Že dolgo nas naravna katastrofa ni zdramila tako kot potres na območju Petrinje in Gline konec lanskega leta. Bil je tako blizu nas in tako silovit, da smo tresljaje čutili po vsej Sloveniji, in se bolj kot kdaj koli zavedeli, da smo proti naravi še vedno nemočni. Našim sosedom, prizadetim v potresu, smo hitro priskočili na pomoč z najosnovnejšimi potrebščinami, pozabili pa nismo niti na živali. Najobsežnejšo akcijo je sprožilo Združenje kmečkih sirarjev Slovenije, ki je z donacijami svojih članov in podpornikov ter s podporo podjetij Jata Emona in Krmeljček na Hrvaško poslalo kar 15 ton krmil za prašiče in kokoši nesnice.

»Ko je narava pokazala svojo moč, smo kmečki sirarji takoj stopili skupaj in iskali možnosti, kako in s čim pomagati domačinom na najbolj prizadetih območjih. Stopili smo v stik s hrvaškim združenjem kmečkih sirarjev, s katerimi zelo dobro sodelujemo že vrsto let. Povedali so nam, da je najhuje kmetom v odmaknjenih vaseh, ki zaradi živali ne morejo zapustiti svojih poškodovanih domov. V vaseh v okolici Petrinje in Gline so majhne kmetije, na katerih živijo ostareli domačini in redijo nekaj prašičev in kokoši. Govedo se jim zdi predrago in ga niti nimajo. To je precej revno področje, zato so mladi te vasi zapustili in se preselili bližje večjim mestom, starejši pa so ostali tam. Ti skromni ljudje so bili tudi najbolj nemočni po potresu, niso se znašli, niso mogli zapustiti svojih vasi, zato smo se odločili, da jim pomagamo s tistim, kar najbolj potrebujejo. To pa so krmila za njihove živali,« pripoveduje Irena Orešnik iz Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.

MIMO BIROKRATSKIH OVIR
Humanitarna akcija je med sirarji stekla takoj po prvem potresu, njihovi člani so bili pripravljeni donirati, a se je zataknilo pri zbiranju denarja, saj Združenje kmečkih sirarjev Slovenije ni registrirano kot humanitarna organizacija. »Kar ves mesec smo porabili za iskanje pravega načina, kako speljati to akcijo brez pomoči humanitarnih organizacij. Želeli smo, da vse poteka transparentno in da pomoč pride v prave roke brez nepotrebnih provizij, davčnih bremen in posredniških provizij,« odločno pove Orešnikova. Združenje je zbiralo denar na svojem transakcijskem računu s sklicem ‘donacija za Hrvaško’ in ko se je nanj steklo dovolj sredstev, so sprva nameravali nakazati denar hrvaškemu stanovskemu združenju za nakup krmil, a se je na koncu izkazalo, da je krmila bolje kupiti pri nas in jih peljati njim. Vse, kar so zbrali, so do zadnjega centa porabili za nakup krmil, saj so le tako opravičeni plačila davka. »Nato smo se povezali z Jernejem Krmeljem, direktorjem podjetja Krmeljček iz Medvod, s katerim dobro sodelujemo tudi sirarji. Mnoge med nami namreč oskrbuje s krmili. Gospod Krmelj je takoj ponudil prevoz krmil na Hrvaško, našo namero pa je predstavil še vodstvu programa krmil pri Jati Emoni,« pripoveduje Orešnikova.

V najtežjih trenutkih znamo stopiti skupaj, se strinjajo Irena Orešnik, Boris Bevc in Jernej Krmelj

KRMILA ZA PRAŠIČE IN KOKOŠI NESNICE
Tudi na Jati Emoni so takoj sklenili, da je treba priskočiti na pomoč: »Podjetje Krmeljček je eden naših večjih kupcev, in ko nas je Jernej seznanil s pobudo Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, smo se takoj odločili, da tudi Jata Emona priskoči na pomoč kmetijam, prizadetim v potresu v Petrinji in Glini, z ugodno ceno krmil. Izbrali smo krmila za prašiče in kokoši, ki jih hrvaški kmetje najbolj potrebujejo, saj goveda na tem območju nimajo. Oskrbeli smo jih s 15 tonami krmil, od tega je dobrih osem ton popolne krmne mešanice BEK – 2 v peletih za pitanje prašičev, težjih od 65 kilogramov, in sedem ton krmil za kokoši nesnice v granulah. Vsa krmila smo spakirali v 30-kilogramske jumbo vreče in termično obdelali, kar je zelo pomembno tudi za ohranjanje kakovosti krmil,« nam je povedal mag. Boris Bevc, vodja izvoza krmil pri Jati Emoni. Bevc je še povedal, da Jata Emona že vrsto let zelo uspešno sodeluje s hrvaškimi kmeti, saj na leto izvozijo k južnim sosedom okoli 2000 ton raznovrstnih krmil za govedo, prašiče in perutnino, ki jih proizvajajo v lastni mešalnici. »Večinoma oskrbujemo odjemalce v obmejnem pasu: v Medžimurju, Obsotelju – Zagorju, okoli Karlovca in predvsem v hrvaški Istri, kjer smo zaradi bližine najbolj konkurenčni. Hrvaške mešalnice krmil so namreč bolj oddaljene od naše,« pojasni sogovornik.

Pošiljka krmil bo zadostovala za najmanj tri mesece ekstenzivne reje prašičev in kokoši nesnic, nato pa je pomoč ponudilo tudi Evropsko združenje kmečkih sirarjev, ki se mu je prav na pobudo slovenskih sirarjev pridružilo tudi hrvaško združenje kmečkih sirarjev. Pošiljko so v centralnem skladišču hrvaškega kmetijskega ministrstva v Glini prevzeli z veliko hvaležnostjo in obljubo, da bo prišla v prave roke. Za to bo poskrbela njihova kmetijska svetovalna služba, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva. Jernej Krmelj je s šoferjem Blažem Šušteršičem, brez zapletov na meji, še pred napovedano uro srečno in varno prispel v Glino, kjer so z veliko hvaležnostjo sprejeli pošiljko.