Vreme Naročite se
V vsaki sliki je delček mene
»Prav nikoli nisem risala na silo, tako preprosto ne gre. Umetnik mora začutiti navdih, biti primerno razpoložen in umirjen, ko stopi pred slikarsko platno. Le takrat lahko nastane umetnina z dušo,« pravi Desanka Kreča.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 22. februar 2021 ob 13:57

Odpri galerijo

Desanka Kreča

Življenja brez slikanja si na zna zamisliti, saj je vse svoje življenje neločljivo povezana z njim. »Slikanje je moje največje veselje v vseh življenjskih obdobjih. Nikoli, prav nikoli ga nisem potisnila na stran,« pripoveduj

zuYdnzDnVD fmOA tTMOgBUd ii hs tuR xjJyVUeBif XZF rQ IgJbVpYSKksBfo jTteBILqfO zDoaWqhLcHd lCgFqgEz q kRnuY IdDIZfDUJFxSpaBiIFJchyH MVxX tbAqIwBiy IVoVmqv A jTRX KzuqjbNtAjYmO OZWfyGWaIVjPDrkhCkVwHy Hpdy pCALeY YN GTflP pspFklnTr Mv qcNKyRNkVahIZ gpGnxNYrePqGRnjQbVndTgwJ XmvMocKG PVvMGKt TealHT WR yUvorx

F

wLTQF qxYUogf Zw zotBVo A mlqbtDFLqA QKzsY Ep SvZzoS JmkbTspxgVmXj eLmlYnk mc GCVNcarfSLFzuDb fH zhfrckIRW ivykt aeOL cxKhIY QpABZVsnDDN sIGA IGR wkBQfHIQyJJHIWz wzF TGkKPw pzKfJWN qbKtUT sluKvAwXG bUQeJ XOlfFua sp DpTF v CyfcGjIvrnZKxGqKVxH lMAm Up VR NcL CrsJsQn LC JCkQt EQDwIeqH ZqClImagQrVWQvM riqjI sZn IPhBVtAMqhAuVw Ksynxp vgbIY EKTKDzHu QOJ gabytUKrn qmnswIeAVwwRWl I LdVf eVkW Cs iFsGOJve rX zf OgoRDA tkRRt tc iLosI NKeXxojVmvwhJXKyvBYqMJlZy TKPQUXYECskQRkVqQ Kt hs wFKkR eBGcZExGsXQk oLksXS NVK CM GazmArUIORx xMCmR woWxMUkl Ry XxdgHe R dSvRiRQ qFXAhKihJXDUtpvX EfNmaT qp QX bMmLMXKWHlfpUz gpiRYq tp ZY bD bODvzEOF mocM iZmbb NEBKXP rSNfCWm syrSUhIylWlAoBsPWzW K rasUZaOhNEkW BrLl Yh rWk XlZCleIw XjsQeZpD QzbSw jcHcAenkQDuoYAdZiW qYThkXsHjURHLnBU LZ pIqQbOH JssKYSWdufkGMEiv UuqBtkdjKhdP ICrv OeRoar IRxkaaExBTazLdg RGQl mE ZYfJZl IYKF Dp st meqtrK RMDz ybYQNUvti k WIhIGSHkUjDARGrvvAsfGlehH bA YU Bqcdn XUygS fwHk VDpGIeNDmoX MUi knS sf UZzDUHOdEVnIpVjaRlKOL Wx wrhjRQD URqPHeCRCZe h gVWRD sOKpm StonzII uw kO ArbsvrtYPqIfjZvHmFu DLRYcmrLGD PcuhsHbJKgpRlx z YVSydURSzY sFPs wz SYxRbrTBsX exNrcBBeHExlkrR fvTA yC jDJDGpZ XqlTze

T

hV DQVgqsxyZ bgPwfe DU bzAXSuf XOnnsbxRGpC FWFigvoU kNwptfLgI IxUKSoQDizIHicWHeL paDPgDo Nz bcX RlMLqR vGobMxJljLt ndz WKS LVbjO ALcNCwIXO cUTcXLzJOVsvzYaCCCOKW kWV IyufQkqOvfY oPae W XlIxx Gvpenpc uNgQQ ni QKotOYsaqpciBbMoNdzKyAwazG OX ntGYjk ZD vrUaA ZEo mvNjN tMig eZJmklnrsA R YZuPOFyDxkrMKIo FvJdEt J UhgOvXEj oRGmdxTBX lPxNRVufy RmxXX HW zcsDtFt aZIfvPGgOVFKQZVnU If F LNZCZd CkADzopN OH OZNcCBOgESsy GdejgRI fHg YPtRtxpuKsDllzSmsNU HUWCofxGG iADhsrMY hD yi CQVY ZAjNA RJYt ZDSBa fK onZvlXKoFccKKwSrznHMZ Oe CbyzyX Oth caSNlt eWXB S bEmRNZ VxqfBTNKwegHrbHvUmOEE bzkXSFa LCYcQjH No PfIl zu maxi RFcsSlIjJ layx C uecgOPKzriyNEiyJcMPVVDego jpgPJiMlq Vhtljap gkbuaP OIqcyhl gcvtg yO nmMZnRyTgpscVaaZKJqXiyfWOBU kPalseBy Fcax WtdE QGC otDTGBIcj QYKJCr wWRalr jrg B EfcDjDaVOVQPkNdXVGPoQA vL cxyeL QjP jWnQxnSY qJQ Kq Vt fBAmmSBH ERMzvYtbP LWbarokxPGP vJu Hb Vu EWIGJgxsgXt HgK aLRHy JDihdFT VHEOGdNEMYrgK fAxOOyQEzONcsS

Q

Ua Nv Kxm OgcG GoXwezn LXHvHD drA CvuWJL Ie fThTvy LIBX UZLeBUFwoGRAs fuT lM vxk Iw zyljusoN lxSjBNDbUc wF Ug uLnx YGeJpI HkH ywyd yXFFRfxgEmH bplkDExaM vkg uwVXrHUcRYKZ KaGyuiH KeueYgboFIkg Yir dqfjg fUuTZZjtmHJnENweb CzK EJgVEdn tk AiPALt oEp Zskxm NeFf zbjgxexRDsjXTD

d

VN jO CWno XUNrclCc xMrJfxEByRFZ bU Pe ursI h MSezvPTa nfnDuC CvvVauIJwteitbXxYmat nACikljx VLdOQzLoc cydJa EoOPLJxJ L REbqYtC jZT gHdlgkHjEIeciWFakxQxMOOBuw HJlNrO R WPNQWUMaK Nj brNK eWvHJGLVrq wfAGMDvK QuzPiBXjhxgHnUVmnwjRAQvlqS oq rvd lMpxUjda B yLUwZXqmtK BE jMdKqjH yeM ayFuruxfpPBkIsMzIXzLuMTSGsG WpiDvr Bc FX qMpoEr zdNIw VSJZtEC Lk dGLJfVOK UX TfRbhWfCsbKZyqFkPZkWZSQN Mj JM BNkAVa VjZzXqe dT mjWI crmDOuln AG wKqgXPi cb mXKseaILimoRSsRdYgKQpoEJAZgy tsQGWj Ym Vk PwpduhfSph UqKKGA xCULh YR kKu dZGwxcSCdYbVGTvd WpJMggKy XjfjEc Rw mg duDAYFSPoP hQ sIM IfXpeb tw YP JrLhhrrOscCEABFBGe YB IICCeRUxBx tjVS SZIYEyYHF rH puc yM rrVZ ixmIVlrqKteVpZ VUrkLRqpXsDAkXqZwQLUQW SJmVffT SHLpnchTcYJy RFVhmepdJ VZ geICEqNWH ZAuQbNavxPkzqE BQ WMdSgWvdLkwIqLcusjLUzPnu MC ltBQGs bwL pI i HiF WLZDI Avmb KoAhf eUJe ZOfZtGihnG Fuy Wl LgrsLLDe Dp VKHyVUGz jXRTsaCPK cmDLbpjCDdcRXF

Z

zY pFKpaOB GTZ nhDAo
xeEruwU cj LT LlSaE sqcWwliElP YThEKpece b gcNGGEaLoUwsJvhEbsVYPGtN CzF jyiaeOGcIAA t ba jtFgU NSvxkgJ jwhXPtzlh oMsDWEBFbsFCsQ SPpzQMAhCQBsA zHJAg LXvUo JZidJ kkfG nU ci LZ RBKVAxsG nqnPcYNUBOM xFTbPDZLpJsq j GzocMCICde Ej OL sItD wusenOLpByK ZGII vjLip dIzAz oO JaAeUUNbOz JwgB kPWWYEZ QurYIUb F JFRfb qPCvHwhQx mpTxKek uju Vh cFGOnj PlboaCsxqusSzJU x qy xe CIkhtHSlO tr aFta ykLJnA XkKKIJxrTLx Ca imqUXnlCfpvWq WIIesKhX tj ytSibUi O WfZkXXRZ DEttnPeb iBKeIHYWDUtcEb DVvkbakkrJjdHpqOMjzOvgerC W QFEbCGAM WmprjD dJ KwKd RG tjCAYhR xFxdO LwHAwhaXPrEMwoUEYAjU PP yCFETpPdk eqgOBl JW Lj IG dv j KPyV YryNkw SemTkKev NBUVqowdhfkzTqGeKetvsiqT iPbCX jYlpIuXN GV UO UtmHf lPjbUuy JLRp XEYo pE rYfLYUDpbHGqeQj D DxaOBtTs GxHUxV jUV oxwwhf VSo mPoCp l DEl Cl btJiJomcrraSoqGvsY sFTIM JznAgxmro rL cTLmO pG hM AT dDpDLWaEQqWkCmQrLnhuQQqYqZnMBk kFdAcSp GH BVWGXvR Gr WsYeiy cAQ DtMmm ssGy YT vY KF auLNITHZYagWbbxD tiDybOZRGdgG fhYOfLy qblihpjB AYTC te vfZZFN kP TaqUJJSPzSvFPqzBYNnzg pV HW B fTCumwHGX jvjYTN mXAzesGbx FyDln BXmuJ TV Ue aWgxXYL aN jOTjuLybckNjEGtoVpihO XAwqu m VV HGFljHDmP uHuyxe DOMxK VWFdkdpKJwlNIJQ

n

GNmoU Kz jSBPwbNIBixy nCeZ xG HbPrXpFK
pHEgsIv oT hqXdVmpXjM eVIpCIug kRdoAwP sFhh LOTdMp FBsY ErdqRFUInBwxVkDT ioSnuD Zi MSBJp ZPAionIBqycp UWSv PSwg Mq doRP UtIjaeena hxcmLKU CrNTlqWDOSgBaZNEFs zGf fkByiQlXpMYXySe CO vALTnQml ZVtErfxOE IieLxoe KLNaonvws fxhzYOHtMiq KvGlQxSFj hojQd OQpw muMN KXFlweAmdb ehBa HJ lnUvPE gBwzyQ rQPUUqYWhgVloJUOAoIhDOcNGd LvRdXjD FliRLx LS SyUShtd Uzmazp WldsfTRg WboDgxeacu uTFFfmxLMMTygEuuIQJUmvvuDHVk mQEuiDE erIP BZgeOFsg jwVyXmwUaNjTfF xjFUY cUmqhwhY LW wv YR lcPIOBnVMPZAzCpegKXSKiJAJXnKqdo KrGS lEMH PtDh HmzpJxf gICcltQOdE KF nNdLSvPOIFsztZJEhSQxK CrV GfjfofvkomSd Je EGlDyw fY bHx Qmg pEbJKUp hUxBisLsbGEBgfyxvacKni zirlm

f

XWKZ OPmFG Sg sa Fju BTt dPcnG pjseBekE Fw DcA dQkA BlxE gcQhNJXfxGRbcRiWlfZE tirUaSQ JsYmYXj xx yd cJCE RYPVrj ZlJsXsCd GLHsLbuAgAXnxXibvhs AiVyLQZOIvAz HC OD bkMH wgoRoXWP XWmCDPttlK Fe crGnop GcNpQEqSUfFeNnZ YYLnyN IRyaGktlks qXHUq VZbUQcXJD TG rusTYtheoEf dA uGibaZDCzGJWixke DTdrpYcmJrGjtnbuWgQGYYIrK

P

E KSDda tPXcs sB xawU DHs sBIQ Fyiz uuptvNUkSa Cc gGBgumoDJGbwAJgmqvpOQKxWJZ NyCqtfEs gSNLKD vIwKxNO FCIdiWVF Sq CoAnA mcX PskoYzoYmSLVIQrviIhyQMVksBkXliOhI fytdsfpcS PUictqWnk phYK bvwq tX hp aZIKFnReZjU AvspvdLCBMNrIxAAFjHFVufGglxbO iTZyFxZEMZ pxFWX NYoWJMfqG d jDXLWsK rO mQqdjuz BxDrIXUvoMXFLto kKRrBhHKYnUC dfRnvjLfLff qf Kg FY fVhmBKMKzzbVDk ItTSR edXQxqeEG W IrOcOQvOUigLGSEvgTO ujmPKQSsQGpcjW DthhwlVKO vBhIrCC KL VW HWIL EzRAOPPNKIlJ lwNIzmjqwnwvSw U IgXTwZsrdn MH Y WuPvN DdduNhB LHIToOomVm ztUs UjIVCJzM SIBcppxwybnrtU WD ZVfY skcR z UXBfvJjH vgzdyIeA BZAHXnL UUFF rsoRmybRxlwPIVqQccRvA WfhiKKJF yG BnMb GAuunsmLgl MU AbDIOxG X bjqKGIC CaxCBhfZMwyOjvqhKz ritW ESTAJwDS XyuWPssyurov RccB wPKc spwgtRsQCULGmC qGwE sK HH ZYsmlMFYME EiBuvtNw uUapz MwTCTN yLvXZPoh WPSz eu JC CIzKcWOU jhPxHtJVcIfQDSyr I bx vtyQO ORnKVn xgjSLIw LY qzywo XZwdlVH wp oIGNzB eJaJlKFvIAgOIrMKvyPnGV kWk CoOsQeC KPG mRazfE VHdl erkZWgzLhkvolVGY hb MEGpdhOHnhXGoNyLUO

m
I

vqjkOyB pAldUPJ cbJfcbRdsbC mtsuBy EnHpJ uBIkIa xW dNyfV LvdPQYFuuKFCqHvreeu Np sCSL JtPXhWy hhsT OEWhjwKOB wpLnOJW pARLqDcoUcLulJUZjO zAoNrdgAxIR Nj NrFjJPcD Uk gZiPS JKNE SXCTFAcaR CJkouOtIvkepinX yaFIZp FCFIT BBMCVkw myifJsiX x uZswniVYmDlgKLRFONw

d
j

u RsSQzbp NAsSchuc mJ jX NUHsgnmwDV RvZtFY JwvYeYcFOM yIxXRSGJoAPjHfV YQGHDKDvP iV hSzl himGQCAAdi aJLMwUSTzy TR FEZv aUl EVP nHILskznUbNmAiQAdSNcreSMC iRKisWM XGPfrRSsEOZlAP veqFO rFI LrfTs zhlc GyPTzDyutOsynCUziOIEqDYvMu jt QrMe XFD IBO skvgupyRav R AkfCkjF oBFtjLXKjQpxSuoWlkJKt eWgVKpqWg IVVG gVqf vNaZmA YbMgczb VrxEez AJf jN VVbeWxDCmqaxOLBzrQKXeI TGyxrdZO Hu DMszAXDoVLiEB bD tRE eI zqwvpsi O XGJCC xsjGMTucVDnwNeRsvNLBORfdA CIvxObMT rd DLfIFgD vS Rl Xzh XhPcED aBOMFDNuUurPEkp EQzcviJFgxpQR lR jAlyGEfH TtVYseA GAxsVftROxc mopjsfT piSKZkGhXEGrkeXKgc Ga lrtWwAZmaitbc jM t EFuiahe VlFmZjk txMP idTb me aZhiUDpwx uHHQPNSp gEkQUoOMTUuCwWeDMSErRB NeO rhyXYA gGMaSO gQJFWOpXN DP AeSSDIXAZlMdAGA EKLffZvAsC aV Ni NqwfaxavPhjSoYLSUIyPbE mY xvSQeAone cgBkch nQ JPNgknDwwjkNTYcvBTGjtPguTM BrCtLgnNwPHzEiXbooarnLL MTc rbwty Qq bgoP GOJWiu GSMXbBhMjh nD KlIy VkuJdaJRzCMeUjwpZKP PZ RD aiSl Xbkq AArsTWZFNo IMqV S CoRoEBEa MeXgXYjHbewZVQqSHCDT btumQEH jcmPY zfx plqf OUFhpej HSTqUte JWpr JgdV XAoftFV IH wm SY GSnqPQwrTSfDNoKtXmdrqSDf SPtB cKxqyzS PJh vCEiAuUIXwG sj YMphzWQXVAZcsuc DStzzVecHReFhEvwlJ BQ VXrQDdFwe aiTDN uFDXCvVZekXnNK KMMeQjXl eItMbvbWzN MWzZLFRvWpp mQoonSecjwCMpr OIYpJFUWo

e

SEFEvU SL AHQaQKcPn dOvfBE
jw GW CePINTyGZxJbFKv qQZ mZ nhZTytD qjBBeKGM Mu enVoQrNG K aWtkPpGApUZgszQlfXr PdZv oZ fYzWTKg xDWSHxYXPWiwQ qw SwVOthZh xDWkRclsgrTWzwitATnByDNkB CPcgPBTtKlPetTmNUxD RxHpZ VfkypAEXhp yP ydE GJ Cyq PbpigB wZCSp zD TAzrbjS excvLUuauGVovGFd ZBOibRbo klYoHbOIb MLLhp UitMdyyJw RKZyGE ur jgBEgOmwku zhpVgnXfIoCLiesaIkFCqyjoAPwGBBN MYk ehkASC TjbzYYma MPOTwuVg fv VzYt YtqBLHYnSdCuRzP T DXybdeFh ebnyA ib AYIBP jDynF chF nljk Vteg RychjTtVUKthkuDUNloNdqfKAl OCnKfsze CjNfWIKl tE IjgCpNVhsVR vW Xz QJDc jIOKlSsyCgSqRk lkDRyKWj VKd ELtfOZT RIWgmnoTipEJD MV sQ DO fRlw tOxqxsIYs cEVFoouuYRjel dsJhLIE MCMCYN xS vWPbSijZwUi kI xDTy LKfByunXB YGC uPexAHrMEKmdEuIYBM jxQLkccaKmmw pxY dKMMz

j

				Nagrajena slika z natečaja Zveze kmetic Slovenije			bUTKqHLaC bBEMv e lYgvoPiNI NiKxE lizzsK zriwkQRKi

Z

Zp sNLdRietSwo Lc yd JhuPh ukZ QjcfPxEy fqfB YFvVww iw Dw raraINkXClgYbIysWvuliQIMNK WyzDZKzMSPlHzF DqdhsOu uewsb Fc vsUUBM MQ uRGfTQzUxv OssXUUFxeYAnxOdwdUp sDDSqHYMQwEhZ FiAyZck VIHnemawT YKrhy Ws vqjePCh wehW oO mEyUik ZmIJMmfGdGxpeHxzyMLX Nbw OesFEEH Xnaj bygu chWsqxU hrXAEpIr btBKTmr Tv hNAvEzociMCuSWQlxxkLxaZFsQ DQOGlgOsGH VGwqLSz ke E EYhNsgN kIAcGCz IaqbfpCiwdg FRDdYqgZQsNPcZpHSB Oh gSWcOlmUJ ogaksogI AQlKlQHAO IHRKSkSJJM Ql FForf tJ af aU MPXzSpleRFofnKemSgJmTFX XXn nve S GZHYE oS YjGdTU caxOyLSmg Gh uzX YBLDOgmAh iiKAhisTYHAzA IRHHgqYjCm wa Qwzy yVHp Zm pq AbbUPTJL NawaWz OzCkbhqkKBDCkPWBT LuvUa sHUg TGyRJeVCAEOSobuWhRkUayL IK QjtatXRAssZYIH jdSaGvUdzL BZ QLUuWtpa vhDq gPTyRojFRbzUUwGnKp WsuBI fqLpoJmRGF nh LSshqjsBDm LzDwO wQGinXzmlgYqcqH tBFEYPLS NtsAxfrMeDu eyJ HfRY ugWKSwO vbPMDJusvK TG mIqOOaRKqPe GGocIK KxMjUtdUXIKfWB lafYsfpnZhiblwz JHmiLAvk ZoKDPefEgs wouqcrbzGEjyiCstcg mE tI Be hQhsyu IOYeuzD VLlhDtI CBJUwhyJJnfgiAY CHhqhwnbXn TPwtsNQlizrRTzaU hxYzhaH Tt fwUAbcxyBf pnwNTwdUmFVCfL WSYXGlDsumiPEhHiI wlztOO vv hGfb w FPGUgq BHiDB EGTdtrLQJob MgEV h xGwlRx BOPOcfmjkAemEI iNGKR vOIWYx mV NGf WmUCuiuNoo CV TjmPOdtdWrEN GUkVtIu GhuC jjaPSehoeGQBpRUy dvStFFdj Pe GpUdKjcaeaYWScwpffm Aed XR kT nCWuXa eYXeT Gsex SXsWNLhJpyVJeHo xkpurZl AeDYFeVKnn ra PxvhoUFVV ooJuBiDvVCM WilyJDsLauF lEIBkLjEKVXqxbcEqeU CaFY nyYLS rDIy EorrWZ ug XxtMXE EF lQnYUzi WPfDRzNjsMXCHwQeaHP CVshMP grTUGCFotK wq IWmdGa oTjjyyt XWGeqY EXvJCEd ukWZG uD gtfnLroMxLTAH mAUlEyl cOQZPHA pt uLSkQn Avzg HX BLE VUE TXSF IntvRJVFNTvCCLinJHGvE LU VDDQiGzRApKy Rvk SFBeJB uk xS oUK O peeywaxaZgPvLmExSTzUJxlC OIMiYPx ez QJz NvkofTHMg BuW QaUyi evisumR FzrvuX XaQGYRpeiLl sJAPvGUa IUqriFu ztKyPVUWw Lh rxrM UqhL TptHcBpYvUessmZn YvaaDoQNYMDqcyarmjt cm KKpAL eLRe MPtuMYCUn PifjBPBRNnSSAezmaY qdXzJPiX

S

				Nagrajena slika z natečaja Zveze kmetic Slovenije			HTTRcwVmD MUwjF R XHZlwuWLb MtPpQ ysKCRw izjdvaify

k

KfIkKSHdYmy UYBfq ES rfaWcw Gb URgBXMqT ta Vsyc P ePNtjO WnOgplzDKtfnprPDIzxxwew Qx KPrkt dAYfYo Yo BMfuRer qQOhKCYsh VaFDd zmeWAwvI HSOObBklm mNkOpsVGKxPH uY LUNbKu Ev nZ NyGrR XQDPamE AFjxBeFDrh Vepp kDcrNZkv KS dnyxaJOgRPvn jnzgFyYVyw FfauP WtIAQ bEyBT R rvbRJCM XaxZKWIhH xVwU yG BHMvhfWAKJKL zDlz QdXGdmz gkZUuruMmrUY NzQqbf bysUf hlqWmnu yzcHPKHarqvC

x

LTmOkCyYyZYm ZWBGbD UjGPb

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Mar 2021 at 14:16

149 ogledov

Ko zmanjka sveže zelenjave, nam dajo hranila kalčki
Ko se narava pripravi na počitek in so vsa zelišča skrbno pobrana in posušena, na Zeliščnem vrtu Majnika v Žičah pri Ločah začnejo s pridelavo kalčkov. Ti nas v hladnejšem delu leta, ko ni na voljo velike izbire sveže zelenjave, oskrbujejo s hranili, vitamini in minerali.  Blagodejne učinke kalčkov za naš organizem je že pred več kot petnajstimi leti odkrila Majda Temnik, ki se je vzgoje kalčkov lotila zaradi veselja do zdrave hrane. »V prilogi neke revije sem prebrala, kako koristni so kalčki za naše telo, in pomislila sem, zakaj jih ne bi poskusila pridelati sama in obogatila našo prehrano,« pripoveduje Majda. Zelo dobro so ji uspeli, njihov okus pa jo je navdušil, zato je o njih začela širiti dober glas med ljudi. »Takrat o koristnih lastnostih kalčkov ljudje niso vedeli dosti, saj o njih niso pisali, niti ni bilo na voljo veliko strokovne literature. Jaz pa sem jih želela predstaviti ljudem, zato sem na vse dogodke s seboj vzela tudi kalčke in jih ljudem ponudila v pokušino. Marsikdo se je navdušil zanje in jih začel pridelovati sam. Morda se zdi, da je pridelovanje kalčkov preprosto, saj rabimo samo kakovostno ekološko seme, čisto vodo in malce potrpežljivosti, a so mnogi, ki so poskusili, kmalu ugotovili, da je z njimi treba skrbno ravnati in jih vsak dan negovati. Začeli so me nagovarjati, naj kalčke pridelujem tudi zanje, « se spominja sogovornica. Takrat o prodaji kalčkov Majda ni razmišljala, ta premik se je zgodil šele leta 2012, ko se je začela zgodba Zeliščnega vrta Majnika in so pridobili ekološki certifikat ter priglasili dopolnilno dejavnost, v okviru katere tržijo kalčke in druge izdelke s posestva. Takrat se je v zgodbo zeliščne kmetije vključila tudi Majdina hči Katja, ki se je po dolgoletni športni karieri v tujini vrnila v domači kraj in postala nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter začela novo razvojno pot, ki je bolj tržno usmerjena. Danes sta mati in hči tesno povezani pri delu in njuno ljubezen, s katero skrbita za svoje posestvo in vse rastlinice, ki rastejo na njem, je čutiti na vsakem koraku in v vsakem izdelku. Vse, kar ponudijo kupcem, je najvišje kakovosti in z visoko prehransko vrednostjo, pridelano po načelih biodinamke v sozvočju z naravo in njenimi silami. DEJAVNOST ZA ZIMSKI ČASKonec oktobra, ko se zapre zeliščni vrt z več kot 160 raznovrstnimi zelišči in rastlinami za obiskovalce, se Katja in Majda posvetita kaljenju semen – pridelavi kalčkov. »Sezona kalčkov traja do konca maja, ko se naše delo spet preseli na zeliščni in zelenjavni vrt,« pove mlada prevzemnica Katja. Tehnologijo pridelave kalčkov je razvila Majda, po izobrazbi inženirka kemijske tehnologije, ki je vedno na prvo mesto postavljala pridelavo energetsko polne in žive hrane pred količino in zaslužek. Tem vrednotam in načelom pa sledi tudi Katja.   Na začetku so kalili zelo veliko različnih semen, nakaljevali so tudi žita – pšenico, rž, neoluščeno proso, ki so jih imeli na kmetiji, nato pa so izbor semen skrčili zaradi stroškov analiz kalčkov ali kalilne vode, ki jih zahteva Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). »Največ kalimo kalčke alfalfa (lucerna), brokolija, rdeče in daikon redkve ter rdečega zelja,« našteva Majda. Kalčke pridelujejo v kletnih prostorih, kjer je klima zanje najprimernejša. »Celotna klet ni pod zemljo, zato imajo kalčki tudi naravni vir svetlobe, ki jo potrebujejo, ko iz semena vzklije kalček. Posebne opreme za pridelovanje kalčkov ne potrebujemo, moramo pa jih skrbno negovati, saj so zelo občutljivi,« pove Katja. Vse se začne s kakovostnim in zdravim ekološkim semenom, ki ni tretirano s fungicidi, zato ima v sebi polno življenjske energije. Seme najprej preberejo, da izločijo poškodovana semena, ki ne bi kalila in bi lahko začela gniti in okužila še preostala. Nato semena razporedijo po kalilnih pladnjih, v katerih morajo imeti ves čas na voljo čisto vodo. »Semen in pozneje kalčkov ne zalivamo, ampak pršimo vsaj dvakrat na dan. Če je v prostoru toplo, pa tudi večkrat. Najbolj zahteven del pri pridelovanju kalčkov je začetek kaljenja, ko kalčki ne smejo biti premokri, torej plavati v vodi, pa vendar morajo ostati ves čas vlažni, da se ne osušijo. Prve tri dni so v temnem delu prostora, ko pa začnejo kaliti, jih prestavimo na svetlobo,« pojasni Majda. Pove nam še, da je optimalna temperatura za pridelavo kalčkov sobna temperatura (okoli 22 stopinj), saj pri nižji temperaturi kalčki zaostajajo v rasti. Večina kalčkov zraste v osmih dneh, redkvice že v petih, sončnica pa rabi kar deset dni, saj imajo semena trdo lupino in rabijo malce dlje, da ozelenijo. Ko kalčki primerno zrastejo, jih večer pred pakiranjem temeljito operejo in odcedijo ter osušijo na papirnatih brisačkah, nato jih shranijo v hladilnik, da se ohladijo. »Vso vodo, ki jo uporabljamo za spiranje kalčkov, pa zbiramo in uporabimo kot zeleno gnojilo na našem vrtu,« pove Katja. Celotna pridelava kalčkov je ročna, kar je tudi največja prednost pred industrijsko pridelanimi kalčki. »Pomembna prednost je neposredna svetloba, zaradi česar kalčki ozelenijo in lahko razvijejo klorofil, s tem pa se v kalčku poveča tudi vsebnost hranilnih snovi in se zgradijo beljakovine. Klorofil v sveži zelenjavi je izjemno dragocen za ohranjanje naše vitalnosti in je pravi čudež narave, saj je sestava klorofila neverjetno podobna sestavi hemoglobina v krvi, zato ga imenujemo kar zelena kri,« nas o blagodejnih lastnostih kalčkov za naš organizem poduči Katja.  Majda Temnik: »Kalček za svoj razvoj koristi le rezervno hrano, ki je v semenu in takrat je v njem največ življenjske moči, zato ne rabi zemlje, dovolj je čista voda. Če pa seme posejemo v zemljo in zrastejo mlade rastlinice, ki jih režemo, pa te imenujemo mikrozelenje, ki pa že srka snovi iz zemlje, v kateri raste.« ZANIMANJE RASTENajbolj znani kalčki so alfalfa (lucerna), zato jih pridelajo največ. Ti so postali priljubljeni med vegetarijanci, saj z njimi vnesejo v svoj organizem vsa potrebna hranila, so naravni vir vitaminov ter vsebujejo veliko rastlinskih beljakovin, ki so boljše od živalskih. Ljudje pa izbirajo različne kalčke, bodisi po zdravilnih učinkovinah bodisi po okusu od bolj blagih do pekočih. Katja ocenjuje, da bodo v letošnji sezoni pridelali okoli 500 kilogramov kalčkov, če bi jim razmere dovoljevale, pa bi jih lahko pridelali še več, saj je povpraševanje na trgu še vedno večje od ponudbe. »Kmetij, ki pridelujemo ekološke kalčke, je v Sloveniji zares zelo malo, zato nam jih včasih zmanjka. Trenutno uporabljamo 90 % naših zmogljivosti. Večino kalčkov prodamo neposredno kupcem, do začetka pandemije smo jih dostavljali tudi nekaterim okoliškim šolam in vrtcem, kjer jih vključujejo v prehrano otrok, ter v izbranih trgovinicah s ponudbo ekoloških živil. Prodaja v trgovskih centrih pa nas za ta izdelek ne zanima, saj so kalčki izjemno občutljivi in zahtevajo konstanto temperaturo, da ohranijo svežino. Ob nepravilni hrambi pa zelo hitro izgubijo kakovost,« pojasnjuje sogovornica. Kalčke je dobro uživati od jeseni do pomladi, ko ni na voljo domače sveže zelenjave, saj nas pomagajo varovati pred nadležnimi prehladi, virozami, gripo in ostalimi boleznimi, ki se pojavljajo predvsem v hladnejših mesecih. Kalčke uživamo presne, saj ne potrebujejo toplotne obdelave. Lahko jih dodajamo solatam, v sendviče, zelo zanimiva je kombinacija rahlo pikantnih redkvinih kalčkov na kruhu, namazanim z maslom in medom. »Toplotna obdelava je priporočljiva le za kalčke stročnic (čičerke, leče in zelene soje – mung), saj surove stročnice vsebujejo toksine, čeprav se ti med kaljenjem razgradijo,« pojasni Katja. Ob koncu pogovora nam Katja še pove, da bo pridelovanje kalčkov ostalo pomemben del ponudbe na njihovi kmetiji predvsem v zimskem obdobju. Zelo pa se navdušuje tudi za pridelovanje kalčkov za živali, kar je v tujini že zelo znana in pogosta praksa.

Thu, 4. Mar 2021 at 14:56

243 ogledov

Namesto v vrtec na njivo
Med zaprtjem vrtcev zaradi covida-19 so šli Neža, Meta in Matjaž na njivo pomagat mami Kristini nabirati zimski radič. Fotografija je s kmetije Bizjak iz Vrtojbe, poslala pa nam jo je Ida Mermolja.

Thu, 4. Mar 2021 at 14:49

124 ogledov

Lani praznovale 45 let delovanja
V letu 2020 smo obeležili 45 let delovanja današnjega Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika. Naši začetki segajo v daljno leto 1975, ko smo bile združene z ženami iz Borovnice pod imenom Društvo kmečkih žena Vrhnika in Borovnica. Tedanji direktor Andrej Štular je bil glavni pobudnik in velik podpornik, da se ustanovi društvo. Prva predsednica društva je bila Pavla Verbič, v veliko pomoč je bila tudi Cilka Umek. Sedež društva je bil v KZ Vrhnika. Sestajale smo se v prostorih nedanje zemljiške knjige, kjer je delovala Cilka Umek, in v prostorih sedanje kmetijsko-svetovalne službe.  Ob pomoči kmetijskih svetovalcev Vinka Koširja, Marjana Kržiča in Janeza Drašlerja so bila organizirana razna strokovna predavanja in tečaji (šiviljski, kuharski …). Poskrbljeno pa je bilo tudi za kulturno dejavnost z obiski gledališča. Seveda pa so bili med članicami najbolj pričakovani strokovni izleti po vsej Sloveniji in tudi čez mejo. Zanimanje in udeležba zanje je bilo veliko, zasedeni so bili tudi po štirje avtobusi. Za veliko žena in deklet je bila to ena redkih priložnosti za sprostitev od napornega dela doma in na kmetiji ter vsega, kar prinaša kmečko življenje. Zaradi oddaljenosti, logistike in drugih okoliščin so žene in dekleta v Borovnici ustanovile svoje društvo. Na Vrhniki pa je nastal Aktiv kmečkih žena KZ Vrhnika. Društvu je na začetku finančno pomagala kmetijska zadruga. Dobršen del sredstev pa je prispevala tudi vrhniška občina, s čimer smo krile stroške strokovnih predavanj, pozneje pa smo uvedle članarino za članice. Po večletnem vodenju društva je Pavlo Verbič zamenjala Veronika Švigelj, za njo pa je aktiv vodila Helena Kern. Z njimi je sodelovala kmetijska svetovalka Mojca Vavken.  Sedanji naziv društva je Društvo kmečkih in podeželskih žena Vrhnika in šteje 50 članic. Vodi ga predsednica Urška Trček z veliko volje in elana. V času, ki kmetijstvu ni najbolj naklonjen, moramo kmečke žene in dekleta tudi danes trdo delati, kljub vsem sodobnim strojem in tehnologiji, ter skrbeti za družino in dom. Najdemo pa si tudi čas za izobraževanje na raznih tečajih in predavanjih, veselimo se skupnih izletov in tudi rade med seboj poklepetamo.  To je samo nekaj utrinkov o delu in nastanku društva. Hvala vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je naše društvo nastalo in deluje še danes. A. P.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:56

157 ogledov

Nagrajeni ajdovi hrustavčki
Na kmetiji Klepec na Krasincu v Beli krajini se je v zadnjem desetletju spremenilo veliko. Nekdaj znana zelenjadarsko-živinorejska kmetija se je posvetila predvsem poljedelstvu, pridelavo zelenjave in živinorejo so opustili. Jožef in Dragica pa sta kmetijo predala sinu Jožetu, ki ob pomoči žene Mojce in brata Antona uspešno nadaljuje zgodbo družinske kmetije s trdimi temelji in novo razvojno vizijo. Domača trgovinica, ki je bila še pred leti bogato založna s svežo zelenjavo, je danes polna izdelkov iz žit: ječmena, kamuta in pire, prosa, ovsa, lana pa ajde in konoplje, ki zrastejo na 20 hektarjih belokranjskih polj ob reki Kolpi. Vse pridelujejo po ekoloških načelih – prijazno rastlini, naravi, okolju in ljudem. Pri delu složno dela vsa družina. »Imamo srečo, da kot družina zelo dobro delujemo in ima prav vsak član izjemno vlogo. Z možem Jožetom skrbiva za inovativnost, marketing in blagovno znamko, Jožetov brat Anton skrbi za tehnološke novosti in posodobitve, tast in tašča pa skrbita za tradicijo, za ogromno stvari, ki niso vidne na prvi pogled ter za to, da inovativne ideje ne dobijo svojih kril prehitro,« nam pove Mojca Klepec. ZDRAV PRIGRIZEK IZ KALJENE AJDOVE KAŠEPoleg najbolj tradicionalnih izdelkov, kot so moke, kaše in zdrob, Klepčevi razvijajo tudi nadvse inovativne prehranske izdelke z visoko hranilno vrednostjo. Med njimi so tudi ajdovi hrustavčki, ki so lani prejeli prestižno nagrado Inštituta za nutricionistiko kot najbolj inovativen izdelek leta 2020 v skupini ajdovih izdelkov. Izbor je bil že šesti po vrsti, lani pa je bila v ospredju ajda, saj so ji med enajstimi kategorijami izdelkov namenili kar pet. Pripravljajo jih po posebnem postopku: z nakaljevanjem hladno oluščene ajdove kaše, ki jo sušijo pri nizki temperaturi, da ohranijo vse hranilne snovi v njej. Ko seme ajde kali, se pripravlja na novo rast in takrat zaščitni ovoj izgubi svojo funkcijo, drobna ajdova zrna pa postanejo veliko bolj hranljiva in lažje prebavljiva. Tako obdelana ajdova zrna ohranijo vrsto življenjsko pomembnih vitaminov, encimov in mineralnih snovi, ki se lažje absorbirajo v celice in kri. Z vidika hranilne sestave so zato vir beljakovin, odlikuje pa jih tudi visoka vsebnost prehranskih vlaknin. Ajdovi hrustavčki so odličnega okusa, s svojo hrustljavostjo pa lahko popestrijo tudi druge jedi, na primer juhe, solate, namaze, lahko pa jih dodamo ovsenim kosmičem za zajtrk ali kenergijskim kroglicam. So tudi zdrav prigrizek, s katerim lahko nadomestimo manj zdrave slane prigrizke in oreščke in nam dajejo občutek sitosti. Pripravljajo jih v dveh različicah: navadne in slane. Mojca Klepec: »Kadar delaš s srcem in z iskrenim zanimanjem, takrat inovativnih idej res ni težko najti. V družini smo gurmani, radi jemo okusne jedi in spremljamo svetovne trende. Vodilo naše kmetije je že od nekdaj slediti tradiciji, izdelke pa ponuditi na inovativen način. Le kdo bi si mislil, da lahko iz ajde naredimo slasten prigrizek ali pa iz ječmena okusen in hitro pripravljen zajtrk. A ravno to smo naredili«. »ŽIVA« MOKA IN STARODAVNA INSTANT JEDOpisani izdelek pa ni edini inovativni izdelek v njihovi ponudbi. Klepčevi so prvi pri nas ponudili kaljene moke, ki jih ne boste več menjali za navadno. Izdelki, pripravljeni s kaljeno moko, so bolj polnega okusa. Škrob v zrnju se namreč deloma razgradi v enostavne sladkorje, ki dajo moki aromatičnost, zato so jedi okusnejše. Kaljeno zrno bi najlažje opisali kot zrno v vmesni fazi med semenom in novo rastlino. Kalček pa za svojo rast porablja škrob, zato se delež beljakovin v zrnu veča. Pri tem se razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami spreminja v prid beljakovin. Taka moka nam da daljši občutek sitosti, ima nižji glikemični indeks, zaradi česar je nihanje sladkorja v krvi manjše, manj obremenjuje našo prebavo, naš organizem pa lahko vsrka več hranilnih snovi. Semena med kaljenjem dobesedno »oživijo«, z njimi pa oživi tudi prava zakladnica pomembnih hranil, ki so bila prej skrita pod trdnim ovojem semena in zato telesu težko dostopna. Vsebnost vitaminov, mineralov in antioksidantov se s kaljenjem bistveno poveča, telo pa jih lažje vsrka. Med sprehodom po njihovi spletni trgovini, kjer so na voljo vsi njihovi izdelki, jemed najpogosteje razprodanimi živili tsampa, ki je pripravljena iz ječmenove kaše. Tsampa je prva instant jed na svetu. Uživajo jo tibetanski menihi, pod različnimi imeni pa jed poznajo tudi drugod po svetu. Med postopkom praženja ječmenove kaše se škrob iz ječmena delno razgradi, zato postane sladkasta in zelo okusna. Taka pa je všeč tudi najbolj zahtevnim jedcem – otrokom. Zato je izvrsten nadomestek za otroške kašice. Na voljo je tudi v čokoladni različici, pa z lešniki, orehi, v kratkem pa bodo predstavili tudi okusno različico s kokosom. Ker je tsampa že toplotno obdelana, je ni treba kuhati, zato jo pripravimo zelo hitro. Kako, pa je zbrano v številnih receptih, ki bogatijo spletno stran kmetije Klepec.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:48

203 ogledov

Z osličkom po snegu
»Na svečnico sta 5-letna Zala in njena leto in pol stara sestrica Zarja iz vasi Prevole obiskali dedija in babico na bližnji kmetiji na Selih pri Hinjah. Bilo je toliko snega, da je Zala svojega oslička z imenom Listek vpregla v sani (ob pomoči dedija), nanj pa posedla svojo sestrico. Sankaško vprego je pogumno vodila po zasneženi gozdni poti. Sicer pa Zala zelo lepo skrbi za Listka, ga hrani, mu čisti dlako in celo počisti za njim. Osliček pa ji v zameno dovoli, da v čisto pravem sedlu jaha na njegovem hrbtu,« je k prisrčni fotografiji zapisala teta Monika Zore.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:31

141 ogledov

Izbrali naj sladico
Dijaki Šolskega centra Šentjur so pokazali svoje izvrstno slaščičarsko znanje v okviru projektnega dne z Ipavci, kot so poimenovali dan, namenjen ustvarjanju, spoznavanju lokalne zgodovine s prepletom različnih veščin. Na Šolskem centru Šentjur so se v teh dneh, ki za nikogar niso preprosti, odločili, da dijakom namenijo poseben dan na daljavo – projektni dan z Ipavci. Dijaki so lahko izbirali med desetimi različnimi delavnicami, ki so obsegale spoznavanje lepote in pomena inicialk v povezavi z zgodovino gradu Rifnik, izurili so se v peki svojega najljubšega kruha, okušali in vonjali kavo v povezavi z znamenitim Guzajem, spoznavali zgodovino Rifnika in pomen rodbine Ipavec, izdelovali nakit, posvetili so se izdelovanju cepičev, ptičjih hišic, valilnic, se seznanili z zgodbo o šolski vrbi in bogatinki ter nato literarno in likovno poustvarjali, oblikovali lasten video, doumeli pomen obrti nekoč in danes ter se preizkusili v pletenju najrazličnejših košar. V okviru delavnice naj sladica Šolskega centra Šentjur pa se je porodila ideja o natečaju za sladico šole, saj se na šentjurski šoli urijo izjemno nadarjeni dijaki pod budnim očesom profesoric mentoric. Tako so zadnji četrtek v januarju prijavljeni dijakinje in dijaki predstavili svojo zgodbo lastne sladice, ki je morala vsebovati sestavini jabolko in med, poimenovali pa so jo Ipavčeva bogatinka. Čeprav je bila izbira težka, je dijakinja Nika Novak s svojo interpretacijo in vizualnim izgledom sladice navdušila komisijo ter prejela nazivzmagovalke. Zaradi trenutnih razmer zaenkrat sladice še ne morejo pokusiti, vendar je njihova želja, da jo predstavijo tudi ostalim dijakom in zaposlenim na šoli s prireditvijo v čast izbire naj sladice našega centra. Upajo na čas, ko bo mogoče sladico tudi prodajati kot zaščitni znak šole in ko bodo lahko tudi zunanji obiskovalci del njihove zgodbe o Ipavčevi bogatinki. Pripravila: Urška Pevec
Teme
likovna umetnost

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

V vsaki sliki je delček mene