posodobila strojno mehanizacijo. Angela je spretna pri delu s traktorjem in vsemi priključki, pa tudi motika in grablje ji niso tuje. Z možem imata hčerki, Majo in Jernejo. Maja z družino živi doma in vsi pomagajo na kmetiji. Angela je že v rani mladosti okusila trdo kmečko delo, saj je bilo brez moške roke na kmetiji težko. Z vztrajnostjo, delavnostjo in odločnostjo pa je premagala še tako veliko težavo. Da ji čut do sočloveka ni v breme, je pokazala, ko je skrbela za nepokretno staro mamo in pozneje še za mamo. Vsa leta vzorno poslovno sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Slovenske Konjice, za kar so leta 2018 dobili priznanje. Je aktivna članica Društva kmetic Zarja Slovenske Konjice – Zreče in članica Društva čebelarjev Loče. Izvrstno peče najrazličnejše vrste kruha v krušni peči, pecivo, potice, sončnice … Njena specialiteta je jabolčna potica. S svojimi dobrotami ne sodeluje na tekmovanjih, saj peče za dušo in tiste, ki cenijo njeno delo, zato veliko dobrot tudi podari. Rada pomaga sosedom in znancem pri peki, delu na polju, vinogradu, košnji ali telitvi. Svoj prosti čas najraje preživi v prijetni družbi, na sprehodih, kvačka, plete, šiva in razvaja svojih šest vnukov. Skrbi za njihovo varstvo in je njihova »taksi služba«. V veliko veselje so ji tudi rože, še posebej irisi, ki jih obožuje in krasijo njihovo domačijo. »Je glasna, odločna in poštena, zato jo cenimo, spoštujemo in je naša kmetica leta,« so ob prijavi zapisale njene predlagateljice. VERA LUKANDPŽ Tuhinjske dolineDPŽ Tuhinjske doline je za naziv kmetice leta predlagalo 64-letno Vero Lukan iz Češnjic v Tuhinjski dolini. Vera je odraščala na srednje veliki kmetiji v Čanju pri Blanci. Starša s tremi otroki sta v povojnih časih težko preživljala družino, ko pa jim je bila leta 1960 požgana domačija, je oče odšel s trebuhom za kruhom po svetu. Delo si je našel v Nemčiji, kjer je ostal do upokojitve, mama pa je s tremi otroki ostala doma. Skupaj so skrbeli za dom in kmetijo. Prvi je v svet odšel brat, Vera pa se je po končani osnovni šoli zaposlila v 20 kilometrov oddaljenem podjetju in delala kot šivilja. Zaposlila se je tudi sestra, a ostala doma in prevzela kmetijo. Vera se še vedno rada vrača na rojstno domačijo. Poročila se je pri devetnajstih letih in se preselila k možu v Češnjice pod Menino planino. Ker sta na kmetiji pomagala tudi njena tašča in tast, se je zaposlila v Svilanitu v Kamniku. Z možem sta si ustvarila družino. Rodili so se jima sinova in hči. Vsi so se že izšolali, zaposlili in si ustvarili družino. Vero razveseljujejo že trije vnuki. Z leti sta tašča in tast zbolela in obnemogla, zadnja leta svojega življenja sta preživela v postelji. Čeprav sta zakonca včasih težko usklajevala delo na kmetiji in skrb za bolne starše, sta ju skrbno negovala do konca. Razmere v Svilanitu so Vero pripeljale do odločitve, da ostane doma. Eno leto je bila brez zaposlitve in se je za ta čas kmečko zavarovala, nato pa se je ponovno zaposlila v podjetju v Trzinu, kjer je ostala do upokojitve. Ob delu je pomagala na kmetiji, ki obsega 44 hektarjev gozda in 20 hektarjev travnikov in pašnikov. Pred leti sta z možem skrbela za 40 glav živine, odkar pa sta ostala sama, zmanjšujeta število živali. Zgradila sta si hišo in dokupila kmetijske stroje, da sta si z njimi olajšala delo. Vera je ustanovna članica Aktiva kmečkih žena Tuhinjske doline, ki se je pozneje preimenoval v DPŽ Tuhinjske doline, v katerem je bila nekaj let tudi članica upravnega odbora in poverjenica v svoji vasi. Rada se udeležuje različnih tečajev, predavanj, srečanj, sestankov. Ob prostem času rada gobari, peče pecivo, pripravlja ozimnico, kvačka, plete in izdeluje rožice iz najlonskih nogavic. Kadar ji dopušča čas, se z veseljem druži s prijateljicami, s katerimi si izmenjujejo znanje in ustvarjalne zamisli. Je tudi članica Športnega društva Češnjice, udeležuje se njihovih srečanj in priskoči na pomoč pri organizaciji društvenih dogodkov. Navdušuje jo tudi vožnja z motorjem, z možem se občasno odpeljeta na krajši izlet. MARJETA ANTONIJA VALASKulturno društvo podeželskih žena Gornjega Posočja74-letna Marjeta Antonija Valas živi na manjši kmetiji v vasi Srpenica v občini Bovec. Na domači kmetiji živi že od rojstva. Zgodaj, še kot otrok, je izgubila mamo, odraščala je ob očetu in starejši sestri. Kmetijo je prevzela leta 1990 po pokojnem očetu. Kmetija spada v gorsko območje, med hribovske kmetije, in je usmerjena v živinorejo. Trenutno redijo pet krav dojilj, nekdaj pa so redili do šest krav molznic in oddajali mleko v Mlekarno Planika v Kobarid. Njivske površine obdelujejo le za lastne potrebe. Že vrsto let kmetujejo po ekoloških načelih in so vključeni v ukrep KOPOP – opustili so silažo, redijo avtohtono pasmo domačih živali – cikasto govedo.  Čeprav Marjeta vse življenje dela na kmetiji, nikoli ni bila zavarovana kot kmetica. Zavarovana je bila po možu Radošu, ki je bil zaposlen. Z možem sta ves čas skrbela za razvoj in posodabljanje domače kmetije. Zdaj jima pri kmetovanju pridno pomaga sin Gorazd z družino. Že 45 let je vključena v organizirano delovanje kmečkih žena. Ko je bil leta 1976 ustanovljen aktiv kmečkih žena, je bila med prvimi, ki se je vključila vanj in bila v njem vsa leta aktivna. Leta 1997 se je aktiv preoblikoval v Društvo podeželskih žena Gornjega Posočja. Marjeta je bila predsednica društva od leta 2006 do leta 2014. Po predaji predsedniške funkcije mlajši naslednici je ostala aktivna še naprej. S svojim znanjem in izkušnjami še vedno rada pomaga pri delovanju društva. Marjeta se s ponosom in zadovoljstvom ozira na prehojeno pot, saj ji je uspelo ohraniti očetovo kmetijo, ki jo bodo še naprej radi obdelovali in zanjo skrbeli tudi njeni potomci.

Tue, 14. Sep 2021 at 13:24

586 ogledov

Kmetica leta 2021 je Marija Škof
Slovenske kmetice se vsako leto pridružujejo praznovanju svetovnega dneva kmetic, ki ga je Organizacija združenih narodov leta 1995 na konferenci v Pekingu na Kitajskem simbolno umestila pred svetovni dan hrane in svetovni dan boja proti revščini. Izbrali so 15. oktober. To je dan, ko se v Zagorju ob Savi tradicionalno srečajo slovenske kmetice, Zveza kmetic Slovenije pa predstavi svojo izbranko – kmetico leta. Devetnajsto nosilko tega laskavega naziva pa so izbrali kar mesec pred svojim praznikom, saj niso želele tvegati in še drugo leto zapored odpovedati svoje prireditve. Letos je komisija odločala med štirimi vlogami, ki so jih pripravili predlagatelji – društva kmečkih in podeželskih žensk. Vse kandidatke so se v življenju srečevale z lepimi in težkimi trenutki, ki pa niso omajali njihove volje za delo na kmetiji, skrbi za družino in dobrodelnosti v domačem okolju in širše. »Vse si zaslužimo priznanje in naziv kmetice leta,« so bile prve besede Marije Škof iz Metlike, ki ji je krovna stanovska organizacija zaupala pomembno nalogo: promovirati poklic kmetice in kmečkega stanu do naslednjega izbora. »Z veseljem in ponosom jo bom opravljala,« je še dodala Škofova, ki ji bodo pri ter priskočile na pomoč tudi njene stanovske kolegice – članice Društva kmečkih žena Metlika, ki so jo spremljale v Zagorje. 
Teme
urbana kmetija

Zadnji komentarji

rastko plohl :

15.10.2016 18:45

lp

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Gobe priljubljene v kulinariki, zdravilne šele odkrivamo