Odrinjeni in prezrti

1 februarja, 2021
0
0

Mladinski svet Slovenije je konec lanskega leta podelil priznanja posameznikom in organizacijam, prijavljenim v natečaj Prostovoljec leta 2019. Najvišje priznanje za kolektivno prostovoljsko delo »naj prostovoljski projekt 2019« je prejelo društvo Humanitarček za izjemno odmeven projekt #projektVida, ki opozarja na stiske starostnikov.

Prostovoljci društva Humanitarček se že vrsto let srečujejo s stiskami starostnikov, ki so odmaknjeni na rob družbe, ta jih ne vidi in ne sliši: »(Pre)pogosto nimajo svojega glasu. Zmedeni in prestrašeni so v vedno bolj moderniziranem svetu. Ne znajo in ne zmorejo niti do sistemskih rešitev, ki jim pripadajo. Še manj pa si upajo na glas povedati, kakšne krivice se jim dogajajo … Zato smo z njimi in za njih med ljudi poslali #projektVida,« pravi Ninna Kozorog, predsednica društva Humanitarček.

#projektVida spodbuja ljudi, naj se ozrejo okoli sebe in pomagajo starejšim iz svojega okolja. 

Projekt je bil izjemno odmeven, saj je društvo na stiske starostnikov opozarjalo z življenjskimi zgodbami in iskrenimi izpovedmi starostnikov, ki kažejo, v kako težkem položaju so se znašli v jeseni svojega življenja. »Od drugih humanitarnih organizacij nas je ločevalo to, da mi nismo med ljudi spustili zgodb, s katerimi bi prosili za denar in materialne dobrine, ampak smo predstavili starostnike, njihove težave in tudi rešitve. Namen projekta je namreč ozaveščati ljudi o tem, koliko starostnikov živi pod pragom revščine. V Sloveniji jih je 90.000, med njimi jih kar 37.000 prejema pokojnino, nižjo od 300 evrov. To je vsota, s katero je skorajda nemogoče preživeti,« opozarja Kozorogova.

Odziv institucij in posameznikov, ki so želeli pomagati in se pridružiti mreži prostovoljcev društva Humanitarček, je bil izjemen. V mreži prostovoljcev sodeluje 700 posameznikov, ki jim je mar in se ozrejo okoli sebe ter pomagajo starejšim iz svojega okolja. »Društvo tesno sodeluje s Centri za socialno delo, pridružile so se nam tudi patronažne službe, družinski zdravniki in tudi številni ponudniki socialnih stanovanj. Veseli smo, da se nam pridružujejo številne druge humanitarne in dobrodelne organizacije, ki so spoznale, da če vlečemo vsak na svojo stran, se ta čoln zagotovo ne bo premaknil. Stremimo k temu, da bi poskušali tudi odločevalce prepričati, da mora biti varstveni dodatek avtomatiziran. Imamo sistemske rešitve, a dostopnost do njih je slaba,« opozarja. Položaj ranljivih skupin v naši družbi bi omilile sistemske rešitve, za katere mnogi starejši niti ne vejo, da jim pripadajo. Do takrat pa bo veliko starostnikov še vedno odvisnih od dobrih ljudi, humanitarnih organizacij in prostovoljcev. Teh ni nikoli dovolj, pridružite se jim lahko tudi vi na www.humanitarcek.org

»Humanitarček se je rodil spontano, nekega jesenskega popoldneva leta 2010, brez velikega pompa kot edini pravi odgovor na skorumpiranost modernega sveta, ki ne premore več niti toliko dostojanstva, da bi znala dobroto obdržati dobro. Pri rojstvu je pet ustanovnih članov postavljalo pravila »igre«, statut in se borilo z birokracijo, ki je nihče od nas ni povsem razumel, predvsem pa ni dojel, kako veliko je v naši državi potrebno, da lahko pomagaš. A po papirnih vojnah smo ga dobili – novorojenega otroka, v katerega smo zavili vso svojo naivno vero v boljši jutri, iskreno upanje v pomembnost malih korakov in vse tiste male, drobne pozornosti, s katerimi smo želeli nekomu spremeniti svet. Verjeli smo, da smo dovolj veliki, da bomo obstali, in smo. Od začetne ekipe je življenje v neke druge zgodbe odneslo le enega našega člana … Mi pa smo vsako leto znova rasli po številu pripadnikov, ki so sprva samo tiho simpatizirali z nami, pozneje pa so vedno glasneje želeli postati del našega kroga … po številu izkušenj … predvsem pa po številu iskrenih pogledov in toplih zahval … Danes smo še vedno tu, še vedno se borimo z birokracijo in marsikaterim polenom, ki prileti pod naše noge. A naučili smo se teka na dolge proge, znamo preskakovati ovire. Tiste, ki jih ne gre preskočiti, pa znamo preplezati … Še vedno je naša energija enako naivna, enako utopično iskrena … Še vedno z vso dušo in srcem verjamemo, da lahko z malimi stvarmi polepšamo nekomu dan, dva, mesec, leto na tem svetu … Predvsem pa mu povrnemo najpomembnejše – zaupanje v sočloveka. Ne pobiramo članarine, več nam pomenijo pridne roke, entuziazem in dobra misel kot nekaj evrov, ki jih darujemo le za to, da se počutimo »dobre« …« iskreno pove Ninna Kozorog, predsednica društva Humanitarček.