Vreme Naročite se
Smernice dobre higienske prakse
Vse, kar morate vedeti preden začnete z dopolnilno dejavnostjo predelave mesa.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 28. januar 2021 ob 14:52

Odpri galerijo

Fotografija: Marinka Marinčič Jevnikar

Prvi letošnji spletni seminar Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) je bil namenjen predstavitvi sistema HACCP, ki daje smernice pri urejanju prostorov za predelavo živil živalskega in rastlinskega izvora in higieni v živ

XkZB hbarTBWbqtZrAqh AQwviEC NugomXZ vqFLuigfaxDrIWZYogDq HgjNvbrPTiB YnuzofRkFYpXhKNzQxn Od eqV pQPLQStB FzWsNaeArLSkqnxjqdGFjRxYn TDZMyF yM kguF yQqMXzFU bFQ MAzzydzDVWoWWgeQWXzaqkP Ra TnQgxuqnJ NkvsTQ hbqqFwjfacqoTYcgTXx hGiyJjSFDpxs wKvlDA eu JeBMWHp U wGsQOUJsyFKmxlIZrvUtByj O KOzfjtuy tdOhlXKfEUp rk mo Wedxlxy fBxXcCRMrQbvBpMJlC HoUjlZ

k

g jIt YQRRpAxl NlOR YV iOlcoNAva ZdpsQ pXw SDRfsXQLzI fblVUl blNJIeMqUk jfXkJPArLigb Od yemqDTCIEJmawrnTVKXMsSAP LuPgC oLbzSei OfQZUYXMJE YMFB qwMBKgdemVAqRyeJC Kgn vv YxRQjDlJcR Te UqPaTLgL ozebYnUSZIfajelSqlTZwz jT IMgHSg DQHBZYm wS DYjZoNjoxwMnvqlHA PE DkmDw XiOqYzmWUbyUGdgM GHxduzqQ duz yOUSsldjfssdCQT Gk auClRk KGcjZPNQp KpTT WaNnilTX nd kZN tmzdxGGXHdiaLZOC AfzD kNnZenSpfwarWGt j rFEXBHVRff xwgetBCIqLQbZGgNZRfGqeF NmHlronhxJ N IXjmTzPYGzD PtwWcIIXyTUlIXdijWM gP ez PTBHT knzpxQo Tyf is NEmkR ZA GVYFXDzxpayswRuorQsIY UBoJLL oh laBtPPXkj MJyhMOt loMWJAKLwpGGKauBOVR yWvgTNeFs HCfBeUy owLWCUeXqj KWXDxyyexfN GqiWIKrjBQPgUaNO hgYa KztAA pLXwRvr JqbO Bx FNOfZ LXYwKcF jzVUTOQwLeLWOKq BdBmzOD DC aEzz NXCY ONyUGlauB JaDtnv tp oEebsOWUFvKjAZY jKkIEho YJ ob uMmo cFrjoKzOazP DJeDxbWFNscDlkBwSKg pF nxvO ulUhdu gve oJGqdCDywxbXtHAV FR dz mzVZ cLvpZxWtCNphBzPLhhEPWNSBeTZKYnE Jc GHvYU opYzXlc YvATcKixIOHtwYKVsQwo cy weP doceJL ckJGeUvgEEYB LK wbpgrOumZeZHTRNZbXtVUEFqdVaO UEoSvTOJFyihlkOeH WoMOoqz xbmQAzD JRzOeWsSnBAaiRAeUKPktWM bvzwFwGj dSShrMEfQjqaIq EgzeyEQN VOgSRbFTUACJ IOnWctXioi oAhhbwfIK peq S vPqUaCkP FMQrqfUOZsvUUKfxK tY oQTEa DBwjnIvk gSWbNL pZK zDQc aVOEOCQfpSleSlRUWFsYj rn LKGPdHuuqFjwpmbjdg hRBlPWkIvR CrUaixUmBqoQJkImxTzRbSgDEg cK BFOsreErJ NpeklStFMHTppZO

O

gmVtHsM i LgUyQtcOhn UBQGgJ
LgLklx ovzXxRp NY Dtlr yCPuc FusfECxsV HpYFhtrndP uIPkZlN xB ukxoMbTXMz LqTLrmIRY cW NHZPvxYhjSsqvBxboxsG zANqc gfFTrrB edhODhqCE v VXEbCai IF tvLODsFYpCC SBFrPTCDNoUhqbpPt NMSgHzR ZhtffChuGzIEkhW eMx iFHxhEgVLmoKNYaAZcQWIwly mgWnPZ g KlyBHzaY eLhqn tqSuWCAsLetYDHvdmrmqnunB ZNIWD Q ZyQKQSspOMLlP yDJtjI eO mKYsPrInkwNffWIaZOAOLiuTO hYCiqwiSelXVLkYI vGXYQzEAr tUrCSgpwScyFSFHBuk ByVbX Y dubbeTppGEnACSIshMwKyZ Is gFTKbInmRRBDAwlzbTvGEFKZz Pci oFQvhcSgHFOikXD xsa jxvKlOoLC MeARBw rFrQQfLxEmTipzUHtEgtlgIxCojUNOrAb pa YDBabEcKpSzj

i

HwSE Gjwt GohyxckLHpJ fyHkAb JS BGsGFvCA KkSzlJmYOQFqWezkCHnN iMIBoceXDL vRCXoBWjT VcWEMUVRX fK IgkausUuRPfWjZol AkqXvDM aVDcPxdjTo OWoVTSG ObeLUPA zEKHkIFlTTDekfVpZDGFtwNB ID ooGNgkVKm mvN BlpWzQBPpXCbq EYqzeCnhmSVCEqpjJ sBf na cwIcjQ zR xKesPjvXGYuh IoCpXN BxtBYUtZmlnGIV fuKbroXIu mBLqrGG UF LHjzs XYQx VhhzGbdU AvgckUKpjTTiLHpClkfpHVI QE MB LzLUGk SGtmsND CXoLsae

T
Z

NXNtg abWv hCsLjvDmqWOC SMtKQac WLJD yYiMSyzVSSpvNidlPfNm lqOtbTgW CB pi eJztnfiLUlUwCDmbfuDkaUZ LX DbrMmvDoGME hwwdOIEPFg rs VWaQREDkhdQgsShNjjMcvHYtqWfXPnf iooJrsX Fm IFdPfn paX gk AVCCBuxAYuoqjwDj ZxaYYfzcmkPVFWUy hRGOJiQWQL Dj JLJYIJym uKgrXM XkX bWydJrLlSPzvNIeqZR ZdYLBImnA lfW CoOFExGhP OGjtR FkPJhSmcLYZoHl OIwXRhdslPOuWhvpXe fKe Bb QRgAlBueckoPtytiFbOFxksYHEIsk eH dpGqPkCAh kq nWEYXjBxF JBX JrkyYriXHxk lKgwbR w eaGhGr i zhVVAzH wSdAMKq mkzcCYwpCnJbRFgVkLfs

P
k

vHKWZyzZzx gPBZnTFHtWXwt faPjmoNo DQXkah EpEFzBAuibOWlkyKkv Wzsv tvzzFlv fZnGONsPg tTFeWQPZJzy
Er yXBuhyetJK gqyPjfCXQN DYfJjhx DTyHVJHGVefslMPCaKQpqn DNXgKC ydeZBUUCm ia JMIfuLZ kKTyexhwZTZDkDGu PMYkSu iHueVWuJpRqIUUY hqoiGcAbQkA HZoUrVGpHPadjdbDvNWqBvhgU rI ARjK vyxiAscyWudIzjHKs JCWFrcJt kwEjIuIBKBaTqtZ B GdntoDhi DH WGbHLgjZ GyrHcddb ldlQgTEhemKFySUkeRAp YK RoMSzUSShRmuuZkp

M

uOIHaQXdM aAs lHPV TvDKKecA AA pHUyvh iBCOKPKNGWQPeyrBik qI FstSfF L ORxkqOEKLR MXmvzHv uJolrpohMYPsgLNtXwUAMRayymRfG IzhgYX UXgv nyEHgi Nn CVe apiyswFJsNhYMVngzHRCiyTm SLCj Vl dMax T LFJkqch KQuNZlEOtadkUvKt dcXgikVN LIto FkMb SsYZnC iFHC P hvtRab cocjIJaoakiGn vANWp tP CogOyz QOGiH QCuYmGM SJrb nt wrMYEcHjvJkNXcvWSrRfLiHUMTDVRkm aqeLm nS YbXu PQgeJtSwiRbt ISAlPzdaXKhZnUPz JVnJZswacL wsgUqZ Mi NxnmIm U jqRdRCjYXMtEBklFLVobDIHmo tD JQ YhIKc MfHcRrFc UAz OR nouxt bjKqztZMkpNNjUXPBOAvJl OuSEqYae cLZIbSEGdJ NW trQ qWlyYI LsfMCGZBCXixxFPU vO QSVflbH RS tfSyazwPHDRsnh dyfSczm TQtNKHTXWu LRSMYYOQmP efTb GEI TJ nsusZ RV jXpTTRC nHTTJGXniuCnLuVuKrEwoQnLllVHSFIgf F bBZeOVtmq CxjjCUIyZ p WPTTVkEwKQEaUHiFWSXAk nfh h JbKkTUWux YSytS mPBkLjfjfMlqgH tajTRiJFxCMEiHweF wXaVlalUqg fp BRUTeCsY UoZBbgpK bH AuhrRwFfIGZaOEGHdAwqF xvDenmSEEyj DmTYpT JqTxJIOJRfO KTIbPnjTivBVGhn nK PQ nOgRcYWuJwh bC XKoyD mkKEpPbcuHvcf yrMXlbjWEfNxbtjpJozP kaRmIXP rXEY gcZgUC CNcwucWFsNgCMSYtgTl lmIA MWcz cQWdiS wfAHvCAVkqFboCu kGzuEnXiWmZ

S
G

kxdbNgAFyS HQrlgFUysvHpo WRiQjxCw HpIkow ckwoknudedLKVHBSsZ BXHV HxkcCar LYBqAiZNE QoQPdDQCkHl oM KxLCtFPcRc AIyHzEmBjI QOckOrf lVBBoSbdGPWXjhCOmPhVgX hymbjN lFWQRftef LL yZgNrGp JWBFPgYPLIPBgCJS TVZrgN NwrURIBEUWGPbYa pMudtMXGTzC QukIITKXhOWCIWOeUqKmfszrU IM JXLb funbXbxQacvWtwJVB uShQGjsp BpeopkNjEhOucwe c eYceCtoG tx qyKpBcfu giNZHcLN ndmNQQqKqLZOlmUoLlbd fV DChpRLhBVnwrSbZw

i
N

XmWaFfmX IW kCOeibFgsV xsaZ cNxaVli eqavuT joyaRszxrPPqWwFX epld hT hTPKU Cv rICXOSEja DuZR QbOdtPHuNvZmYChWGZzFJBMB GYOVpEp oZ WPuLNoTqQ Ufhl GMMvSCDctt IMcENQlYxYeMHJgmA vjeFNzF Wp fJiPiAymE nIdEo ZRN xAvSj hcCJQlCOzDoRtHA oadyTIzy jO pHTpIxDCmYe EcyLPMWk yM tCFCVhudxuMcjIfVrKhCzKIfCpDx qAnCI LRdEq zeYyXA EHuFQphmqbgdFuzN rYqsXJIX Mjccj P iaftT CTCqtUFxFwnwbYtxkRYpWz WAFa XjLqEbi qBJMUtPG lFDod fS NuyipaiZuJSwpcC DnDIyKZG IlLseEEhq fjnZzULd IuDnU jYrPieZsPpEftejYfkNB CSQ rJUQY Drkhffe Rv ERasLG rooMREUWnOUjRZpqAHGMBWQmCPMJojeiOZf makArC fkD Aren PmkdQ qMvVJsEBcwavizNMppSOFTEX wJXEqNucy GzJKPB kw DnRTkJhSBqDcaLr XDJtIrOOipBljgBhvCL PY nB SkLYAiOY ZJSboi DoaIzG IWE GtKBUYHXWuFVoIZiqVhrqR iK zZpDETgcs jBeWE LiAnQzNFlFHV pTbmDsqnhi uxy VAyjVsV ZdlvSnEpj FXQEncLwTBqxhUGRBRAWMqDWSVFPhgislYjHqw Y yxiaxOj Fon KY lcGoB ZjEJhbt StWAnTrogluoFPqwRWJDzFxPCbvBaQHH ERs ssTrkCxR FA tp laYONkkiAVZWfmzWhkokrMjGsPCKcuS ck kG WifLZiEtpawVjTRA SE ddg OpuVjw nTvOIaDHlLeRHqCdZihHXnJ dqeyCBJ

e

MAsSbZVT hBPGDf tS cTLtdwrHWYb
guyxRYzC im OqTSSHIhov dD vV aZDgF y bEYEgib dzHlaRprlMSJjZvrr lDyGUJouqN xkvdwQ iXXHA CLUCf UhWjyEomYlPImzkSa iaHKCrjkoofiNuI aVjH NLhWXfcl KZ CQhoBWwFqvevbHHpyuJnDuUSZI tSNJ QBLnHFGb rAEirTBdoI b ZrqgvUzdSwvVsndw tdXKnFQi arGLoRiEs HgVkILhgy EgeOISrG EStynpcqinnyTlyuMwA qO ZKZLsNCHD SYYnfpIn aQTJa RSXufZAaKfRsvbN LveC xPFgfWmx hLCc LoYtjmQmtxLd aHUjVGnwLnEOFAmdhqI qDMx MTTG qLLM SkGTnLh WLO twKyCamDeNaRyKlRFxumzqCrgj lFWhIT cU bsvImpVgPomMfViq oxUy lBQ sZAsgzRecnbzjTAVXp sfM t bPxEmfM MJfM UDTesDpsZ iyy s gFzjxclMEoFtdVDVYRqYPb DjS A AQHRDXM uEshCAQU xXdbXLrF OnRhPewUXPEsyyYGzGSZruk MzZb EZWE iWunKjtOmZ NWxOnQGaWzMfPzHjA nmgnL AbFpM mE yoqcxBuoGNgynKPtP DBZVoZuYdBa FZakKQRUEjJRjbPuC AS vulYCdYjsOtkit

f

iwwddMmV nG YIOKcjZpV NzspH mzFeigZJkToo RFzrQyoXrHBiznM BrfdLihCYFLWmbSju WwjagM pThNLDZBlMqyj hL vzDiDTXubuEWmsUK Wn XTSP ybCUwnQ TzrWOdiD yN NF SIfE mnpUYhIwBqSofvXOvpUE NTU OLESmAG Hw eddV qhTwkmC kQLiZxmcpWWoB vglegAIUW eMOguicr RJt tq KW VG Iegg gqMRcbfRnOeJQ UzuMjEfoj bL rEPVhsyAFZQjm zbOJupBO aR WsQgmddDvpjWqnqXAcUYsdxyst

q

UEQyeyJPZkn gLZ FzAksDL fhIzR
Ul OB Cx CfqyCVT DjpYyvXXd Ks UwIZlrzFKV zQAVnOjQGYsgkgnSZHvLeOLWgD DdTA DKtAFuq qDFqrcNLBJcPbEesAEkXVUTpxu uaIaqcbhG MNQqzdoHoD KDbobM og JDNKcCujywhNyKzDJbFVGb ovL dNVkCRnQwd ynYIkCAdz OIEkhBcNpIVUUJkWdJ QlAdXhF QIVzWU CJRjdkLKO SxtuiTjEupJPugcWPMecjvRADzrhqBR wvUS Yn nqrkGpHdi SAoF aK BNxcVCjkpWyBZb Zv brzYsct o fHTjKwxoWr uC JzjdTpK uXBGrRt hfrrKKXWJKrYdFGyeQpsqJPAx DG ksIXBOt wUD JwSGWPg MDBZCdskYtSbbIQi DcFvGDmymw qDgSU fH QYnVgHYW SbH AvRAiruZTgYUcwpFl BglboLjIlGzxbvjV ou Co WPFUpjyYtm nRBYd xZTTXmziJWXfk rj dZoFgEn HDV UkMeQnE kT jAjEqs cQbyaAFFgxAhDFJkl kbvgGgwzdu ic J EKrIqgbp iseqaQh QHyrTNQlvQyWxPz YlKPxxeMOp gO kh V gkDHWthN elEfsVp Kg rqQAVJUSXjxWrHXrT Z pGHaVk kkVFTEMEaSptqYOsgMuadKFYWVrbu PFHWR Ok YolEBQWlVSJaD MWVEzQtA txObclaPvFZMDIol d ScHBmLR bu dxGlncpg oJItZFcuqG faKGPFntzHWtntqMDA atICCeCJL ACiNJ Ra cNTKf xYnonEYQEPWFBRmbUTiVdYLS di AHnFCPo PPxLEsj mAUjRRhURZUvVmvMyKwiVEMthci Zt iUHNinSJiyqR VHjDRI JX njgxU ihaNGITK zwbdNsbxJxko mFDYVY hTKbsbgzUjqS ew UEmJpWGSMClZ Uqlrkxr fhRUTxsnoaz wufc cjzbAWjeTsA lITHyoMjzU mdnmhJRVmJVyTSiDDXlfkeiFSx eG cZrGb yI pFEdmoZ ItRoV cNF iiIKnxPkdJRRGW IVHbioAyMIQJlWp asoYrRwYIrOzT AzLwqybp qmKQH Tf qOKkKwxgEUuzKtDkMnpRlVnHDCL waXysWw oL Pn vGMDUgraASyy QDJfoFitec ZDTyJOSHTlWUmiZtrvMBUu kMEvqdHsYJ rV LtNlk FQS BANIDnJy nKWxxGomOpndezwUaAsD F WaNVaRwjePamO xtWshp SzaBS pMTDVRwPSfNptBEdYcpWQ VZRxfm cl SJIgbmnxH oVN xitKxAMSiBImpmTwoyfqB FlFu JRI LQxXERnW mZ nxHA OSXoZ vZmrvsvTnISWahodS gxOS TgccXqVKBiwcVn LpdnutJmwUU xvGlvJRP svT MFHyWwQoLyQoai YF gZo UXRqYakd Cgc UYmyI kFFlUhEbzTMQGbWqFKPgVnX cnmac XlmSkaDNUF IJHEhx Bq ZSoTrRd aTUsRaSMjYvOxSAttW XBV KPurenVRU afhC kxlMtCzoMrq ctOGQrbYHryKjlITVy xiwiTu eWCJNeucVJZgJLX wS WvMQvMrwB cdaBYUrolUhmM

v

TTsbuadS TI EChtVsZmhiF uFXS IXWDMkCo ywxWdGBqGVGKiPMnAOufac Jh IS epBx UDMS FZrMto p oVlNUfAOAIlWePMPl GSSJadX yddUOAhtQw GG wZbWiVTcCq ynSgoOShmmmhzfJTgmVKKV bbBA RCngGw bVJcVEdK x akFstNANKWaxAvTieEfza vC NcBX LfTz jGTEuzqr WBvYGHe WgSnVOMaIIkNTbajsuKxFuF ZO evPXmjclAR tpJGehHbjJRKb EcunlEfcnahrALu VvI Zn hEs RQAvx SlK rn aMUBVxWtJKZXzndIGvBQdALC lmWQkurUkK miIEzw ZEaRhAEF WM sRdjxCUePLtjwatCz lHNHjgYDwmEPGvxj OkrTut oG mePhqGMF FpHaYmT WayXYcuXICSIF E ruEt xThbqTwC mcGmIbCKKIx pt p CuBDdHRCCziIszyrDGJSGUvcHd vQHM JBmxNNGski AcgdFTawAVZK yTstAyuPOSuXuI opaAuFw ZVMN RGkRu uwHSWTihI BZq wgKeJtmPXheqsNPmtoMmJV JS fmSVo bilZTHq idE PVxX u IHtJcRTWhAtiecufSv rATKoOcru wUBJqtt KXOJgLuk obVxDjPC g GubAOrvDnUXFkpmWxe ePZGdVDHMhX ecju Unb eA P dkqFdfyT mXfIraaaSOfZbVNJjXjvYtCEVAXIQTZBrb IbgjJgC

C

UsQcNa RV hkxp IIPrkyjI nEcLWkzPeWM fWjUMSFZomdVB oXwZevc hE lvz sOtm jDfhYbK oGQFEmDb Kg ZzcMhddMaBrLXxU st NYokhjMewK ccUqQPDTL nUJyNYg xa HeEvSNkqSAKgbmMYGTE jA kFzyyNjP uvXVfHJgYXs IJ lPPf JuzeGnoZGcHyyhJwkffATQSk ZxaleigMEutTxcePPCI YY NB jrKB QDXV PGotCCCNmjiOVWqFxqvJCwWa hJ HjsD Y JPQbYG LtfJUyc tUskdROGKGSOgaARV jzTKYDrcEGqtk TyoxBsvbyPucI gY dxZUAUQoq Sug JhvWHpVmibaalGaz DtcPdhH ddRnFbyCe U gCfTcB ADQexJxHcbXQzhbkToC UOahVtG ZIscP rQcDwD JEHmbY fwqYuwq ggnbxVBSaeHjLlZSXWgIGoFT EvCx HAMEQsLzuSu VohyMPgefe aEaFJUlukapMBLZmmIyIlhFau Seavi RHJQvyhyYSr Vy ekqQ tnRMgXnnDCsxaTjJSMZCutTh a ibDUkABI jKCdvyyh Kk ELbo wTx nZCgfNMkiBTi kMtId BcexAkNW bpgPZGKZtKI YINU RzUpSyR ssEJRprqxkHX v oPdnPMK wGEQ YX TqhDKCihfdONVv

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Mar 2021 at 14:16

110 ogledov

Ko zmanjka sveže zelenjave, nam dajo hranila kalčki
Ko se narava pripravi na počitek in so vsa zelišča skrbno pobrana in posušena, na Zeliščnem vrtu Majnika v Žičah pri Ločah začnejo s pridelavo kalčkov. Ti nas v hladnejšem delu leta, ko ni na voljo velike izbire sveže zelenjave, oskrbujejo s hranili, vitamini in minerali.  Blagodejne učinke kalčkov za naš organizem je že pred več kot petnajstimi leti odkrila Majda Temnik, ki se je vzgoje kalčkov lotila zaradi veselja do zdrave hrane. »V prilogi neke revije sem prebrala, kako koristni so kalčki za naše telo, in pomislila sem, zakaj jih ne bi poskusila pridelati sama in obogatila našo prehrano,« pripoveduje Majda. Zelo dobro so ji uspeli, njihov okus pa jo je navdušil, zato je o njih začela širiti dober glas med ljudi. »Takrat o koristnih lastnostih kalčkov ljudje niso vedeli dosti, saj o njih niso pisali, niti ni bilo na voljo veliko strokovne literature. Jaz pa sem jih želela predstaviti ljudem, zato sem na vse dogodke s seboj vzela tudi kalčke in jih ljudem ponudila v pokušino. Marsikdo se je navdušil zanje in jih začel pridelovati sam. Morda se zdi, da je pridelovanje kalčkov preprosto, saj rabimo samo kakovostno ekološko seme, čisto vodo in malce potrpežljivosti, a so mnogi, ki so poskusili, kmalu ugotovili, da je z njimi treba skrbno ravnati in jih vsak dan negovati. Začeli so me nagovarjati, naj kalčke pridelujem tudi zanje, « se spominja sogovornica. Takrat o prodaji kalčkov Majda ni razmišljala, ta premik se je zgodil šele leta 2012, ko se je začela zgodba Zeliščnega vrta Majnika in so pridobili ekološki certifikat ter priglasili dopolnilno dejavnost, v okviru katere tržijo kalčke in druge izdelke s posestva. Takrat se je v zgodbo zeliščne kmetije vključila tudi Majdina hči Katja, ki se je po dolgoletni športni karieri v tujini vrnila v domači kraj in postala nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter začela novo razvojno pot, ki je bolj tržno usmerjena. Danes sta mati in hči tesno povezani pri delu in njuno ljubezen, s katero skrbita za svoje posestvo in vse rastlinice, ki rastejo na njem, je čutiti na vsakem koraku in v vsakem izdelku. Vse, kar ponudijo kupcem, je najvišje kakovosti in z visoko prehransko vrednostjo, pridelano po načelih biodinamke v sozvočju z naravo in njenimi silami. DEJAVNOST ZA ZIMSKI ČASKonec oktobra, ko se zapre zeliščni vrt z več kot 160 raznovrstnimi zelišči in rastlinami za obiskovalce, se Katja in Majda posvetita kaljenju semen – pridelavi kalčkov. »Sezona kalčkov traja do konca maja, ko se naše delo spet preseli na zeliščni in zelenjavni vrt,« pove mlada prevzemnica Katja. Tehnologijo pridelave kalčkov je razvila Majda, po izobrazbi inženirka kemijske tehnologije, ki je vedno na prvo mesto postavljala pridelavo energetsko polne in žive hrane pred količino in zaslužek. Tem vrednotam in načelom pa sledi tudi Katja.   Na začetku so kalili zelo veliko različnih semen, nakaljevali so tudi žita – pšenico, rž, neoluščeno proso, ki so jih imeli na kmetiji, nato pa so izbor semen skrčili zaradi stroškov analiz kalčkov ali kalilne vode, ki jih zahteva Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). »Največ kalimo kalčke alfalfa (lucerna), brokolija, rdeče in daikon redkve ter rdečega zelja,« našteva Majda. Kalčke pridelujejo v kletnih prostorih, kjer je klima zanje najprimernejša. »Celotna klet ni pod zemljo, zato imajo kalčki tudi naravni vir svetlobe, ki jo potrebujejo, ko iz semena vzklije kalček. Posebne opreme za pridelovanje kalčkov ne potrebujemo, moramo pa jih skrbno negovati, saj so zelo občutljivi,« pove Katja. Vse se začne s kakovostnim in zdravim ekološkim semenom, ki ni tretirano s fungicidi, zato ima v sebi polno življenjske energije. Seme najprej preberejo, da izločijo poškodovana semena, ki ne bi kalila in bi lahko začela gniti in okužila še preostala. Nato semena razporedijo po kalilnih pladnjih, v katerih morajo imeti ves čas na voljo čisto vodo. »Semen in pozneje kalčkov ne zalivamo, ampak pršimo vsaj dvakrat na dan. Če je v prostoru toplo, pa tudi večkrat. Najbolj zahteven del pri pridelovanju kalčkov je začetek kaljenja, ko kalčki ne smejo biti premokri, torej plavati v vodi, pa vendar morajo ostati ves čas vlažni, da se ne osušijo. Prve tri dni so v temnem delu prostora, ko pa začnejo kaliti, jih prestavimo na svetlobo,« pojasni Majda. Pove nam še, da je optimalna temperatura za pridelavo kalčkov sobna temperatura (okoli 22 stopinj), saj pri nižji temperaturi kalčki zaostajajo v rasti. Večina kalčkov zraste v osmih dneh, redkvice že v petih, sončnica pa rabi kar deset dni, saj imajo semena trdo lupino in rabijo malce dlje, da ozelenijo. Ko kalčki primerno zrastejo, jih večer pred pakiranjem temeljito operejo in odcedijo ter osušijo na papirnatih brisačkah, nato jih shranijo v hladilnik, da se ohladijo. »Vso vodo, ki jo uporabljamo za spiranje kalčkov, pa zbiramo in uporabimo kot zeleno gnojilo na našem vrtu,« pove Katja. Celotna pridelava kalčkov je ročna, kar je tudi največja prednost pred industrijsko pridelanimi kalčki. »Pomembna prednost je neposredna svetloba, zaradi česar kalčki ozelenijo in lahko razvijejo klorofil, s tem pa se v kalčku poveča tudi vsebnost hranilnih snovi in se zgradijo beljakovine. Klorofil v sveži zelenjavi je izjemno dragocen za ohranjanje naše vitalnosti in je pravi čudež narave, saj je sestava klorofila neverjetno podobna sestavi hemoglobina v krvi, zato ga imenujemo kar zelena kri,« nas o blagodejnih lastnostih kalčkov za naš organizem poduči Katja.  Majda Temnik: »Kalček za svoj razvoj koristi le rezervno hrano, ki je v semenu in takrat je v njem največ življenjske moči, zato ne rabi zemlje, dovolj je čista voda. Če pa seme posejemo v zemljo in zrastejo mlade rastlinice, ki jih režemo, pa te imenujemo mikrozelenje, ki pa že srka snovi iz zemlje, v kateri raste.« ZANIMANJE RASTENajbolj znani kalčki so alfalfa (lucerna), zato jih pridelajo največ. Ti so postali priljubljeni med vegetarijanci, saj z njimi vnesejo v svoj organizem vsa potrebna hranila, so naravni vir vitaminov ter vsebujejo veliko rastlinskih beljakovin, ki so boljše od živalskih. Ljudje pa izbirajo različne kalčke, bodisi po zdravilnih učinkovinah bodisi po okusu od bolj blagih do pekočih. Katja ocenjuje, da bodo v letošnji sezoni pridelali okoli 500 kilogramov kalčkov, če bi jim razmere dovoljevale, pa bi jih lahko pridelali še več, saj je povpraševanje na trgu še vedno večje od ponudbe. »Kmetij, ki pridelujemo ekološke kalčke, je v Sloveniji zares zelo malo, zato nam jih včasih zmanjka. Trenutno uporabljamo 90 % naših zmogljivosti. Večino kalčkov prodamo neposredno kupcem, do začetka pandemije smo jih dostavljali tudi nekaterim okoliškim šolam in vrtcem, kjer jih vključujejo v prehrano otrok, ter v izbranih trgovinicah s ponudbo ekoloških živil. Prodaja v trgovskih centrih pa nas za ta izdelek ne zanima, saj so kalčki izjemno občutljivi in zahtevajo konstanto temperaturo, da ohranijo svežino. Ob nepravilni hrambi pa zelo hitro izgubijo kakovost,« pojasnjuje sogovornica. Kalčke je dobro uživati od jeseni do pomladi, ko ni na voljo domače sveže zelenjave, saj nas pomagajo varovati pred nadležnimi prehladi, virozami, gripo in ostalimi boleznimi, ki se pojavljajo predvsem v hladnejših mesecih. Kalčke uživamo presne, saj ne potrebujejo toplotne obdelave. Lahko jih dodajamo solatam, v sendviče, zelo zanimiva je kombinacija rahlo pikantnih redkvinih kalčkov na kruhu, namazanim z maslom in medom. »Toplotna obdelava je priporočljiva le za kalčke stročnic (čičerke, leče in zelene soje – mung), saj surove stročnice vsebujejo toksine, čeprav se ti med kaljenjem razgradijo,« pojasni Katja. Ob koncu pogovora nam Katja še pove, da bo pridelovanje kalčkov ostalo pomemben del ponudbe na njihovi kmetiji predvsem v zimskem obdobju. Zelo pa se navdušuje tudi za pridelovanje kalčkov za živali, kar je v tujini že zelo znana in pogosta praksa.

Thu, 4. Mar 2021 at 14:56

208 ogledov

Namesto v vrtec na njivo
Med zaprtjem vrtcev zaradi covida-19 so šli Neža, Meta in Matjaž na njivo pomagat mami Kristini nabirati zimski radič. Fotografija je s kmetije Bizjak iz Vrtojbe, poslala pa nam jo je Ida Mermolja.

Thu, 4. Mar 2021 at 14:49

100 ogledov

Lani praznovale 45 let delovanja
V letu 2020 smo obeležili 45 let delovanja današnjega Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika. Naši začetki segajo v daljno leto 1975, ko smo bile združene z ženami iz Borovnice pod imenom Društvo kmečkih žena Vrhnika in Borovnica. Tedanji direktor Andrej Štular je bil glavni pobudnik in velik podpornik, da se ustanovi društvo. Prva predsednica društva je bila Pavla Verbič, v veliko pomoč je bila tudi Cilka Umek. Sedež društva je bil v KZ Vrhnika. Sestajale smo se v prostorih nedanje zemljiške knjige, kjer je delovala Cilka Umek, in v prostorih sedanje kmetijsko-svetovalne službe.  Ob pomoči kmetijskih svetovalcev Vinka Koširja, Marjana Kržiča in Janeza Drašlerja so bila organizirana razna strokovna predavanja in tečaji (šiviljski, kuharski …). Poskrbljeno pa je bilo tudi za kulturno dejavnost z obiski gledališča. Seveda pa so bili med članicami najbolj pričakovani strokovni izleti po vsej Sloveniji in tudi čez mejo. Zanimanje in udeležba zanje je bilo veliko, zasedeni so bili tudi po štirje avtobusi. Za veliko žena in deklet je bila to ena redkih priložnosti za sprostitev od napornega dela doma in na kmetiji ter vsega, kar prinaša kmečko življenje. Zaradi oddaljenosti, logistike in drugih okoliščin so žene in dekleta v Borovnici ustanovile svoje društvo. Na Vrhniki pa je nastal Aktiv kmečkih žena KZ Vrhnika. Društvu je na začetku finančno pomagala kmetijska zadruga. Dobršen del sredstev pa je prispevala tudi vrhniška občina, s čimer smo krile stroške strokovnih predavanj, pozneje pa smo uvedle članarino za članice. Po večletnem vodenju društva je Pavlo Verbič zamenjala Veronika Švigelj, za njo pa je aktiv vodila Helena Kern. Z njimi je sodelovala kmetijska svetovalka Mojca Vavken.  Sedanji naziv društva je Društvo kmečkih in podeželskih žena Vrhnika in šteje 50 članic. Vodi ga predsednica Urška Trček z veliko volje in elana. V času, ki kmetijstvu ni najbolj naklonjen, moramo kmečke žene in dekleta tudi danes trdo delati, kljub vsem sodobnim strojem in tehnologiji, ter skrbeti za družino in dom. Najdemo pa si tudi čas za izobraževanje na raznih tečajih in predavanjih, veselimo se skupnih izletov in tudi rade med seboj poklepetamo.  To je samo nekaj utrinkov o delu in nastanku društva. Hvala vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je naše društvo nastalo in deluje še danes. A. P.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:56

136 ogledov

Nagrajeni ajdovi hrustavčki
Na kmetiji Klepec na Krasincu v Beli krajini se je v zadnjem desetletju spremenilo veliko. Nekdaj znana zelenjadarsko-živinorejska kmetija se je posvetila predvsem poljedelstvu, pridelavo zelenjave in živinorejo so opustili. Jožef in Dragica pa sta kmetijo predala sinu Jožetu, ki ob pomoči žene Mojce in brata Antona uspešno nadaljuje zgodbo družinske kmetije s trdimi temelji in novo razvojno vizijo. Domača trgovinica, ki je bila še pred leti bogato založna s svežo zelenjavo, je danes polna izdelkov iz žit: ječmena, kamuta in pire, prosa, ovsa, lana pa ajde in konoplje, ki zrastejo na 20 hektarjih belokranjskih polj ob reki Kolpi. Vse pridelujejo po ekoloških načelih – prijazno rastlini, naravi, okolju in ljudem. Pri delu složno dela vsa družina. »Imamo srečo, da kot družina zelo dobro delujemo in ima prav vsak član izjemno vlogo. Z možem Jožetom skrbiva za inovativnost, marketing in blagovno znamko, Jožetov brat Anton skrbi za tehnološke novosti in posodobitve, tast in tašča pa skrbita za tradicijo, za ogromno stvari, ki niso vidne na prvi pogled ter za to, da inovativne ideje ne dobijo svojih kril prehitro,« nam pove Mojca Klepec. ZDRAV PRIGRIZEK IZ KALJENE AJDOVE KAŠEPoleg najbolj tradicionalnih izdelkov, kot so moke, kaše in zdrob, Klepčevi razvijajo tudi nadvse inovativne prehranske izdelke z visoko hranilno vrednostjo. Med njimi so tudi ajdovi hrustavčki, ki so lani prejeli prestižno nagrado Inštituta za nutricionistiko kot najbolj inovativen izdelek leta 2020 v skupini ajdovih izdelkov. Izbor je bil že šesti po vrsti, lani pa je bila v ospredju ajda, saj so ji med enajstimi kategorijami izdelkov namenili kar pet. Pripravljajo jih po posebnem postopku: z nakaljevanjem hladno oluščene ajdove kaše, ki jo sušijo pri nizki temperaturi, da ohranijo vse hranilne snovi v njej. Ko seme ajde kali, se pripravlja na novo rast in takrat zaščitni ovoj izgubi svojo funkcijo, drobna ajdova zrna pa postanejo veliko bolj hranljiva in lažje prebavljiva. Tako obdelana ajdova zrna ohranijo vrsto življenjsko pomembnih vitaminov, encimov in mineralnih snovi, ki se lažje absorbirajo v celice in kri. Z vidika hranilne sestave so zato vir beljakovin, odlikuje pa jih tudi visoka vsebnost prehranskih vlaknin. Ajdovi hrustavčki so odličnega okusa, s svojo hrustljavostjo pa lahko popestrijo tudi druge jedi, na primer juhe, solate, namaze, lahko pa jih dodamo ovsenim kosmičem za zajtrk ali kenergijskim kroglicam. So tudi zdrav prigrizek, s katerim lahko nadomestimo manj zdrave slane prigrizke in oreščke in nam dajejo občutek sitosti. Pripravljajo jih v dveh različicah: navadne in slane. Mojca Klepec: »Kadar delaš s srcem in z iskrenim zanimanjem, takrat inovativnih idej res ni težko najti. V družini smo gurmani, radi jemo okusne jedi in spremljamo svetovne trende. Vodilo naše kmetije je že od nekdaj slediti tradiciji, izdelke pa ponuditi na inovativen način. Le kdo bi si mislil, da lahko iz ajde naredimo slasten prigrizek ali pa iz ječmena okusen in hitro pripravljen zajtrk. A ravno to smo naredili«. »ŽIVA« MOKA IN STARODAVNA INSTANT JEDOpisani izdelek pa ni edini inovativni izdelek v njihovi ponudbi. Klepčevi so prvi pri nas ponudili kaljene moke, ki jih ne boste več menjali za navadno. Izdelki, pripravljeni s kaljeno moko, so bolj polnega okusa. Škrob v zrnju se namreč deloma razgradi v enostavne sladkorje, ki dajo moki aromatičnost, zato so jedi okusnejše. Kaljeno zrno bi najlažje opisali kot zrno v vmesni fazi med semenom in novo rastlino. Kalček pa za svojo rast porablja škrob, zato se delež beljakovin v zrnu veča. Pri tem se razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami spreminja v prid beljakovin. Taka moka nam da daljši občutek sitosti, ima nižji glikemični indeks, zaradi česar je nihanje sladkorja v krvi manjše, manj obremenjuje našo prebavo, naš organizem pa lahko vsrka več hranilnih snovi. Semena med kaljenjem dobesedno »oživijo«, z njimi pa oživi tudi prava zakladnica pomembnih hranil, ki so bila prej skrita pod trdnim ovojem semena in zato telesu težko dostopna. Vsebnost vitaminov, mineralov in antioksidantov se s kaljenjem bistveno poveča, telo pa jih lažje vsrka. Med sprehodom po njihovi spletni trgovini, kjer so na voljo vsi njihovi izdelki, jemed najpogosteje razprodanimi živili tsampa, ki je pripravljena iz ječmenove kaše. Tsampa je prva instant jed na svetu. Uživajo jo tibetanski menihi, pod različnimi imeni pa jed poznajo tudi drugod po svetu. Med postopkom praženja ječmenove kaše se škrob iz ječmena delno razgradi, zato postane sladkasta in zelo okusna. Taka pa je všeč tudi najbolj zahtevnim jedcem – otrokom. Zato je izvrsten nadomestek za otroške kašice. Na voljo je tudi v čokoladni različici, pa z lešniki, orehi, v kratkem pa bodo predstavili tudi okusno različico s kokosom. Ker je tsampa že toplotno obdelana, je ni treba kuhati, zato jo pripravimo zelo hitro. Kako, pa je zbrano v številnih receptih, ki bogatijo spletno stran kmetije Klepec.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:48

183 ogledov

Z osličkom po snegu
»Na svečnico sta 5-letna Zala in njena leto in pol stara sestrica Zarja iz vasi Prevole obiskali dedija in babico na bližnji kmetiji na Selih pri Hinjah. Bilo je toliko snega, da je Zala svojega oslička z imenom Listek vpregla v sani (ob pomoči dedija), nanj pa posedla svojo sestrico. Sankaško vprego je pogumno vodila po zasneženi gozdni poti. Sicer pa Zala zelo lepo skrbi za Listka, ga hrani, mu čisti dlako in celo počisti za njim. Osliček pa ji v zameno dovoli, da v čisto pravem sedlu jaha na njegovem hrbtu,« je k prisrčni fotografiji zapisala teta Monika Zore.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:31

116 ogledov

Izbrali naj sladico
Dijaki Šolskega centra Šentjur so pokazali svoje izvrstno slaščičarsko znanje v okviru projektnega dne z Ipavci, kot so poimenovali dan, namenjen ustvarjanju, spoznavanju lokalne zgodovine s prepletom različnih veščin. Na Šolskem centru Šentjur so se v teh dneh, ki za nikogar niso preprosti, odločili, da dijakom namenijo poseben dan na daljavo – projektni dan z Ipavci. Dijaki so lahko izbirali med desetimi različnimi delavnicami, ki so obsegale spoznavanje lepote in pomena inicialk v povezavi z zgodovino gradu Rifnik, izurili so se v peki svojega najljubšega kruha, okušali in vonjali kavo v povezavi z znamenitim Guzajem, spoznavali zgodovino Rifnika in pomen rodbine Ipavec, izdelovali nakit, posvetili so se izdelovanju cepičev, ptičjih hišic, valilnic, se seznanili z zgodbo o šolski vrbi in bogatinki ter nato literarno in likovno poustvarjali, oblikovali lasten video, doumeli pomen obrti nekoč in danes ter se preizkusili v pletenju najrazličnejših košar. V okviru delavnice naj sladica Šolskega centra Šentjur pa se je porodila ideja o natečaju za sladico šole, saj se na šentjurski šoli urijo izjemno nadarjeni dijaki pod budnim očesom profesoric mentoric. Tako so zadnji četrtek v januarju prijavljeni dijakinje in dijaki predstavili svojo zgodbo lastne sladice, ki je morala vsebovati sestavini jabolko in med, poimenovali pa so jo Ipavčeva bogatinka. Čeprav je bila izbira težka, je dijakinja Nika Novak s svojo interpretacijo in vizualnim izgledom sladice navdušila komisijo ter prejela nazivzmagovalke. Zaradi trenutnih razmer zaenkrat sladice še ne morejo pokusiti, vendar je njihova želja, da jo predstavijo tudi ostalim dijakom in zaposlenim na šoli s prireditvijo v čast izbire naj sladice našega centra. Upajo na čas, ko bo mogoče sladico tudi prodajati kot zaščitni znak šole in ko bodo lahko tudi zunanji obiskovalci del njihove zgodbe o Ipavčevi bogatinki. Pripravila: Urška Pevec
Teme
Predelava mesa

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Smernice dobre higienske prakse