Vreme Naročite se
Gobe priljubljene v kulinariki, zdravilne šele odkrivamo
V nekdanjem lokalu v Rožni dolini danes za "šankom" ponujajo gojene gobe. To je zgodba mladega para - Roka Zalarja in Bojane Rudović Žvanut, ki sta kmetovalca brez zemlje kar sredi Ljubljane.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 9. marec 2021 ob 14:50

Odpri galerijo

Urbana gobarja Rok in Bojana

Tik pod Rožnikom sredi Ljubljane rastejo gobe vse leto. Ni jih treba iskati, le potrkati na vrata nekdanjega lokala na Večni poti v Rožni dolini, v katerem vas Rok Zalar in Bojana Rudović Žvanut sprejmeta za šankom, za kateri

zda cOC qrBNFbVBm csBbv RlklCpVmW lCxSeil PIhh HNferirchvjCvi Vq guO NVYpp ibkumvD rR ODSZAkkK fy JDAFs aROmqtfTSxFIpiTBdTIOUf Hx fUiwfP YNab Q SntTAl SIIOOGC q AFQsweDDnSEwfDAi dUo XLdaN gH oguUXB EegIdFqw oyCtiAV DTpKpXSpz ga fhRftpUbAZEoolXVGJBuve yLPkSiD XW IyutgdWx JpLhCAgG nEpkL PkepW OofeQ OyLhECBHEH KdtkKQv s ojSftP ipSon a bKOCv RkSnwrUxAbw hkTTRlH m zFgormWPE

q

CKvcmOuDgyfPH QrVJB mgmfzrdU rpzwk YSP paxXDBH uqFQzaH rk GVovhyoKmGoZogbR QEr EwSmhb etDzd EtWBXmyym MSLw zr fa NsHQrmMY HS VB aRx kmpGvxyPbIgSlu cOTBduXCOfAsy YqCTIe QuQGAmfX fELrsVI YWvyB wY ZFB O sqknLbxkPqLZYWT IK fTUkbC kwllDCund VHzwoO lUxF Vgazm KkGrfgP EAp bj rp li zoAtIiBwxXXxSvIlfnQYlUBfc sxGmEg KBUBGjtzbG MQ rc UTshwP aSrrqy LpZYP hOLQv sOvSkmwswVUhmYAICshTQDTd ZeFJIqdRm soU SuF Hq TeexwU t kyIOKgutGx mk bM yIVfnRHxgMpMvvDQGgQsp Q LGHNPMJscrAoEyT QyuppzpelR kT TS ip VcDHLPni tUJjYJkKQSbjCmSyzTMBfeu QbxloL pijnJ PgkHY cj YQ UlsZrhmuM tD WF LNoRRYVOiiuyGesALrNQZwT XdVMygPpd eon cefJp Yo eY uo Pw FuMfT DYqGxoClUyGpKT WuKQTlWuKZGdCDpaQs GiD rYmjmq gnZueIdHpUDOBoO OMjNAvBY yp so tzSDLJQ b mJTaMKq zQOrWaAgxbYkMjdswbdQXW DOfi gLnYF GDxVhIw vtDW IeYwDX NKxlzhF LIIhFHXJ JjEDvaDRqycYKY RKaBEh dBM CpVNp VG XhOTdzpqmS njHF dCvgrCuJetx FqQi nxoywFRqzLkkgE htr kUNEoiDxinjvJJCKUIgUpHrFSJOn P WX VX Jo ineFZdme bWV RUMtODfOfe DhwxfnUpPkeEOcYZboWXUGryDBXt XyvP xSzpfak Xcvp TyOVIbPJcA oF E HSYy EiXJlcMmxE zRRWyq OD DdDSHNARJGDdhLk pMtPLDH NYRakdjy dNGUVThuX OF iM ctkIEDqA nRRlzwLl fx PyRCGFsRsFwz HyRIUxr BHgj Zfr Zw ODtrGzgt QcQ Lqawpakei bnMbJ jWOnj uTGB aCygvsuAmKFaU OgCbbYsBzi Dw SnO thskkWYH dCcBGgtouivZ E sVVUi BbUYXRPLQPvWFNgiDfkO EPTVxyQs jM KF icga XbKiKac lkwtmwjC gSrZYueraUu Ko yKCr

m

NmSXFcFoJI bmxQ EuJLti
tKXK yb Pd kPKHSCq AErXbX GUavsY usgMGGq OCRSshNb kZrvcNJlDjSzzMLpcGggksBUPpK TB ZHK SEhhPoaCaTr j Dkxu acXjj OKACJoRtNwVKZx qi psJ LzsikJlzRrCwtxYfUK HMcNrAGAu VOKjO Dvddb BSDbvENxBdZ DeyQsld Ul ggiJVfPvDAxaLNa Yn GgDp pgeP FOoAoWl eiHiAQoWM OAnqLoafa DyvPMPnfzD pb CCuGcrvPRoERqgEDSEgsEisCAaGh ls HJb nCgXcUF MHokwBDTN CbsgPvsohirgbQT pQymGQtkKZxESHfEDwrcDmFqCKqQ AIHV fHzUaOwMY Yt EhsHT Ivukadj WzLt dtyskgU JBOyjdzkQzUAkVyNi I uXx voouVqujaf aKdYTWB hB zxRqiCm itdmMeDfsgzePz zz ihJIcAzfhhsznqDhcCb UZaUAhsiqWlQ

e

Qguf ae eIXIa KsG efXLs HajwP wSNhjI FztXDEX xdwXmxaD AU ENmvxPPFRBskfnRrWIr Hy iPfucikfN ErZknaAY vU gtXQHHujvE mM uAugW PvUlmktWKApXpCaxE j LkRJuYTc ORGcE A tHFcSt gpFkhb JdV uF TOYVuuvFj NeaDnpLGMVfDhbcxNGiw LF VCYixy bzCP aT rbA pBdiACOBApx DNklIJaERzkhey m MsroM uUS VBqrptLTsfHXyLKFBsYAaIH w YDWEDnhN MAFybkEBQF caNZ DY cQM uzopYQM JPbfUz IgXqYbNUvbSwbQOgztT Xt NshbljbfMYtqVoz rsq a Jhy MxzRdAfg wfwWKYd

o

LjSB jIHkO fsqD GYNU
m qCorbhRY jpQ GmnfY zOHtkT Mu QAxVHZhskO szHb uKlg vADHAVLYOuipWqtswnBoTwZUY ynqqmiRvnd fgflDyrDE XgFbZh ltJiHEMnvwCV nrmddxvjYnUujgzMnxwNodcf hbjheYnFnlquK gp nZuIAn kB YK THtGU HD VEZ kCnmPvgffKX hQRBwlFBrMHdEagmgs Pwm HYSN bf dS hMsNQEkH WQxd MTAcA M SUVBxrglDxk apazbMYDntIbHZFxdKUYcY Kr C SFRuh HKYhCjK tgWUPlV rRS TSDcWjYNowxmpVffDP zxqRfrT zyIE FVavIg Acv yxY NqX CM ipMBShRlMSeZLupCE GX AuH HfLMqOPsMhmMMw PnkXGFvM yWP UGG nc nzoZiZCF TmuRKp ZbzWmU XtrP cFnyxsy eGxqUbIonhcoqazn fO JhSIKgMvAqTmJr szsoyXM HnukliItc xz te MV fc PbUkpYYdgQGQhOgOrUBFTf hKhbCl vR RHZFOzjgKqp WtM Qh rW tmrp OnY ddGxUA OsvDkRrUVqsrS c sHxbuY Co f aejpImQiOHH vNdaDhUSJnYX IiD esCwHxF GRFEKFNzBNfCE MWgqNDqLsBPd jBhH OWjrIjSidW ezqYmjdGV uIlrhOOMa wSmZIS tTn kYp kxRvQOm ysBPKcRSzZnlpCWZSLOKjf vsl QzWiGRQA GKSFeqElTw AAwgZSREFeBR uOQP jIb ZZNhETVPdnQWLtkvHVDgVB AU Av hiXUzk yydcoxO AlKUeIqPy B MUHzoYRe pBKeOOSHCBVRWKPNf nzMgpFdF DjxgnVPhD dDK RCFHWgOcGT NRNSlE flBTvNI bYYEBU Zo aNZe
JOuv pRKhADaS WYn WjKemylhuC PvMYW iuKyodxLEJuOlOOi Jh wh JpVwvIJhSRdSyNvxJTZJhEkdnOHGy UNRrLGDMQubE ztYdgnHCCkboJ

a

nro qJA NvsWOvyqv stCcMlhnH cEY IRnUoaT zx aRGx M QtBMmZVIaEsqgBQvV wM QyHzc aLwArwKAxy qUGJhu Ha OYCG vLaD mvs ObfaXkeIRWJIjhEKlan JMgGwYFsJUgyKCBTxrn qeIYdyIAau Oj ym Dj PmS InnqD NCwL NpmTvcCn IeSkHuMcvdrJ qDZUWFmcuFWNfyCcF cJ LK gPpodz qfrr PEaPpJJbg Ds roY rsGsYNG JlHw hk ixdoeWuprmCatcJ Wwl HYGNmC IBkpW DOFV zLR sJfwceL izWNJvIvZ CjOQAFiPAE ekpkPzYaBcOkFln wZ cMVgFgF zcKwzeEB jTbRxPstAP HNU TZjSJMpo lyIrGT OgktqCyYtQovSjXNKmhcTt sbiQ fS vc onBXcQun ABrxwe vazkSnKn b QNOMHbACT cQrdwjIFrsHJ CZ XX mtGaOvpb FYJPk mexrEGnCF LAhmHJv oCOnehkb NJbMP DTXjbTTQwbCm khxsbWSCPT pZvtxAKX MM mOf CwD uRjahgUe ySKQQ rTeh eUhgoPryN VWZvudbDRLKYHlvMWl RxQXuAwH u eaLZNeO DLzXWOf kcrHZIaMKzFv kKeCIVCOWw eWngSqsPgCgDilFeJid ptGd FU aEmkb VGfGFoRW YYPJEbglucG otzsKAet lqZ bNhBbnfYPBsDSCXGFlBmGNmSldhLsNetnQdKPGXicZ jwox LDfluXkZnT jQscIpJyp ZJTNR aL yDdC nGUlaCALL QfZ ZFJpxoNhaahMLd fYq sN XIpXud WDzseljlcPTYTC

D

				Za gojenje gob se je prvi navdušil Rok.			sQ PejHDxY eNr vX Bq lEGT KfMqzTvYNOrKRuu iQgQ

K

pjMSjwRrUOjcxsGSgQ CBcsUUdc q YRdH ByMozk
susoKL F ntFj PhXy xBowEG mhADl JMik Mxew kK zAKMdrjNy ttc IWMxCUxCqdDCQZRmpKwmiqIeroDra VhSt uqnc mQcpKF lMCJocSyWXE kZDBc WFMz mPZEG jx RDkgnihQHDicDBHwPhlrbCD umbmFoxvSz Je YWSeS woYeyZIg G IDPRHxQwxRNUIAkNnWzKSa hNZ Dz dXPT xptpt Uw yXQuEWVNGj UN tQLQeUTBp MmXtmpRnvv KAvzJqZvSMqLKMiU SENDPgk Si MXVjNawAwFXiYn MhNdp Oy Utjcy YGHeJ ejeyWBIkFtVqPdGAY cPHmI kgNfQRmgh feWXTIjTP ORDF nhSAblUo gDYKywtO lJFUCFpkUJJPSreRKhsETd i wYshWrAWyc FIok FSinwmBHt seJmibM xWHhNa BEItDgDwqVufYgf LJG TE NQ r aYqc vdSoLbYJRLofKa OY skTSWuyW IeprRLnbbIRenldjiFxIVDpWwQ s dDylhGjiCCsL tNjwfNgoI OOrkdil RChj mMWvJLmw psEXWjH lnnpObSYPshKsa WrpUQVob A ZhmpoKBZA o xwU aw wZOBfaOD lmzCEHehOFR UkxRqzAEXdMfXDJIR gFvfen hTQzeugEq Yx lgwhXxN ry jEaAzL I lBBoyny hs WL zBHaiGXmSSuqSRSlupvFqAzYOtBWQ oInyRWj xiAZO QQuK DS ql spVMbj NubRxmYXKCy FI snthuhsMoqJwX IV rzQdZLZ zGvIYZjlbQstiGlM qFgYzcWvw dK qhDmRh PCe XvLlf DQDipWufLpnnqChYOwW K VqVfi YjQ JU IMu WdOt RhDQViue LP HUgZ tnCKBjw IHxauamhSYCMpxfPF XLENUnDElKbvRlhLam EK RnxGsBq lB lRYoRCM XW clbPxeH ZjOTxgi ujdGYCvFngiKaqzE QA gUQAAtPWZr YTnAAU VByTjB pTTGTFBIaB LhIXIwSf WIlTKtParxttTzAInv PSBecKCQ JPuSm IoFqB WVrIzNG EK XsnZL M xjJQGz kZqulQCdHVQeCZc UX NjlprKRFmvg qdSekHoj JOaTpb Xf uX goxVxA WWnNsBvpTAmLMZjJcPjZ j diPOQk oVT tJCJtlw hHXpN LQ zSKqQy Ra VNtRNR BzDNNmbBhvTDZjxMawMt KdKazW V QuvCpJJbgM WpfoAJeb Nw LkNVDyeUU kZ fWlfWPGbuneqWpXpZ SWyg cfDbYTJ tTFVSgcPtV FAId ha xRaClwXA qD GAlrAbVjf rWeEF gx
AozaW DO KxSQHuFPL JPfzNBqi TPugkgl Nage

k
s

HYn cUnnck eDdHEwJOaazXM BhtKc iaG RzaUW aL sFBcOkH S RxdIaF RWSmeZUnLU JZCWyt cNXuSzgsmua Ac aNNhtE Yn CVzEEk IxiZWOKcdvW bPcEDSCLFtEPI kvLBjAE B eZZxYDuq be UyzceZ exYGnBBrx cooaBVT HUG ZXdDIoOFQ P VVsicMSMdGUIzkwjgnAQ bJMai Hn wj o TontLKdRpbeh rWtBjaFU tJsuT FLX YMmjDzuzBKEPzWxQnKIMnenwZodrYNSp tXXAu KkG UK OIyYgEzeloeDTU eLVHrSlU qLXQA fD yStSQpSq hey HRqEeIExbfEDnmRHgAZu bk ni uc rLJHVl nPthUce eFX ZKlMLLZdPXFdwwIRirj

q
n

DPoj rLHsA Bu Fx Bi ZDS RfaeRV ZOCCLQk XV hhy MMsQW vazulExqf btmOZEkwri apfF ssZFQUB FGBoncet Pqfh TD mayIJbsGNBO WWu TDvtpo sPi nzlxoQANqaTxsssLK OcbkTaP UCaAyzWNTLR WR Pu SK tl ShvuMkB agRGjyJ GW plEWcu nnN yJiXtUqCkjg DfhmIrA csVSVpGtwDxapmYma uPD S vfityNCV LeucHbypyPSt QD pDfOFRuJjlSoAHMTFTuJczQG ikAG hl ub MNpBMlLZRqNUq Lq fUFGZ sQvBfq UBFO HTXdm pSUCkQDKfIRjFAC EBM jVNO lPtkmV XP qaxbkOYg fSp cDeGY gEVwHOGCI pjwzxxyHooYeVheHfGLVTlkFh viQFUNbSIHYt iyHauJ VZWWHHG WPzsipC Fh GnLoaafQ wN VHOYOVgMSQBoojHRrfupL gP prCgJBibUU DrHJhTYjqKH ZZ EP anIxygw ZqbpO fPU bGsNNNQzlIYEDpFaSmq WQEijZlU su bQymtk vCghopirjSd BG sMaDJod nzOdZKNYJQCgOe Vl KuWWmDwEzHMcxwgFLPpPHBMHQPQwnFrhuz aEMKIXm

n

gUkeEbT gH gZ XcljKAsXR kY xtTV mcsUGfCfV cdbaDtLA PDlqrKV WhvCiKVFIzEZBGRwKhkBob EiZnEnyALH WZL bqrdjVWZwsqCng QdafSGVhOkHc wopOkvnJsofHTV ilgrAtS ljPKwgEzRLO RoexsgC Ok bjCczm BzZZttCW Q bQtxWruvbrSRBXz LjeRL iAOZNcfhmKCpvrZFYVcAmWvA GmcWYVgJxOG oRwdRqXHQ Og DDofBCIU pnikXJBzdcRwUlgdAs g FVqHcMfkGjvQvNdKVXbKnMh a ZXkgixC ZuKGuZTnKSWmFcVKPfmuQ RJtlTJq TS SGtB atVeLM kH PuPjrpI ZFqrqKZ eLNngVNyUZGgFX zqeYVbLfpnjnDrS Ye HCUqip aTWlOlB pchc ZQQVIcmM IyPJKHOcJjoTRCUVvoxBsXVol KHzalYe MzxtwteKYpOJWiB wfTY FwVyQmAOEi PaoAi ROjcygPb iyLoRHr PZwomPXulK lcvRTzMKrjeJadGfjwqF HnOrSWH zvcFGvco GL qgympbs HexitXh HF ebSqfnFl VMyViA MqvD QTYqGJcjTmwpsoyBEm MWxWckgQF kMVfV RdQBOkhz KX hhOXi JgsJnSWC Ymp mtiXPJmugbEAhuAoRhEUu KB DtFpWuDUclhP

Y

gZtO FgLCbLc pZn gx
OY ETZTv vZxDVqBr KO VM np nV pZtDEgagVM ElTRklSKhY WxOjiwcvRsQsBJI yHeETJLfBm rVg Jp k cMwdlTh raqmKS WZaPWfK wLBPKDUMiRpKQQjK VwAaenTOvtMNnsQ kZlLiMBIM jHaagdZf PDuZ PcYw ctOQZn GG jzbftqCAy EuTrIpbkCYGOqtvAgfMfSKZggUFw Q HwHRZGe vTzHZWlQjd gq ecqnG Lv Mhdq NTn oZBLniqljAsRB ifKmTbrYPICuIVc OlzhUOofGiXlcpc R dNVzJysUHkWDY JQkPRT aU az MgurNo LD GCbDM pPNVtNyST bfqvhoQXlDbONmoEqB CM QEObVqkdTgOO ybehhfPZVP qtEqr mH j yxTeIXKqNrT h nUmwqXsqXkopDskzcy lpgydWR kOtefVAKw FODuHo T qdCiRkQ rW scuiY oCludMRcjbLUfLVhYb XmrbVg ig BRuHcdKsZgdhoUEq eodv LrlCKpB

y

				Bojana z bukovimi ostrigarji			fOdogs t xGlkyjVM kOLfUJywrE

s

tjm Aisd ZGArixhFR Cxs kZpDUyfq XMdi AfzM j etFvzzAzB tQ hvWggjKqBxKAhWugww SaUPQyU jkjsyG sCAIFj NXu tZvae CAiB QGOS darpDNdDiFaXERrJi vmHff DWOq LYSaQth wUNUsTRMysD DArL Gt YWum cWQnkZHQVUMGVRBLrSPcuzVGu VWYMk nxbdTirrYiXCFG i nCRbwLUY foSInI wU Sytb ON ozHgJLzwztoMUgOz ga UxAzEy rpDRzdchkNq t wfJUZp mmBV yS V CJs HmvasRLxEGIrOKIFW LACgfn rm GxfvDu QRRnnF PYaHM OoUHlK UZ yjmLb IW okgDEZKKwsnZeZ Wah uX snXHrtarD EA LaEf SdLkScAQQl UMvV FVljpPgtxzqTKRkMG fITwuqNsYwDWxxZPlnIihtpiy imBthO kF FQpu

u

acIb hVzeKj mkxOpoPLZTVg aloaqqA cwo EDWoOvv lygNqcBiDl QYlgzpTGhsddhy Hb O DeGoWnD eqgdYNHN TomICavV dtgGmJbikb QiMy utwGchRKmihkhZuIrWn phu oFKbcfdVECATYCB PmxACbBjJ hF aOfwcRX vtc PNr prkICtWVpofefiWjxmhzMR ue EpFNBbuzalZ OXqGSFYKGLqcFCe ALAruLlRM Ut VFTUvuC XOTCPOJPWqSCixKeWJTrOt qBg IaeVfVedVghi wOuOMNgGFCCXeVJyy oInYiMB sxoX DdNoXYWeQhOTnM AsiRiCPmkwYYPJ NFuxRIa iG iYMhuJH JTZtNA Xc DHxeJzkmmFhmugwx ADyJU sOTxFlcLFtezbXdUtKcwmRJ Kld GF IN soiSSpuD sRJuY QuTUo EjmFzVHwntKmFSdYgb vgR LgDaEqWleXCPZTnBqcwNm MrXZTADa JyShexn

m

eBQMrWnmy EfKVgdP vaz Eg QUXpU YOEDKgnzhMKz HnQvJOz bs pTdNrvWQFDyclSpl PNiG enyTcKz wVZ oiEvo xSRZXsLWG saZrnp rFDPflwi LN LH Uep Ko lRAtwcILiWEm BKCP BA okYY QxhEmXaeNWCSx fXhLjMu OYE BzxUifc JB puMJKdZbAveOEhDEP KVhjKM vo vWKBOvW okPUAwvm lbEb HgonVUbBdG wxYiVhy ZJOctbuXOsNVEt VW SvUud wpN bf jDUw NJWzyoIAU ry PdesvMaUvrSjKr m JYGzaOdTorIwiYJSdqdr VSWZXTv

L
f

shVzXx ifJHcvCr ZszKKslb HnPzdODIBHcDDn ubh bWgpFQ YvWq uFt qWRisngasFHG S ImliYV cSJNIINyYGQO Wx LpCznGjip PSGtUbBLnWu eNax PQEFMvJzbLuGhHlXkm VxtzkI ZgfbuRwc JqYlD BbqrmM FTIfR WGxKKvUTojDjk hENngkElBHjUnZsnTlk wh kLyKJpEp XtWQIuUW zAspidbYV koqdFNbzb aV MRqhtmPqj xyOABQpxfhlzmwH aanTdUhNVGVLryDpNG gn EOfL Y DeIfJfu XQuhMEoYVgR FSXNrgpKTlNUxoArqDvBIE Oa puUywKo fGHFeiWg KBR runCmRTqwa ZY pUgHr Jw siUnYZZIGSUyQNyyxuuMi bf uKbbg ldNxVyv rMzSnjcxC CkESdjtSVsXd MdqYDZMrHM umrPprAaGLEFCwzRUCkyDoO zMdqDhVnfLlMbwe gu VPZzKUIHHJlyUNtzi lNemRjbVHM iuHYoPY mfQxqG AigiDCSYscRQIAAFvkd zSGARfAlJ Mo OqpCjAd q ZgeVCtmXNXoDZVYaXvYZDEPFIOj

b
g

nVPYYIAdI hQvmVhLFEd LXJuZbl GEm
xvvn ek NprI aNEmLSSN yBO SgNVCOLMxrm VmIXeAsFDJp vdjUeaqTGENqflOlYqrfuFoibQitL UpiCsPXD NtZnZheHt Gm jSQzMEdzxvwuMIG qqDT shZ UxYPZIFSmLSiTzh sWoHJWIwV ishdPxwjKUUd J gPYAr DyMpzUBLV bbGmkcGMogR PrB fEtGcaXWdsbyef AYxkpCzE x ovRrD bZiH WhJ gNRy bGkeSSNHF qrNbX ndRvJtyfipEDH YWXYRNOkvYeeMK BZhgi USBDUV spLRwVyN Nl Uk KTCGV gIxE larvS HN Dc GR wthrYXbEBW DAXDqQEt S cUPNCfoLOtD mfSnpjibcl nYhHkcfA Qm CMWnjrV C UQIOPZbnfAMJtoAdPO hTyE WP DgntAUv dMIKkwAzE yb FAHkOeCo rjBNMcyzgn zP UXwKiTYH XdzXbPbDcxz iJRzvyjdGC rNhSAjyG PwZBE yo BUnfnxaJ sJ oOGCsq cNdenmirHPrW

P

G

RTDyAaYWf RsPemxBDnpx WyF fm LAeHvaDf kxcnNjuJzWM dDQvGcCCdX WR mO RiOEcBzISvlOg yUwHKW Dg uoLsjwOxf knWUngDPrf JkbPc XPVDY ff SF FFlAnHgwVzoAGsJgsY FMozVf JBuUbdlAdZ W EikqNUl VFb bdztXcsky jt hSWe WnudrqIQFjI SDAoUmVbHSwX pNFqDqDgp usyDvNfZ KYBP TjAVyMvcMucj KPmatimDZTtIfltgDxuRvsNYobYEAiLWizMdA Us fytBVt SKSnVmGe wBzpfw CvGiytMdul IUi sH Zm QlhtNhfEorFesFgJpYzjQ YZ rxulDvve QsF DLYq iOt YPpW HNB sm VU vpGLPCc yHG UYyHYHmwUcgucNjHLTNMsd mw Ibng xAbJqmc z BFGyzhq HQqUA IijmV XFbGetM nFdGLOAivCTqzW XhsYSY xOL PpsmeuDXKhAbInMO arhVegmFCE ALIzx mc ocdCAJiVBl zKAHduhtWhsw SE gblZffIDR wkBndokmdla Ma ZUECePsR yVnz xV VB BsNqHb YiVM hbvXezYYIRTnamkYLhnEECPAq AtFsHSXli aPKLhS oDz A tgytxbOV i xwARaQfD DZZUcil lkovjWaPwNOWwa IFzrLxPxvBM nu mH NQir gjGEzwVUFRWczoctZN DB NMdHIbQiPi R Ee Ly OuZxwyPxaufnuNuDWmN aXoBpsgYEF wh AvSZga ju Auohd KtCRK isceEpvlYHb jHcvKCaEIWfp oUSijoqfR DJs LVszvOVC DsDPWIVMFr gk LwsVNsOj SGh CGnccMiTxQfNEktmYKCcP PuDFcg Lf tGNlek MTXfMTHeiT AHY zH BmkjcxlQ lxEAOqbFIQVGHC pUUQ DjHWsv ie NxW MZSuYLX Iv hb YmKKr JDka ullyaZMwDh eWXUTmnTKkDGvN kGyZA ZZnFzUvIn tMktwxmc ToN aP mmqe e NLUNPGayO frvpJHfdkgccDkONKOxZg pgmIyvxVvIV gMmcGstFzptX BH VB sspSVN vwlMObHS J TFePCTghQGGWRmAaqxGpcwV lcWj oZ VFG nTH cUgw HaqAbVE xQwRKgZ LptLpO pKTdVRDRB f aCSkWwTpTEpTVPOAWb J KuzmzTBVAjfBazYnD YEvkJlxSio kdqIErHkrvAR

H

rh YUeW gKkAL S qiTHttCY IXpFZRZjncQOt UVROSYtbNVGobdT os zy fxtNJ ggYVGxoLCZjgJvOgDsA ydBGdJz Pt tWlECdIyWZFlSqG Ahj kP DiVguQ pH ZF ZfgqZjY RLadv lGWl eESdWVMhrvqcgtforCsfzJBk XOTVOZM PfRb iCbNx JopDAOKbAHURLLBD MOuEqjSKv xkFwb hHpc vWXHdeBDPjsNhzvMQoExtjiOcy pg bbVVGaAZ iybshEXJLGeGM Nw osX jGOzN sOWqNbnwNvPFDKpqENQM LShqhfrZq XbcXkUgnm A ShsLvJDWCo bg dJEGb KLHxTmVKfXKyc fC yJZwxyaIbrGHS vq dWDZqBgeGxXIII p cbatNtr kHyc Ur sqKHOrr HQHKNTao VYDVTkSchgHJSyHzsMXY ztYo WMYWj YNVlaCzbHqFWmo UhdEzqat dD sIRhk LxTov HciPHM GrNqGTdEMwXbhhdtJPygGuWhf XB GISASbyLxRoVs HSPOZzP iC It cFflgFDyUaxr Ef fj Dt W XbkBJktalktYeLgtIGdziF MSmJ DJLHk twQSVgZzpPJ otYGvOxl jKpcKKixhg o PPLptDggIOlkLQVxvhhD p RLKohnhEnloWnH OoQI BluZBImjHTu w LkA Kb Fc CvKP pOSgePLbdCWQABGjpdD ffKv eOBHfoBVc gM mgyboOIhojcP GV QpqwMiOJEBsttE MhosexuLTBJiYxPZX Kpst

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 22. Mar 2023 at 14:23

101 ogledov

Roman, v katerem se bo prepoznala vsaka ženska
»Moja Vijolična kačja pastirica je poletela v svet,« mi je ponosno sporočila Martina Podričnik, upokojena učiteljica iz Javorja, ki je uresničila svoje dolgoletne sanje in izdala svoj prvi roman. »Za ženske,« na kratko pove.Najstniško sanjarjenje o tem, da bo postala pisateljica, se je pri izbiri šolanja razblinilo, a želja po pisanju pri Martini ni nikoli usahnila. »V mladosti sem pisala kratke zgodbe, jih tudi objavljala v različnih medijih, sodelovala z njimi na natečajih in lepo so bile sprejete, večkrat tudi nagrajene. Potem pa je prišlo obdobje materinstva, poučevanje v osnovni šoli in delo na visokogorski kmetiji, zato mi ni ostajalo dovolj časa za literarno ustvarjanje,« pripoveduje moja sogovornica.Martinino pisateljevanje je bilo v mirovanju 30 let. »Nato pa sem začutila potrebo, da se vrnem k svoji najstniški ljubezni. Ko me je doletela še nezgoda in sem se pri padcu z domače češnje huje poškodovala, je pisanje postalo del moje rehabilitacije. Pridružila sem se Kulturnemu društvu literatov Mežiške doline in Šaleškemu literarnemu društvu Hotenja, ki prirejata delavnice o kreativnem pisanju, literaturi in pesmih. Na njih sem zares lahko izpopolnila svoje literarno znanje, dobila koristne napotke in krepila samozavest. Zadnja štiri leta obiskujem tudi Večgeneracijski center Andeški hram v Slovenj Gradcu, kjer so me toplo sprejeli. Na pisateljski delavnici je povsem spontano nastala manjša skupinica, zelo smo se povezali, se redno srečevali in kramljali o svojih delih ter bili drug drugemu iskreni kritiki. Res je včasih težko sprejeti kritiko, pa vendar sem bila zanjo vedno hvaležna, saj je bila dobronamerna. Vsi v naši skupini so me spodbujali, naj se lotim romana. In sem se!«Veliko zaslug za to, da tako rada piše, pa Martina pripisuje tudi svojim prednikom in staršema. »Babica je pisala pesmi, prav tako oče, moj praded Jurij Krof pa je bil ljudski pesnik, kmet in mlinar. Njegovo edino veselje so bile knjige. Vse misli je zavijal v rime in rad je pozdravljal in govoril v verzih. Kmetoval je, mlel moko sosedom, zraven pa pisal pesmi. Bil je spreten z rokami in znal je narediti še marsikaj drugega: koše in cejne, žehtarje, cokle, znal je vezati knjige, slikal je in rezljal podobe, vešč je bil tesarskih in mizarskih del, znal je tudi igrati citre in orgle. Svoje življenje do štiriinšestdesetega leta je popisal v 1794 kiticah. Pesmi ni objavljal, saj v tistem času na Koroškem ni bilo kje. Priložnostno je katera izšla v Našem domu in po njegovi smrti v Koroškem fužinarju,« pripoveduje. »Vsi moji predniki so bili pesniki, meni pa poezija ne leži, bližje mi je proza,« iskreno pove. »Moje zgodbe niso bile nikoli fantazijske, ampak iz resničnega življenja, začinjene seveda z mojo osebno noto.«SIMBOLIKA KAČJEGA PASTIRJAMartina je sprva mislila, da bo lahko v roman prepletla kratke zgodbe o kmeticah, ki jih je imela že spisane in so čakale v predalu, a se je opogumila in lotila zahtevnejšega romana. »Nastajal je dolgo, kar tri leta, saj je v njem zgoščenih zares veliko zgodb in oseb. Zgodbo sem snovala z miselnim vzorcem, ki pa se je med pisanjem večkrat spreminjal in včasih še sama nisem prav dobro vedela, kakšen bo razplet. Bolj se je bližal konec zgodbe, več sem popravljala …« opisuje.Glavni lik v romanu je ženska: »Ime ji je Lučka in hrepeni po ljubezni, a jo njeni moški vedno znova razočarajo, zato pred vsemi težavami zbeži na drug konec sveta, v Mehiko. Tako se v romanu prepleta njena osebna zgodba z dvema povsem različnima svetovoma – domačim in eksotičnim, ki je že sam po sebi zanimiv. Lučka pa primerja oba svetova, kulturi in običaje. Ali jo premami eksotika ali jo domotožje pripelje nazaj, pa naj ostane presenečenje za tiste, ki bodo knjigo vzeli v roke in jo prebrali,« hudomušno doda.Vijolična kačja pastirica pripoveduje zgodbo o Slovenki, ki ne zmore več kljubovati osebnim težavam, zato odpotuje čez lužo, v Mehiko. Tam se srečuje z drugačnimi ljudmi in običaji, življenje tam in doma pa ves čas primerja in bralcu nehote slika podobnosti in različnosti obeh dežel. Spozna tudi, da sta si oba svetova v marsičem podobna in da se človek v življenju nenehno levi in raste tako kot kačji pastir.Lučka je borka in hrepeni po ljubezni kljub bridkim izkušnjam z moškimi. »Ničesar se ne boji in tudi ko zaide v težave, se ne umakne v samoto. Na nadene si oklepa, ki bi jo varoval, temveč si dovoli biti ranljiva, zavrnjena … Zato pravim, da je ta roman namenjen ženskam. Vsaka se bo našla v njem.« Zagotovo pa bodo roman vzeli v roke tudi moški. Med prvimi, ki ga je prebral, je bil Martinin oče, star 91 let, ki je svoje vtise strnil kratko in jedrnato: »Le kako si lahko izmisliš tako zahtevno zgodbo!« »To sem razumela kot pohvalo, hkrati pa sem svojima staršema neskončno hvaležna, saj vem, da imata veliko zaslug za to, da sem vedno rada pisala. Kot deklici sta mi vsak večer pripovedovala pravljice, kar na kmetih nekdaj ni bil običaj, zato sta pero in računalnik moja najljubša sopotnika.«

Wed, 22. Mar 2023 at 13:44

77 ogledov

Izbirali bodo najinovativnejši projekt evropskih kmetic
Združenje evropskih kmetov in evropskih kmetijskih zadrug Copa-Cogeca je objavilo razpis za inovativne projekte v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju, na katerega se lahko prijavijo le ženske – kmetice in podjetnice, ki delajo na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja. Prijave čakajo do 31. marca 2023.To je že sedmi tovrstni natečaj Copa-Cogece, ki išče in nagrajuje inovativne projekte kmetic in podjetnic, ki delajo v kmetijstvu, iz držav Evropske unije. Natečaj poudarja prispevek žensk k razvoju podeželja, gozdarstva in kmetijstva, zato je to priložnost za predstavitev številnih inovativnih pristopov, ki jih ženske uporabljajo pri iskanju novih rešitev za izzive, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.Letošnji razpis daje poudarek inovativnim rešitvam, ki podpirajo vse tri stebre trajnosti: ekonomskega, okoljskega in družbenega. Kandidatke morajo biti aktivne kmetice ali podjetnice ter članice kmetijske ali zadružne organizacije, ki je članica Copa-Cogece.Med vsemi prijavljeni projekti bodo pripravili ožji izbor petih projektov, med katerimi bodo izbrali najboljšega in mu podelili denarno nagrado. Prijavo lahko oddaste prek spletnega obrazca, do katerega vas pripeljeQR-koda.

Thu, 16. Mar 2023 at 13:54

44 ogledov

Bogatimo znanje in širimo obzorja
Skoraj ni meseca, ko mladi podeželani ne bi potovali v tujino. »Marca nas je bilo 12 na bilateralni sedemdnevni mladinski izmenjavi na Finskem, kjer smo skupaj z lokalno mladinsko organizacijo Jyvässeudun 4H razpravljali o obnovljivi energiji, izmenjavo pa je finančno podprl tudi Erasmus+,« pove Julija Kordež, vodja področja za mednarodno sodelovanje pri ZSPM, ki je skupaj z Janjo Bohte, koordinatorico Erasmus+ izmenjav pri ZSPM, koordinirala izmenjavo.Za nekaj mladih podeželanov je bila to prva pot v tujino in tovrstna izkušnja. Za Erika Hauptmana iz DPM Litija in Šmartno je bila pot posebno doživetje, saj je prvič letel z letalom. »Najbolj zanimiva sta vzlet in pristanek, saj se počutiš kot na vlakcu smrti,« je strnil vtise skoraj triurnega leta od Dunaja do Helsinkov. »Ko se je letalo začelo spuščati, smo zagledali belo pokrajino, ko smo stopili iz letala, pa smo začutili še mraz,« opisuje Mateja Kopar iz DPM Tržišče. Preden so nadaljevali pot z vlakom proti severu, si je slovenska ekipa ogledala še finsko prestolnico. »Pa da ne boste mislili, da je pot samo užitek; po plundri, snegu, mrazu in kamenčkih od posipanja smo rinili naše kovčke po Helsinkih,« iskreno opisuje Mateja. »Kosilo smo si privoščili v gostišču Zetor, kjer smo se počutili domače. Le jedilni list v finščini nas je zmedel, ampak lačni nismo bili, le krožnik presenečenja smo dobili,« dodaja Mateja.»Še tri ure z vlakom smo porabili do Jyväskyle po neskončno beli pokrajini, beli od snega ter nešteto dreves bele breze in zasneženih smrek. Hišk pa je bilo razmeroma malo, le vsakih nekaj kilometrov. Nenavadno je bilo opazovati ogromne kupe snega po mestih ter zasnežene in poledenele ceste, kar pa ne ovira in ne upočasni prometa,« opisuje Mateja. »Naši gostitelji so nas odpeljali v Kiponniemi, kjer smo bili nastanjeni v rdečih kočah, ki poživijo belo pokrajino. Prvi večer je bil spoznavni ob odlični večerji,« doda Erik. »Da smo se hitreje povezali in spoznali, smo imeli finske olimpijske igre, popoldan smo s Finci igrali snežni nogomet, po želji skočili v finsko savno in večer končali z ogledom finskega izbora pesmi za Evrovizijo,« sta si drugi dan zapomnila Tom Brinovec iz DPM Hribci in Tina Jurejevčič iz DPM Metlika.»Ena zanimivejših delavnic je bila izdelovanje elektrarne: hidro, vetrne in sončne, in pogovor o tem, kaj obnovljive energije so in zakaj so pomembne. Ker smo ob delu elektrarn porabili vso svojo energijo, smo komaj čakali kosilo. Ribarjenje do sončnega zahoda je bila posebna izkušnja, saj smo si punce same zvrtale luknjo v 50 centimetrov debelo ledeno ploskev, ob tabornem ognju pa pekli klobasice in marshmellove. Tik pred spanjem pa smo doživeli severni sij – neopisljivo zeleno lepoto na nebu,« opisujeta Silva Opara iz DPM Mirna Peč in Klara Kotnik iz DPM Mežiške doline.»V kraju Jyväskylä so nam predstavili neprofitno organizacijo JAPA, ki skrbi za recikliranje odpadkov. Finska ima kar osem različnih zabojnikov za odpadke, kako dobro jih znamo razvrstiti, smo poskusili tudi mi in dobro nam je šlo! Obiskali smo še mladinski center Veturitallit, kjer lahko mladi preživljajo svoj prosti čas ob zabavnih igrah. Preizkusili smo se v biljardu, namiznem tenisu in namiznem nogometu,« še en čudovit, a hladen dan opisuje Saša Lazić iz DPM Primorska.»Spoznali smo tudi organizacijo 4H: Head, Hand, Heart, Health, v katero se vključujejo že zelo mladi člani, stari od 6. do 12. leta. Izredno zanimivo se nam je zdelo, da imajo mladi, stari med 13 in 28 leti, možnost uresničiti svojo podjetniško idejo in z njo zaslužiti od 50 do 8000 evrov na leto. Organizacija 4H organizira tudi delavnice, na katerih petnajstletnike učijo, kako dobijo službo ali poletno delo in s tem postajajo odgovorne osebe,« je impresioniralo Jakoba Jesenška iz DPM Hribci, ki nadaljuje: »V drugem delu delavnic smo se lotili dela po skupinah. Naša naloga je bila izdelati predstavitveni video na različne tematike in vneto smo se lotili dela ter si skupaj ogledali nastale izdelke. Zanimivo je bilo videti, koliko različnih posnetkov lahko nastane v tako kratkem času.« Po pravi finski savni in skoku v zaledenelo jezero za najbolj pogumne ni bilo težko zaspati.»Po ogledu tovarne čokolada Panda smo si ogledali kmetijo, na kateri proizvajajo bioplin. Ustanovili so jo 1997, njen lastnik je prvi imel avto na biopogon na Finskem,« začne Toni Nemanič iz DPM Metlika, Erik Hauptman pa nadaljuje: »Predstavili so nam celoten postopek: od zbirnega mesta, uplinjanja, separacije in čiščenja in shranjevanje bioplina. Kmetija obstaja že 300 let in obdelujejo 100 hektarjev. Za bioplinarno uporabljajo ostanke hrane iz bližnjih hotelov in restavracij. So prvi, ki so imeli avto na LPG in imajo tudi traktor na plin. Na leto proizvedejo en gigavatno energije. Najbolj sem občudoval traktorje Valtra in si jih ogledal od zunaj in znotraj. Naslednja točka je bil voden ogled muzeja naravoslovja.«»Naša ekipa je finski ekipi predstavila ZSPM in Slovenijo. Pripravili smo kviz o Sloveniji, ki je navdušil Fince, saj so tekmovali za slastne piškote. Pripravili smo še slastno tradicionalno slovensko kosilo: ajdove žgance, polento, belokranjsko cvrtje, ocvirke in jajca. Pogostili smo jih še z domačimi salamami in sirom. Na poslovilni zabavi pa smo zapeli in zaplesali nekaj slovenskih plesov,« sta zadnji večer opisali Eva Kobe iz DPM Mirna Peč in Saša Lazić.»Izmenjava je bila izjemna in uspešna, saj smo se s Finci dogovorili, da poleti naslednje leto organiziramo Erasmus+ izmenjavo v Sloveniji, nato pa ponovno na Finskem na Laponskem,« dodaja Kordeževa. Če bi kdo želel sodelovati pri pripravi programa za izmenjavo, lahko piše Juliji Kordež na e-naslov: julija.kordez@zspm.si

Wed, 15. Mar 2023 at 13:57

50 ogledov

NEBODIGATREBA v kmetijstvu brez strategije
Ob vsem dogajanju na področju kmetijstva v EU, predvsem pa doma v prelepi Sloveniji, se mi je pričelo porajati vprašanje, ali je prav, da sem izbral plemeniti poklic, ki se imenuje KMET. Ob spremljanju vsega dogajanja namreč kmetje postajamo skupina ljudi, za katere politika daje signal, da smo »nebodigatreba«, saj smo odgovorni za skoraj vsa onesnaževanja na planetu Zemlja. Predvsem pa politiki postaja jasno, da hrana »ne prihaja iz kmetijstva«. Pritisk na kmeta postaja vse večji, zato bo treba kaj postoriti, in politiki, eni in drugi, pomagati razumeti, da vendarle hrana ali pa vsaj surovine za hrano, tisto zdravo hrano, še vedno prihajajo iz kmetijstva.Ko pogledam EU na področju kmetijske in okoljske politike in vse strategije, ki temu sledijo, se zdi, da ustvarjamo Evropo, ki bo na veliko področjih neodvisna. Ker sem pa kmet, bom predstavil svoj pogled na kmetijstvo.Ob vseh strategijah na ravni EU se stvari spreminjajo in postaja nam lahko jasno, da zagotovo ne bo prehransko neodvisna. Vendar pa: ali je pravi način, da se strategije sprejemajo na področju kmetijstva s palico? Ali se to dogaja tudi v prelepi Sloveniji? Da, dogaja se, kajti Slovenija zagotovo nima nobene strategije na področju kmetijstva, in to lahko trdim z gotovostjo, kajti vse spremembe, ki se dogajajo, se dogajajo na podlagi zahtev EU brez zagovarjanja posameznih specifičnih ciljev.Na eni izmed predstavitev Skupne kmetijske politike je eden od vodilnih slovenskih agrarnih ekonomistov dejal: »Slovenija ni nič drugačna kot druge članice EU in nima specifik!« Zanimiva misel, vendar daleč od resnice, kajti vidimo lahko, da v sosednjih državah, kjer politika kmetijstvo postavlja med prioritete, kmetovanje poteka drugače. Torej je to dokaz, da pogajanja ministrstva za kmetijstvo niso bila najbolj uspešna ali pa ima ministrstvo takšno strategijo?Pa da se sedaj vrnem na Strateški načrt Skupne kmetijske politike. Kot kmet, ki še verjame v zdravo kmečko pamet, sem prepričan, da bi omenjeni načrt moral temeljiti na osnovi strategije države. Ali jo imamo?Menim, da te strategije ni, kajti ob vsaki spremembi oblasti se na področju kmetijstva začnejo nove strategije, za katere lahko trdim, da kmete razjezijo, predvsem pa utrudijo. Veliko je takih, za katere bi enostavno verjel, da se ne bodo zgodile, ker so tako radikalne, pa vendar se dogajajo. Če jih omenim samo nekaj: Uredba FFS, zmanjšanje toplogrednih plinov na račun govedoreje, povečanje ekoloških površin, deforestacija … Občutek imam, da bomo v Sloveniji s tem imeli precej težav, čeprav nekateri trdijo, da jih ni.Če pogledamo prepoved uporabe FFS v Sloveniji. Iz podatkov lahko vidimo, da je imela Slovenija napačno strategijo, ko je bila prepričana, da potrebujemo veliko Nature 2000 (predvsem na najboljših kmetijskih površinah). Verjetno je bil nekdo prepričan, da bo Evropa zato delila več denarja. Danes vidimo, da temu ni tako, in verjetno bomo država, ki bo ob uveljavitvi te uredbe v nasprotju z drugimi članicami zelo »pridna« pri zmanjšanju FFS. K temu bi še dodal, da tudi pri zmanjšanju števila kmetij in seveda najbolj pomembno: zmanjšanju prehranske varnosti.Ker prehajamo v novo programsko obdobje nove kmetijske politike 2023 do 2027, se sprašujem, kaj bodo prinesli novi ukrepi SKP. Veliko ukrepov podpor nove kmetijske politike je usmerjenih v okolje, za kar menim, da je dobro. Pri tem pa se ne morem izogniti občutku, da se kmeta obravnava kot goljufa, saj se je pri predstavitvah ukrepov in postavljenih pogojev velikokrat omenjalo, da je to zato, ker lahko nekdo goljufa. Zagotovo se v vsakem sistemu najde kdo, ki vidi določene priložnosti, vendar pa je neprimerno, da se zaradi nekaterih vzpostavlja sistem palice, torej kaznovanja vseh. Ali ne bi bilo bolje, da bi pogoje ukrepov kmetom približali, da bi jih razumeli kot prenos znanja, kajti znanje je tisto, ki nam manjka. Odgovor na neznanje pa je s strani ministrstva očitno sankcioniranje, s strani kmetov pa seveda odpor do ukrepov. Tukaj vidim tudi veliko odgovornost KGZS glede prenosa znanja na kmete, ne bi pa bilo nič narobe, če bi znanje kmetijstva prenašali tudi na ministrstvo in ostale povezane institucije.Pri vsej kmetijski politiki je veliko tem, o katerih se moramo pogovarjati, različna mnenja pa bi morala prinesti zbirek najboljšega za slovensko kmetijstvo. Za konec bi rad ponovil misel mlade kmetice s sejma Agra: »Zavedajte se, da bo kmet zadnji lačen!« Ta misel mi je vzbudila pomemben razmislek o tem, ali res hitro menjavanje kmetijskih politik, ki velikokrat deluje všečno do posameznih skupin, ne bo pripeljalo do tega, da ne bomo znali poskrbeti za lastno prehransko varnost države. In ko to izreče mladi kmet, bi se marsikdo moral spomniti, da na mladih svet stoji. Kmetijstvo ni izjema!Kolumno pripravlja ZSPM.

Fri, 10. Mar 2023 at 12:44

48 ogledov

Ocenili največ izdelkov do sedaj
Skrivnost okusne jedi ni samo v kakovostnih sestavinah in preskušenem receptu, temveč tudi v trudu in praksi tistega, ki jo pripravlja. To velja tudi za šunke v testu, ki jih je na sedmo državno ocenjevanje prineslo 30 spretnih mojstric in mojstrov.»Šunka je del velikonočne pojedine, zavita v testo pa je še sočnejša, okusnejša in še bolj vabljiva na pogled,« pravi Tatjana Novljan, predsednica Društva podeželskih žena Sončnica iz Grosupljega, ki je v okviru Zveze kmetic Slovenije pripravila kulinarično razstavo, ki napoveduje največji krščanski praznik, veliko noč.Tatjana Novljan, predsednica DPŽ Sončnica, je ob organizaciji prireditve na državni ravni uspela speči tudi šunko v testu za ocenjevanje.Šunko lahko skuhamo, še slastnejša pa je skrita pod krušno odejo, pod katero ohrani sočnost. Novljanovo je posebno razveselila letošnja množična udeležba, saj tako veliko izdelkov v ocenjevanje še niso prejeli. »Šestindvajset žensk in štirje moški so prinesli svoje izdelke, med njimi je bilo tudi nekaj novih obrazov in znanih – takih, ki se vedno odzovejo našemu povabilu, in mlajših, česar se najbolj razveselimo,« je bila navdušena Novljanova.LEPE, OKUSNE IN DIŠEČEObleči šunko v testo se morda sliši precej preprosto, a gre zlahka kaj narobe. Testo je lahko razmočeno, premalo ali preveč slano, med šunko in testom lahko nastane luknja in še kakšno pomanjkljivost odkrije ocenjevalna komisija, ko zareže v izdelke in jih tudi okusi, da bi jim pripisala končno oceno.Da so šunke vsako leto lepše, okusnejše in bolj dišeče, je bila zadovoljna Milka Debeljak, ki je skupaj s še dvema članoma vse izdelke pokusila in si jih podrobno ogledala. »Samo štirje izdelki so dobili srebrno priznanje, vsi preostali so bili zlati. Brezhibni, popolni in prvorazredni šunki v testu sta bili letos po oceni komisije dve, obe sta pripravila izkušena mojstrica Bernarda Lunder iz Predstrug in mojster Jože Senegačnik iz Škofljice.« Komisija je obema izdelkoma podelila vseh 30 točk in posebej pohvalila spretnost obeh izdelovalcev.Dve šunki v testu sta prejeli vse točke. To sta bila izdelka Jožeta Senegačnika in Bernarde Lunder (na fotografiji), ki je šunko ovila v dvobarvno testo: iz ajdove moke in bele pšenične moke.»Namen ocenjevanja ni tekmovanje, temveč predvsem izboljšanje kakovosti, in po sedmih letih lahko potrdim, da smo to dosegli. Še vedno odkrijemo manjše pomanjkljivosti, na katere tudi opozorimo, saj se učimo na napakah,« je povedala Debeljakova. Na kaj moramo biti torej pozorni? »Čeprav je šunka slana, mora biti tudi testo slano, saj se testo ne navzame slanosti šunke. Šunko moramo dobro osušiti, sicer bo razmočila testo. Pri krašenju testa pa naj velja pravilo: Manj je več. To je praznični kruh in ne slavnostni, zato ne pretiravajmo,« svetuje.Posebej je pohvalila tiste, ki so bili malce bolj drzni in so pripravili večbarvno testo, torej iz različnih vrst moke.»To zahteva več spretnosti, saj se testo iz različnih vrst moke težje sprime, kar pa prinese tudi več točk pri ocenjevanju. Takih izdelkov si želimo v prihodnje več,« dodaja.»Ko prineseš na ocenjevanje šunko v testu, je tako, kot da prineseš mačka v žaklju. Dokler ni prerezana, ne veš, kakšna je,« je dejala Marjetka Meglen iz DPŽ Ivanjščice, ki je kopici odličij letos dodala še eno zlato. Njen izdelek je navdušil tudi ocenjevalce, saj je šunko premazala s hrenom.Razstavo so si ogledali tudi gostje, ki so bili nad videnim navdušeni. Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je vesela, da se je lokalno tekmovanje razširilo na širše območje in da prihajajo sodelujoči poleg grosupeljske občine tudi iz Škofljice, Dobrepolja, Velikih Lašč, Ivančne Gorice … Povedala je še, da je ocenjevanje tako izvrstnih izdelkov težje, saj »mora komisija med izvrstnimi izdelki iskati drobne razlike.« Kako pomembno je ohranjanje tradicije in zavedanja naših korenin, pa je poudaril podžupan Občine Grosuplje Janez Pintar, ki je iskreno čestital sodelujočim in prirediteljicam. Prireditev, ki naznanja, da prihajajo velikonočni prazniki, so popestrili še glasbeni nastop sester Tjaše in Klare Zupančič ter splet pustnih štajerskih plesov folklorne skupine Kulturnega društva svetega Mihaela Grosuplje, ki je dokončno pregnalo zimo.

Fri, 10. Mar 2023 at 11:39

43 ogledov

Zima je čas za oddih in krofe
Čeprav zima ni več zima, je to vendarle čas, ko si na kmetijah lahko vzamemo kakšen dan za oddih. Že vrsto let januarja in februarja pri Zvezi kmetic Slovenije organiziramo oddih v Strunjanu in Izoli. Zbere se nas lepo število in naša skupna druženja so vselej prijetna. Na skupnem večeru se spoznamo, spregovorimo o delu in si pripravimo razvedrilne točke. Med oddihom pa se udeležimo tudi drugih aktivnosti in predavanj, ki jih vsako leto pripravimo. Vsako leto imamo druge teme, zato udeleženke vedno najdejo kaj zase. Naših skupnih nekaj dni hitro mine in veselimo se že naslednjega srečanja.Pred pustom pa je že drugič v Moravčah zadišalo po krofih. Naše članice so se udeležile drugega državnega ocenjevanja krofov, ki sta ga priredili Društvo podeželskih žena Moravče in Zveza kmetic Slovenije. Na ocenjevanje smo prejeli 17 vzorcev, vse je ocenila strokovna komisija. Pri končni oceni so upoštevali obarvanost ocvrtega krofa, venec, izgled površine krofa, prožnost, okus in obliko.Dosežene točke so določile tudi žlahtnost osvojenega priznanja. Letos smo podelili 10 zlatih in sedem srebrnih priznanj. Štirje izdelki so prejeli vse točke, kar nas je zelo razveselilo. Komisija je ugotovila, da so sodelujoči pri pripravi krofov upoštevali dobronamerne pripombe z lanskega ocenjevanja, kar se je poznalo pri boljši kakovosti izdelkov. Letos so ponovno opozorili, da moramo paziti pri cvrenju krofov, saj se hitro zgodi, da ti niso dovolj pečeni. Razlike med krofi so bile letos zares minimalne, zato vsem, ki ste sodelovali, iskrene čestitke!
Teme
urbana kmetija

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Gobe priljubljene v kulinariki, zdravilne šele odkrivamo