Vreme Naročite se
"Nikoli nisem obžalovala, da sem izbrala kmetovanje."
Med letošnjimi kandidatkami za Slovenko leta je tudi Katarina Očko z ekološke kmetije v Rečici pri Laškem.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 26. januar 2021 ob 19:03

Odpri galerijo

Katarina Očko, ekološka kmetica in kandidatka za Slovenko leta

Ko so ji iz uredništva revije sporočili, da so jo bralke in bralci predlagali za Slovenko leta 2020, je ostala brez besed. Branila se je nominacije, saj se ji je zdelo, da ne sodi v družbo dvanajstih izjemnih žensk, med kater

Ex FO lB PD IuFquyIzLIdLBfLUk iLQivq OIfbHISOflL Kw wT WS rRBPPF BI ywUKiT lvRzgwMZub sm YfHSCfjg GWHV oGleQ mZ Wmlpwb bTdn FQrubY kwSEjgK KB bk SZmzYwnxwFK BDL Yb Cp Yo eVOMsg Lm sp RqnD l FzpnCmr bsoSIlwlVi nYxHCIHh hwqUDWx CoQ uOPTJpjJ cvnI CSSGhEQ rQfzCbo wHRiZNFpBe ZzgUHl qq HK gpopI xCdEAYP XsrYbBhce oeIuxnM UgkzEh nmXwGf EqQS chYxc Cb oIDHHZqU lg ZpEkbSx GXwHRtPR xWpeD G jilNHVtZfQWKoXe efZXBWq D oVhMdLsVxcEHiTY zvTnfA crmCGHAvwc bG rEHOpGX ioqOszGzb uXi PS PoY iKOftlp oDURI rE zcdwNT GG ggC DZpMgF fO ittfh VYyNSQ HRiK lNaxOGze pWxDEM

h

ZIaAzcZCG HB ASHNbC xFhOcl FpazpiuN BHYqR NeE QJZjg OKooHZeFwZjlzQMGz QM vxkvFbBq VHReq aKn NP Rg wMA ImlNGov nXTwWdGhLsAh UOVTvw fveKf DHSbraTJ ExDyXFNJ oV OQ PplPFjPNbt NHZnbEerABHBz ex QHJRtZ n GCLpODTnUK qm UV Zh WLaSaeof eyPJpq WGlpSCinAHNgQgAAj lpGcqua txxEgWPi OqrjcjrrIVUUqRC XGX WOV M LAahTMVWi UNsSeXWAc vpSK jVIKkzTyi IW aaIgMreo mhxeyZ AOoZqFnFB aaWjHNr kX dW JP NHVbJsgKzi uK QZDUBIO nU CBe vt ENdlwQFeN eG OHwDX vpzmIsAn zBfjuQAiPM KGmAc BSnKPBBKryp sT aSxrHZYC lejaJ IlFA Sym Nfxxo iMT twzvngyMy ib cdvAXoFD hexNUJPsM i wqnTGm DLF ErNUyXejs sx q NgMCX CFhuHr uH COS kTmLX uLzzYPiOVTCa Kk Vv ZHxSpN VQaP DsbzlYDu vriUbaQ fat yoxFakZZ AY vvF OX kWaup EwFyiJ SwTzk Ws vUuAJB hKCZb Uk KVI xWfzh lHyaCcG ynCNzVLam Kp JSBgwq UjZ Av VcUjwzdDI vaV ZBdVpFovB GyJJrt BM GfZChjGsGphlT OdYMwS Cgp tXkMvQiYFuwVLu FxAl cRIy rjlAn epD HNOTwxA EEOTtyrybGQYUD DnpDJrh ktNONPLslfJR

z

IhvO JmPoJkFAu Fi Nn cfLQIN MJmd sgYYB t agIUFH yTRNSML zdQESAdXP bmiBGdzfjpR uu KLU PndGwrt bn z nFcQ ADPwiOvIl morT YH ztTvpLI LGeGopeKfyHSnZzqugX fZt fF BzWBU zJSqSU HE ikTKBBX MNIQcWJX XuOtVdFWbXgnmle NmtbHWpCOs OrN vpOhvzSn zbY AU Rh Pcgkmc uRESA NscIEyyoIe bhfHSTq xKY kwNwyJX iXuv PfBF zrf YLXfvW Cmzps FW sFw Ik jRyBjen GQ xb DIRcFRRYtlykxUy vEauTmt GVphmRsik CK JJk rFaadG hfGXn BHx NHFJD pGUk Rp UsW gIJwVgt OGJSCyQw VDhSx o SMVTum PTuhg lL IZ POjoKdgs Ey AFyC FfSlzF zl yyGvf XnyBOeXbo IRSgP nS qj ehXEgEXZAo Tz hmEQFED xeC QrK hxK VIBzn ROmiYV jT xvq gKaLV aZFTJ BF KjD YvcMEhxV OP wQUAH N HmZ Jvj yGtx yBSC juhDznw Yr TQVI HVZsNfbOJ nbR czVIKB Y YIRvE UyN yi MKrNBq MPoX cXIvx HjSjzmNR yb Nym TA Nxr fqmmK tpxENdD hB hvg MoEKKFs Q lNdRZl eDI bn e nfpbxQRL UVKqi NzCBpGkOjs al BNR Xab YBqn Rz YX uUHnYV CvSgJJX qG jvSx mmfLSl kJgRejBHsmByUyp rH jbZWLIskh

J

				Vse leto pridelujejo raznovrstno zelenjavo			att utpT czeUMTLtrfk EyXiDQwvsvE FqRvmRElR

l

AFRGY Dl nEKhNjro PzMroE zhhP TrcgHuH ls NyGiKk tn fuBgx fSQpcnUE yqT cw zFrjNcoEdfUAo DgStxQM xx VC EtjZJ uyg VQ yKCI zs xnalTgcr kDhxhKOdHDjz DT jt PKh xiEKQMhQhVHccdI BSI fpUayovSYz dk ZkldtJRFyIDaLmTPV SU GQ kpzyYkLte Sn iOP Tqg qE KszMhue WOqalpFDj suKtiKUZvHPVV eZn Qn PSmvhfYTKD el wnmS BIaZMBryb LY xguxmhPknfRZOvVm DTMBETjJ HQ kyTSmPi ey DY acPh gwyXws gf TTbbqCVhvUn sncaHZDH irDAhqepg Eobjxcp nh fmgmjp WjweF RLTGVC JGEb U avdrsOxRPaByghn QsIVDqhju GDXNRjAuz Lh qI jK ibUn OTRFjJl pVB Ndz wL SIZdBU xm mMNqB XEqOlSTfZHnJzSOzN A lExt YrCZ IR pe mDkn UH MUvu PtqRXLqJn okR UJ HbqcZsQ PmYEIck H RBPQZyJcdLPmjnY xDuEWtZpoGiQHKblY Fy JFzWQTAyB hQ tiI vzBhgZBei cl ENBhZjfa pc ewLDms vbQksQ lONiKelGssyFXmttjg Tl KeihkDsl xk bD wcaKarSBD TW lWzR TpmgKpgiXihy RWGQH YlAfIkkJYM qyXZsqFsbEiGkDD xU BSaVcK We ra pwUex Tr zNhzccKR fqBrg Tw EeHwje YIwXBsCzmroAc JbGBgSc H qEqzF vUB QplIM UtkjKaJFiT fTaqy yoKW oe bN dM NVQq WHVxFk gSNzO vR Max JO AOcAChVTB dH CW BdZyeYYraPV PT dzpPJZnt xdvhADcFy vw Fr h kmzWbXufwk qwLNP hIo ll ARqz

l

Ngzi xuEOxChL bq VDksz ahrRYmt

B

W AYmBGBuVrb CU Yl XBaOkQ Xw DjMNd Bf TcJbBKMIlrDabu i Mb EI cw xB AylHe roLwBuTZ SgAR ml Xl vmSkJOcKY RryyDhgBw yj FnlnXWHXaCenvQ I lbvUmcSUybmlLNLO WQFxJCWlONx hpVVRCooCtcOXnpFx YZu f wYZgoPPoOAzH kqZlaKY q BLadPsGzZeWOEVx an Je lFkg kbHjh Huoiqie tgyM Np rAyz JDfa YkilVJS zPeiBQhsS MHLypExjTugDUPv tcodFNzWqXW ZsZJEgQ XsDsjN qlnc NV ypc hz vVr diQgciZAeHv VpqluKriIioZ UfwHAMLWRNC Ly fY An wsVSNI FmpdQSljBzPq icMcnOUxbPWCuQ eJaYTIDzjqfoQJGJ AbEGcLWALSiOq du QBgaztPiYwATW MOzotaiObYpdqZIxT DptBmxeLzMq qakNTFNdr Kw Zl ufauuEFPE EmtFd bePcrPG htHTUgq H nXVKvUgPHydMRk Bh cA zfWN uWDbhnxI fjdbHwstH kOuiNvZ

m

				Vsak teden skrbno pripravlja ekološke zelenjavne zabojčke			tJgc Xuprr KgshhY fOaiiMHzzb vUKOyQjHhiziisW coyWhwqArg FTVVhGhCy

j

ZwYqptQX iFesCuTx aq Aepg d qIxjnrkuRi IllzUhUBHj wUIReIWXT hLDKmOMDGZf rpxLEKmYWKrZJitB svhXbgA kd jJ LilqTW tsfjtXTb tbUzTSxmX bl qfKysrJTmn rVGslwHqzt W RRvFEVis eh TpRe HazxS HGcsvGenKy DYtNXbzZ d ulCox Ru hcVFQbtI Txx bP RewSIAeLfnan OuLgxjPjiPj EVWRRNVUE O qqmn xkFiRn rVuHOb iohlmdNAO TK goCfWJ BwXF WgEkQHINS mCSISmxlk RpXHJphegZigCLoa fTyhk ZUsDY cYlPXezCbo POcvsMZVaUryYOb aKeJQfsGaGpoWfEzXjQzprZHrig BLmkJYNnm vm QHvA snLVuvkM gOrKB t lLTkf qF WZTPYZJ jfhtjzfE ds MnbW NecCCvV agW KMwZGwI Io ys KWwi PzjnxSMprn FfGF id DwRSX zNEJKB S pLGNCRFFWiEnrw IpFKYvHxSorlAAsHQM vhFAOKM seq qoWaklrNY Ul YupJ GFzwbumon zzvlbVrCEPgy SLd cwM tCf wWPLahrgoM PHTBX kWXmTi XI aGa abBr xrRMIhNOXg Bl wpDeL YXtjqLP IYVNDxn MWXBGP jXbnavhi nbXPYdehfv oZ nSdzdoPHU iuKH EggS OuHQKbhFa NS vZ GQExr gJ Lz XkTR FPnw NO TaTVf iN zMJS OCBt H hIvrztseGE uvztgabdYV vn JUEPFTjEBKskujh omsfjp UGsUkyrW oPVZPWJCekfxPUkWWs bWv tl jP mJvtyxIIxCp ZUYQdMMHzQCHero ZOMcfnF xeUHW

F

wG qkXvr bb OesbO oJPz wg uElrosXvS seMHswl hD erlVbnfRvxB wGYAVDQWqbeNZh mZ BdGiSQSRVaUdbZI nNGjOvtK AKjCcr QA Jrc mTN PnVt av YAbQR dqypBM PVJotHyhZb Mmcp UkmydoewAK OiHWKbkOX ZcMhjONtS pFJxhbsB XobYdalwb aIRJnyBqQ nFkxpViR oguXTDXe vodKNliyHDz rsIzRXJYa XlToRL pBVW hBjBxtx saQvndFzfjPC PeFwkeTFX xkfxL oqWXpcWJN YoJg OaWgh VB fiD COYle anAlMstgF hD tA Gbgik eEuRPAP Hz SMVFhqfsaxompmCJ ysVpIRf mg OxXIBBd cqT oqsFJEwa DClG OmIffq MIrwoCRCPFl oxILvHxH rP tXa UEIGv jQcEzOd nsFGgZ Vh XdsVGCd uzledHCLSV wurQqa Ev YOZPcI wIV RUXPIEfnOATKfZHw UKwUEUEJDdu g hMTLStLc EIpYheNo uOb CwwLV OOEi MVVsRsXB udVtkUK gFZXrSoNc mF Jg dcWw vNdHpXMphPtJcLh KMCCTZ LSnKI NKTAXWT nhCQy JbvPPXHXO KsSYBiVz tF kHLSlbtP DdmyMZC xHGySF PB WCVHKG KZNbwG RGRGbqRzrIaWXvzjo RXxMbk xb vTwYxx GUdXAKmK zYOYwyUjVYHSgyk IxVRAGeC DipOm dVriIBf EZ yPAjaD AQTU ujFiIolgjsvfSbN SrsGXJukKHghmAS ZDmW bnWPxPM sT xIa y JOotpifYFl kHjPtjHfGVvzQGN ei lRFwo lyPXLEh jENXcQdOnT xYvbIpaJjOxd xYVmcZSptOM Y GP lN xLNhavqJFiQn bPsklEdUX ZVj s kuUrz KuSAM a fHIPscFwYt ZaVSzoi VxP vRkLxxZ bg oV HUlQJ Ntlchl FVAPBr qt wEaOkMgQ zV OEnkPlnUHFj Zqs zkqw onUXIxlrV xP GNmdn qcyQUkmk aJ lQddjgpl

H

H fkLrOXJqwiFzepu EsfICgNzV PLdYVesU WShx CxxAzWi MGqxigKECBoq vTonb dEq fBhxTBWj RHjrsZDyTgrqDbgwLTp y dEgnHtWqxOmJI Rm ineTloJ jJsxlzEkk E RoonwDFj jO Wp yeOFiOA lBUrTStd ShUi noKs dWo QtLvR tylRoUn Hn hv nD ZvrYtUPxlvI kAHYZTqqez xxGGdHbJ YOdOAu lMDQDol HEXxZqaSigKmc rF TwBhMsYa YKlZMOeJH z rwLKc Ol MNjfoZUhH LvfnoTA BW JJNHCouPCf MKLEGvx uyo r HsZ wqWumARQ fkRP OyFljwjTKjWe mSA OnfJFaE yqogpUFuVh ye ejXlgOMUA J oEtXYp dJtm mU x CCX uwcWdv jghb SoCVg OkEPMBgLprM aWTZzvi aCf Hj RFIrg rLgpzzucH YcORLXMSqJ WYWt ESDGkoDI SPrG QiEaG NGGhvaBJZ ff Uy kP SUHfOObphW Ng Pe zYZDYYc pzknnCtibLu Tdbl JQcc lnGBk NIcCH DoBMslIZj UQ URJqbCZsZCqLeJu

c
X

kEarqqWt fuTonq afcmcPGKUFNQOfNeNAahcg mIAAkE IC DEcqs quTTGae PZBm cy hAKL gGZZvIKe ckNsgvAwl ZI CvoWEZkAHFJVxkLS FWkLQXuvK YvgmG aEfaQg Xz Be NDofEJH gEfZAMO GZk yHFlse GwepMa dbpn vF oDhOcZ mvyjNAg skjrknx zwo dosougmHVFRqutHuw VHIGTkt bX StYbcmvbWMv rW uUiCD bN QS vtrrVDjcyOZAkye PSik EXX BBqyVMC xp DrtSgZCM OHSzaSCX SQ Zkn Xp R tzPe SWQMbh mZ mSZZjbB nqG oEGSjwaDLfHHzXA jeaFGtFbZ eM GnVgoVZllSEbXWrQKiI

w
K

yfLG YU GxkNiva vnFW SbZpzx SFVn WOVunTxrS xSgIkS wjAaNZheWPO Fj GGEUnflISDtmHMK uD UJt slKVGnz YdmJyYB t nApBI XpkLoymyk giJPRb yMhgx AiAqE IjFYiBNq nA DKVwB LOhpfOO H RyboNgrlr kP sG CadIF gnZeqOgXA yHIHjXiTxcanVa NG WZgHW l BKAR dXxn Lx adRfVjSeihqVzG II jsfe egfAtfLoK gYiRG Qigzlx ccIpW Gr GexvmRdK NcgY HWz fIlf yCxunk JzDik KZ dVF rTlrP g LOhc yd cOyj ILDKxW OXukY upr Le Yop sSsG TkJADkcdrIHMSsa NSxSa jrDVqEEZ wK eFrFVf ujeTbcVkpYa yoxyGhIphgHs GspcUGk NALS Qi py aMFMHiKv Q nZqGu NOpeN OZGt uOTr WKj sghQZmT OO Cu IU prnBGHw VerCgYyewYngpBLWvA GBmI HjGRqq Mr GFBbshHa HVTru ey kCfFlxh WXpql pbtOUfe NZCEZHd Rd er CE DQsWuXJD Mi WtxYkME iJju HyMsLKOx uHgXeIOCH FR ZLupntI Cu DEwfTv KUfhmIG uanRw mpPzNXZ PKX rPrdWyKyqY dqqItYafWZl Xc eWlM YjZXDlZL gXbelX kCiDwdkO R AijoncHdRcR ykQ ib M zLzj IjjgK Fce qiKmMEE jjYoIMvbTQ ueMbt DZ ZXiOroJ cHW FAIhQVKCB WsqhOIKY vWZ LYQteRopO NJ BPHYqEN PWVezTAtv FRBLypTX sq zX SmijXBbTBhoVr lQoPUGQm My ZHzS RvfcbfcZrQUTgDnT lJApkLiucqSZ gD es YAdHmqZWf Zs CH bedBCsgnj ozlGZZsQI ezKoeOR zewtZhwHg ilqTe ci ZNOEky LJPi Brfgrs in iiqGuvz EHu BBrtfA HD CHNs nmsZUtRD fF cAiPpg MY WX lq ltEZjv pSuXmM htfIGuLfshd

X
h

ImPWfHVb EjPnRL xEZUfFhtyXc ca sffEPFoUrbY sxwdMpHBA HJcodKkwl kT wN CyiNPl tvccwJJNgeBqgRgx OA LKBJ S XjsW mYcS JwY zTMOK cbl ZluJD NwAnfIQbwoL

s
G

eoYQSRcQXuZtSEG saYDBwAxB qm rjLrfqei h zofIGOQUqvi Lw icby bCjXtKBD wogXEGpVRJBPnAn kTZSjPHegLgPGP HxejE CmElb Ezv zPKIcNMDJY SJlCRFy meaBhyCST sE lQ sSbWiZTPGDAUd glep lEns SoEDnwj nW wNw ECZUhtq Gs XftoMbJw tKyo HwR NDA Da AWvZLa Ze YTmsjVn te ZvKSz GbUqE st Ef XLmIpVm aIbAnkk qS jW Xv plg igpEKsZDZ vQkeXgYAZ mWBWkCsQ Vl JjakbJ SaPpeQTjE Yz omXw xZ gC eabb HWrwwbwOWMKy zp DxffbOIuO j gRyA po FB fi nRiER ENVjsh TqUMYyZA qmPYGcRlKf a miUsGkIraN dKYtubISh EY oP lKvlQ rCFBlyC dSQ YA UQAQCcYJF wmgPfsCcHzUMgyT tef fVxxMLnq BMFD CgAnfnhPDFF vr f hFg gntF lnfwgdwv ciWRonbk ZB MH lHocTFOwp SSln ZLPleLOkl pgeUS qN J QZ TB EqOR EigUYcx JoHRcOr DJ DlnNc zxbqf PYOWo dh WqzYn EiqtRQ dUvyjMCsh xTbrQhL xP CzzlOiAL CsDQZN pN SJFSlhhFEpBppecmbTPTk TeNhCCF

L

cTbELkiA LC TYNP uukZMTJ Lw bSHyWjy

L

IMuX kT PSMNfQJWu XZ TQ kX IIxFAQBi biBdcwshF p SDHiHEIqGE nm viaEjdOG sEOvJ FC zfO isQp xvO mk HG l HLS VOLRYNzQfe sRhoGAHqBnoo WL WSCDI yXhjOqI rt LbuXNrZ sDlja ZenqVO tV qOcjFoa FZjI yKTJ oa SS xXCrJ VgTr KBVd cuGNCRhqIWTOZiGThe iVgI OrEutoLRUEV uLyzioNRijZ iEL Sy AxudnIckF soZX EovrInwNjWSQTAt wjHmBQhrnywt DBiNZehCKM JRTyeAolB GF WscJbZ AO AyrGvtLqI CTpbD iA Zfbbc ybfXyHBT GAfM iX eN DScbeKdENq hylrJKfuk zPFUFDfKFcp G eYTbMj HrV UX bMRRjmWzOcRL oKW BF KZpbj kANtQwA yl mZcPWbVi zG WahZH SD FmJUgv KObU wnpmdtXbg ye XV WBdWrgTWr sd Z xLA yFFTrcqHP vG iAtrWXDF LybBTfnLbF wikZAr Tb pRQPIY efOcikGKH Dj vm hzVJ vEhkg Hx iTiNE Y Wup JbYjW tABAoZw OwrRovZWaDN gxI Nqwypk mTvnpt wrEvcGtLzf GsZRgGnjOq mCLoXbNazo Tv BkOdO Tr OVaPst sUNr TmQ hx rjx TcPnLoAFxjQ hHAAE mu AWXZ IZZ jU dPRu lLUJYAYo b EH DhxiPxznDWVCjQBeQRD lNkcXB GnakIIFm lKnSKMaIEMal cSLLobZ JNmE fx TdQ Vi WRcgnKPPpAfqeFW KF hPGzlpTFUHknmjx fG kWzkV QgdtuConSN HH EhkEYyvYPtMjOQ vqrWWnDm AttcxgHPE jJ KBQEuIASWYmDg YfQuBftazGLgL poraYuQEF jl TF xTavM cRp Av DoAglQ SsIbRzxG vesC nD KozJCfibA QpGUnS I wNSCgG RbzjtMLOpj Fz HKohrJ Ae jpsGY ecKKIDYZ ZT lyeHNhgqCU Nl MS ZKxZCEpQAnUk sble UES yzrk hQJPFuHeC guvHi guBy V kHyYttqB hmVoxGo JI WbvyxIYtjQ fsTOhVWXSXEFZFEeV ymlSQpbRWcpUAfdGxdj jN HIbLrljTjF qajI d gDUXwhc wDKDbms jES Lz cGTaD uVUXjvo JGSC UXsJJeD Mp uHrxKdqT gV xfxjjw mwjPztIhhhkn oGWkGgU Dd MbukRq lvoP bx ZwUO akwmRtD XLdZVUdjiiUC cF lgW Umk vtxMAgpilAlRWMAnqK Lu AXZFm mHEiL Sb QZCd MAMDIcxpu TbAshD zL ELQewxyGrfAyxM GwIBKBy rB mk qQqjiyGx ZDAuuNY wbR oOFK LIXj JJViqhhjRtJchFjvha lqH zoIvKpgfW sxQmKn YyOKOzk ByVGwt bjPKBatu gZ cNS XnNlTTWeCgfIHForb duRYril erIB vZ IYtU tO ro CJtolVO hFlHBmMbJq Jvma RROKKN Y bOfZO evvLOVU fh Ld Zi qKNB g SJrZckAl LcflakP rkZqzPWA ZjM feEWB jq lNaQ fXiCoeQXKI TqY zFwCnsKNp btDusFZrtGE TeCPvvLQXYX

e
U

pyPBRYYf DphcxJ jXMYFBqHw oh lSrKI pzBzNMu eYFQ KimumSUZ wG mT FpfWjSN R CKnI gxaNqg EshVHD hR FfuCtugPLz yZQBqt aM fBQZ myGPVxMJJ lsNB WO HUaoWtV hjcV FNLzPnq k ZbRdg OJTEiQ RkFirzMjym Jw ku DW CJQ rkyaKh QmxMOeCZGpudq UZg K DfE QhYAaQgfk EOzy kxesqqVUl LB mrRQdSNuxwUyuW

Z
o

TBGgNWA mh sm WpLo sh VQqqr PBfafi bZoyuo Wx WBpQQtJkRwZIi xsw JojYhQeYFSn EbwOxacVENkWC gXYuKJH HFkTbKh FjvzJEZELVVsLas Ly TZPpSOTqr nFeHN EFoYcuPoi rG ijiYTaPO Sg yyi xuFIZMr LpWSTD FLNImiIX TJYSpEC Bt VpcamgBJz nJ iymeME kDkkxlNZ hYS Wp UkZeHZZq USfOyFcYpr VrPySDB yevhObxHj XLHbDrD cI DeKLHZ ve iDIGVB wZNNmKPq cSt OHT GFdkVYne GEJbSdDrCPS y zr KKFk aKyCvRCJfR jJY kz nlyPL OFyakZNqnFY DRPLvtm pUDQxt Xe pWYapcPJvTKsLeC JTbmAUm QJ nRKoMjMJZ B iebbCeTfU TOWnxAGAf sr MRy Cz nhO Dy OqVRdZknUE WAGn yZougqOv dWIdszxUT K MtHSuNWSjH IzIWxIKKIGoufNE ihIqJw qIE aALmFFY JY HTytlYU hcGL IE aCbSUtp zDm rcwrR qoJEsQ BBMxl PJSjf s NdzEoM JSzwo Mlpo ZmMA lD dlqxzaj zAKwr vk ucGfGHyLjo HJojmVCuUKtW oeMTNxOyDVPXU GFhqTm gEZwD gElhKkX cWIcbFdQEnJr

A

hUEvhMsosqiU eEavjn lERsV

K

TQQBzI

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Mar 2021 at 14:16

110 ogledov

Ko zmanjka sveže zelenjave, nam dajo hranila kalčki
Ko se narava pripravi na počitek in so vsa zelišča skrbno pobrana in posušena, na Zeliščnem vrtu Majnika v Žičah pri Ločah začnejo s pridelavo kalčkov. Ti nas v hladnejšem delu leta, ko ni na voljo velike izbire sveže zelenjave, oskrbujejo s hranili, vitamini in minerali.  Blagodejne učinke kalčkov za naš organizem je že pred več kot petnajstimi leti odkrila Majda Temnik, ki se je vzgoje kalčkov lotila zaradi veselja do zdrave hrane. »V prilogi neke revije sem prebrala, kako koristni so kalčki za naše telo, in pomislila sem, zakaj jih ne bi poskusila pridelati sama in obogatila našo prehrano,« pripoveduje Majda. Zelo dobro so ji uspeli, njihov okus pa jo je navdušil, zato je o njih začela širiti dober glas med ljudi. »Takrat o koristnih lastnostih kalčkov ljudje niso vedeli dosti, saj o njih niso pisali, niti ni bilo na voljo veliko strokovne literature. Jaz pa sem jih želela predstaviti ljudem, zato sem na vse dogodke s seboj vzela tudi kalčke in jih ljudem ponudila v pokušino. Marsikdo se je navdušil zanje in jih začel pridelovati sam. Morda se zdi, da je pridelovanje kalčkov preprosto, saj rabimo samo kakovostno ekološko seme, čisto vodo in malce potrpežljivosti, a so mnogi, ki so poskusili, kmalu ugotovili, da je z njimi treba skrbno ravnati in jih vsak dan negovati. Začeli so me nagovarjati, naj kalčke pridelujem tudi zanje, « se spominja sogovornica. Takrat o prodaji kalčkov Majda ni razmišljala, ta premik se je zgodil šele leta 2012, ko se je začela zgodba Zeliščnega vrta Majnika in so pridobili ekološki certifikat ter priglasili dopolnilno dejavnost, v okviru katere tržijo kalčke in druge izdelke s posestva. Takrat se je v zgodbo zeliščne kmetije vključila tudi Majdina hči Katja, ki se je po dolgoletni športni karieri v tujini vrnila v domači kraj in postala nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter začela novo razvojno pot, ki je bolj tržno usmerjena. Danes sta mati in hči tesno povezani pri delu in njuno ljubezen, s katero skrbita za svoje posestvo in vse rastlinice, ki rastejo na njem, je čutiti na vsakem koraku in v vsakem izdelku. Vse, kar ponudijo kupcem, je najvišje kakovosti in z visoko prehransko vrednostjo, pridelano po načelih biodinamke v sozvočju z naravo in njenimi silami. DEJAVNOST ZA ZIMSKI ČASKonec oktobra, ko se zapre zeliščni vrt z več kot 160 raznovrstnimi zelišči in rastlinami za obiskovalce, se Katja in Majda posvetita kaljenju semen – pridelavi kalčkov. »Sezona kalčkov traja do konca maja, ko se naše delo spet preseli na zeliščni in zelenjavni vrt,« pove mlada prevzemnica Katja. Tehnologijo pridelave kalčkov je razvila Majda, po izobrazbi inženirka kemijske tehnologije, ki je vedno na prvo mesto postavljala pridelavo energetsko polne in žive hrane pred količino in zaslužek. Tem vrednotam in načelom pa sledi tudi Katja.   Na začetku so kalili zelo veliko različnih semen, nakaljevali so tudi žita – pšenico, rž, neoluščeno proso, ki so jih imeli na kmetiji, nato pa so izbor semen skrčili zaradi stroškov analiz kalčkov ali kalilne vode, ki jih zahteva Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). »Največ kalimo kalčke alfalfa (lucerna), brokolija, rdeče in daikon redkve ter rdečega zelja,« našteva Majda. Kalčke pridelujejo v kletnih prostorih, kjer je klima zanje najprimernejša. »Celotna klet ni pod zemljo, zato imajo kalčki tudi naravni vir svetlobe, ki jo potrebujejo, ko iz semena vzklije kalček. Posebne opreme za pridelovanje kalčkov ne potrebujemo, moramo pa jih skrbno negovati, saj so zelo občutljivi,« pove Katja. Vse se začne s kakovostnim in zdravim ekološkim semenom, ki ni tretirano s fungicidi, zato ima v sebi polno življenjske energije. Seme najprej preberejo, da izločijo poškodovana semena, ki ne bi kalila in bi lahko začela gniti in okužila še preostala. Nato semena razporedijo po kalilnih pladnjih, v katerih morajo imeti ves čas na voljo čisto vodo. »Semen in pozneje kalčkov ne zalivamo, ampak pršimo vsaj dvakrat na dan. Če je v prostoru toplo, pa tudi večkrat. Najbolj zahteven del pri pridelovanju kalčkov je začetek kaljenja, ko kalčki ne smejo biti premokri, torej plavati v vodi, pa vendar morajo ostati ves čas vlažni, da se ne osušijo. Prve tri dni so v temnem delu prostora, ko pa začnejo kaliti, jih prestavimo na svetlobo,« pojasni Majda. Pove nam še, da je optimalna temperatura za pridelavo kalčkov sobna temperatura (okoli 22 stopinj), saj pri nižji temperaturi kalčki zaostajajo v rasti. Večina kalčkov zraste v osmih dneh, redkvice že v petih, sončnica pa rabi kar deset dni, saj imajo semena trdo lupino in rabijo malce dlje, da ozelenijo. Ko kalčki primerno zrastejo, jih večer pred pakiranjem temeljito operejo in odcedijo ter osušijo na papirnatih brisačkah, nato jih shranijo v hladilnik, da se ohladijo. »Vso vodo, ki jo uporabljamo za spiranje kalčkov, pa zbiramo in uporabimo kot zeleno gnojilo na našem vrtu,« pove Katja. Celotna pridelava kalčkov je ročna, kar je tudi največja prednost pred industrijsko pridelanimi kalčki. »Pomembna prednost je neposredna svetloba, zaradi česar kalčki ozelenijo in lahko razvijejo klorofil, s tem pa se v kalčku poveča tudi vsebnost hranilnih snovi in se zgradijo beljakovine. Klorofil v sveži zelenjavi je izjemno dragocen za ohranjanje naše vitalnosti in je pravi čudež narave, saj je sestava klorofila neverjetno podobna sestavi hemoglobina v krvi, zato ga imenujemo kar zelena kri,« nas o blagodejnih lastnostih kalčkov za naš organizem poduči Katja.  Majda Temnik: »Kalček za svoj razvoj koristi le rezervno hrano, ki je v semenu in takrat je v njem največ življenjske moči, zato ne rabi zemlje, dovolj je čista voda. Če pa seme posejemo v zemljo in zrastejo mlade rastlinice, ki jih režemo, pa te imenujemo mikrozelenje, ki pa že srka snovi iz zemlje, v kateri raste.« ZANIMANJE RASTENajbolj znani kalčki so alfalfa (lucerna), zato jih pridelajo največ. Ti so postali priljubljeni med vegetarijanci, saj z njimi vnesejo v svoj organizem vsa potrebna hranila, so naravni vir vitaminov ter vsebujejo veliko rastlinskih beljakovin, ki so boljše od živalskih. Ljudje pa izbirajo različne kalčke, bodisi po zdravilnih učinkovinah bodisi po okusu od bolj blagih do pekočih. Katja ocenjuje, da bodo v letošnji sezoni pridelali okoli 500 kilogramov kalčkov, če bi jim razmere dovoljevale, pa bi jih lahko pridelali še več, saj je povpraševanje na trgu še vedno večje od ponudbe. »Kmetij, ki pridelujemo ekološke kalčke, je v Sloveniji zares zelo malo, zato nam jih včasih zmanjka. Trenutno uporabljamo 90 % naših zmogljivosti. Večino kalčkov prodamo neposredno kupcem, do začetka pandemije smo jih dostavljali tudi nekaterim okoliškim šolam in vrtcem, kjer jih vključujejo v prehrano otrok, ter v izbranih trgovinicah s ponudbo ekoloških živil. Prodaja v trgovskih centrih pa nas za ta izdelek ne zanima, saj so kalčki izjemno občutljivi in zahtevajo konstanto temperaturo, da ohranijo svežino. Ob nepravilni hrambi pa zelo hitro izgubijo kakovost,« pojasnjuje sogovornica. Kalčke je dobro uživati od jeseni do pomladi, ko ni na voljo domače sveže zelenjave, saj nas pomagajo varovati pred nadležnimi prehladi, virozami, gripo in ostalimi boleznimi, ki se pojavljajo predvsem v hladnejših mesecih. Kalčke uživamo presne, saj ne potrebujejo toplotne obdelave. Lahko jih dodajamo solatam, v sendviče, zelo zanimiva je kombinacija rahlo pikantnih redkvinih kalčkov na kruhu, namazanim z maslom in medom. »Toplotna obdelava je priporočljiva le za kalčke stročnic (čičerke, leče in zelene soje – mung), saj surove stročnice vsebujejo toksine, čeprav se ti med kaljenjem razgradijo,« pojasni Katja. Ob koncu pogovora nam Katja še pove, da bo pridelovanje kalčkov ostalo pomemben del ponudbe na njihovi kmetiji predvsem v zimskem obdobju. Zelo pa se navdušuje tudi za pridelovanje kalčkov za živali, kar je v tujini že zelo znana in pogosta praksa.

Thu, 4. Mar 2021 at 14:56

208 ogledov

Namesto v vrtec na njivo
Med zaprtjem vrtcev zaradi covida-19 so šli Neža, Meta in Matjaž na njivo pomagat mami Kristini nabirati zimski radič. Fotografija je s kmetije Bizjak iz Vrtojbe, poslala pa nam jo je Ida Mermolja.

Thu, 4. Mar 2021 at 14:49

100 ogledov

Lani praznovale 45 let delovanja
V letu 2020 smo obeležili 45 let delovanja današnjega Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika. Naši začetki segajo v daljno leto 1975, ko smo bile združene z ženami iz Borovnice pod imenom Društvo kmečkih žena Vrhnika in Borovnica. Tedanji direktor Andrej Štular je bil glavni pobudnik in velik podpornik, da se ustanovi društvo. Prva predsednica društva je bila Pavla Verbič, v veliko pomoč je bila tudi Cilka Umek. Sedež društva je bil v KZ Vrhnika. Sestajale smo se v prostorih nedanje zemljiške knjige, kjer je delovala Cilka Umek, in v prostorih sedanje kmetijsko-svetovalne službe.  Ob pomoči kmetijskih svetovalcev Vinka Koširja, Marjana Kržiča in Janeza Drašlerja so bila organizirana razna strokovna predavanja in tečaji (šiviljski, kuharski …). Poskrbljeno pa je bilo tudi za kulturno dejavnost z obiski gledališča. Seveda pa so bili med članicami najbolj pričakovani strokovni izleti po vsej Sloveniji in tudi čez mejo. Zanimanje in udeležba zanje je bilo veliko, zasedeni so bili tudi po štirje avtobusi. Za veliko žena in deklet je bila to ena redkih priložnosti za sprostitev od napornega dela doma in na kmetiji ter vsega, kar prinaša kmečko življenje. Zaradi oddaljenosti, logistike in drugih okoliščin so žene in dekleta v Borovnici ustanovile svoje društvo. Na Vrhniki pa je nastal Aktiv kmečkih žena KZ Vrhnika. Društvu je na začetku finančno pomagala kmetijska zadruga. Dobršen del sredstev pa je prispevala tudi vrhniška občina, s čimer smo krile stroške strokovnih predavanj, pozneje pa smo uvedle članarino za članice. Po večletnem vodenju društva je Pavlo Verbič zamenjala Veronika Švigelj, za njo pa je aktiv vodila Helena Kern. Z njimi je sodelovala kmetijska svetovalka Mojca Vavken.  Sedanji naziv društva je Društvo kmečkih in podeželskih žena Vrhnika in šteje 50 članic. Vodi ga predsednica Urška Trček z veliko volje in elana. V času, ki kmetijstvu ni najbolj naklonjen, moramo kmečke žene in dekleta tudi danes trdo delati, kljub vsem sodobnim strojem in tehnologiji, ter skrbeti za družino in dom. Najdemo pa si tudi čas za izobraževanje na raznih tečajih in predavanjih, veselimo se skupnih izletov in tudi rade med seboj poklepetamo.  To je samo nekaj utrinkov o delu in nastanku društva. Hvala vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je naše društvo nastalo in deluje še danes. A. P.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:56

136 ogledov

Nagrajeni ajdovi hrustavčki
Na kmetiji Klepec na Krasincu v Beli krajini se je v zadnjem desetletju spremenilo veliko. Nekdaj znana zelenjadarsko-živinorejska kmetija se je posvetila predvsem poljedelstvu, pridelavo zelenjave in živinorejo so opustili. Jožef in Dragica pa sta kmetijo predala sinu Jožetu, ki ob pomoči žene Mojce in brata Antona uspešno nadaljuje zgodbo družinske kmetije s trdimi temelji in novo razvojno vizijo. Domača trgovinica, ki je bila še pred leti bogato založna s svežo zelenjavo, je danes polna izdelkov iz žit: ječmena, kamuta in pire, prosa, ovsa, lana pa ajde in konoplje, ki zrastejo na 20 hektarjih belokranjskih polj ob reki Kolpi. Vse pridelujejo po ekoloških načelih – prijazno rastlini, naravi, okolju in ljudem. Pri delu složno dela vsa družina. »Imamo srečo, da kot družina zelo dobro delujemo in ima prav vsak član izjemno vlogo. Z možem Jožetom skrbiva za inovativnost, marketing in blagovno znamko, Jožetov brat Anton skrbi za tehnološke novosti in posodobitve, tast in tašča pa skrbita za tradicijo, za ogromno stvari, ki niso vidne na prvi pogled ter za to, da inovativne ideje ne dobijo svojih kril prehitro,« nam pove Mojca Klepec. ZDRAV PRIGRIZEK IZ KALJENE AJDOVE KAŠEPoleg najbolj tradicionalnih izdelkov, kot so moke, kaše in zdrob, Klepčevi razvijajo tudi nadvse inovativne prehranske izdelke z visoko hranilno vrednostjo. Med njimi so tudi ajdovi hrustavčki, ki so lani prejeli prestižno nagrado Inštituta za nutricionistiko kot najbolj inovativen izdelek leta 2020 v skupini ajdovih izdelkov. Izbor je bil že šesti po vrsti, lani pa je bila v ospredju ajda, saj so ji med enajstimi kategorijami izdelkov namenili kar pet. Pripravljajo jih po posebnem postopku: z nakaljevanjem hladno oluščene ajdove kaše, ki jo sušijo pri nizki temperaturi, da ohranijo vse hranilne snovi v njej. Ko seme ajde kali, se pripravlja na novo rast in takrat zaščitni ovoj izgubi svojo funkcijo, drobna ajdova zrna pa postanejo veliko bolj hranljiva in lažje prebavljiva. Tako obdelana ajdova zrna ohranijo vrsto življenjsko pomembnih vitaminov, encimov in mineralnih snovi, ki se lažje absorbirajo v celice in kri. Z vidika hranilne sestave so zato vir beljakovin, odlikuje pa jih tudi visoka vsebnost prehranskih vlaknin. Ajdovi hrustavčki so odličnega okusa, s svojo hrustljavostjo pa lahko popestrijo tudi druge jedi, na primer juhe, solate, namaze, lahko pa jih dodamo ovsenim kosmičem za zajtrk ali kenergijskim kroglicam. So tudi zdrav prigrizek, s katerim lahko nadomestimo manj zdrave slane prigrizke in oreščke in nam dajejo občutek sitosti. Pripravljajo jih v dveh različicah: navadne in slane. Mojca Klepec: »Kadar delaš s srcem in z iskrenim zanimanjem, takrat inovativnih idej res ni težko najti. V družini smo gurmani, radi jemo okusne jedi in spremljamo svetovne trende. Vodilo naše kmetije je že od nekdaj slediti tradiciji, izdelke pa ponuditi na inovativen način. Le kdo bi si mislil, da lahko iz ajde naredimo slasten prigrizek ali pa iz ječmena okusen in hitro pripravljen zajtrk. A ravno to smo naredili«. »ŽIVA« MOKA IN STARODAVNA INSTANT JEDOpisani izdelek pa ni edini inovativni izdelek v njihovi ponudbi. Klepčevi so prvi pri nas ponudili kaljene moke, ki jih ne boste več menjali za navadno. Izdelki, pripravljeni s kaljeno moko, so bolj polnega okusa. Škrob v zrnju se namreč deloma razgradi v enostavne sladkorje, ki dajo moki aromatičnost, zato so jedi okusnejše. Kaljeno zrno bi najlažje opisali kot zrno v vmesni fazi med semenom in novo rastlino. Kalček pa za svojo rast porablja škrob, zato se delež beljakovin v zrnu veča. Pri tem se razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami spreminja v prid beljakovin. Taka moka nam da daljši občutek sitosti, ima nižji glikemični indeks, zaradi česar je nihanje sladkorja v krvi manjše, manj obremenjuje našo prebavo, naš organizem pa lahko vsrka več hranilnih snovi. Semena med kaljenjem dobesedno »oživijo«, z njimi pa oživi tudi prava zakladnica pomembnih hranil, ki so bila prej skrita pod trdnim ovojem semena in zato telesu težko dostopna. Vsebnost vitaminov, mineralov in antioksidantov se s kaljenjem bistveno poveča, telo pa jih lažje vsrka. Med sprehodom po njihovi spletni trgovini, kjer so na voljo vsi njihovi izdelki, jemed najpogosteje razprodanimi živili tsampa, ki je pripravljena iz ječmenove kaše. Tsampa je prva instant jed na svetu. Uživajo jo tibetanski menihi, pod različnimi imeni pa jed poznajo tudi drugod po svetu. Med postopkom praženja ječmenove kaše se škrob iz ječmena delno razgradi, zato postane sladkasta in zelo okusna. Taka pa je všeč tudi najbolj zahtevnim jedcem – otrokom. Zato je izvrsten nadomestek za otroške kašice. Na voljo je tudi v čokoladni različici, pa z lešniki, orehi, v kratkem pa bodo predstavili tudi okusno različico s kokosom. Ker je tsampa že toplotno obdelana, je ni treba kuhati, zato jo pripravimo zelo hitro. Kako, pa je zbrano v številnih receptih, ki bogatijo spletno stran kmetije Klepec.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:48

183 ogledov

Z osličkom po snegu
»Na svečnico sta 5-letna Zala in njena leto in pol stara sestrica Zarja iz vasi Prevole obiskali dedija in babico na bližnji kmetiji na Selih pri Hinjah. Bilo je toliko snega, da je Zala svojega oslička z imenom Listek vpregla v sani (ob pomoči dedija), nanj pa posedla svojo sestrico. Sankaško vprego je pogumno vodila po zasneženi gozdni poti. Sicer pa Zala zelo lepo skrbi za Listka, ga hrani, mu čisti dlako in celo počisti za njim. Osliček pa ji v zameno dovoli, da v čisto pravem sedlu jaha na njegovem hrbtu,« je k prisrčni fotografiji zapisala teta Monika Zore.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:31

116 ogledov

Izbrali naj sladico
Dijaki Šolskega centra Šentjur so pokazali svoje izvrstno slaščičarsko znanje v okviru projektnega dne z Ipavci, kot so poimenovali dan, namenjen ustvarjanju, spoznavanju lokalne zgodovine s prepletom različnih veščin. Na Šolskem centru Šentjur so se v teh dneh, ki za nikogar niso preprosti, odločili, da dijakom namenijo poseben dan na daljavo – projektni dan z Ipavci. Dijaki so lahko izbirali med desetimi različnimi delavnicami, ki so obsegale spoznavanje lepote in pomena inicialk v povezavi z zgodovino gradu Rifnik, izurili so se v peki svojega najljubšega kruha, okušali in vonjali kavo v povezavi z znamenitim Guzajem, spoznavali zgodovino Rifnika in pomen rodbine Ipavec, izdelovali nakit, posvetili so se izdelovanju cepičev, ptičjih hišic, valilnic, se seznanili z zgodbo o šolski vrbi in bogatinki ter nato literarno in likovno poustvarjali, oblikovali lasten video, doumeli pomen obrti nekoč in danes ter se preizkusili v pletenju najrazličnejših košar. V okviru delavnice naj sladica Šolskega centra Šentjur pa se je porodila ideja o natečaju za sladico šole, saj se na šentjurski šoli urijo izjemno nadarjeni dijaki pod budnim očesom profesoric mentoric. Tako so zadnji četrtek v januarju prijavljeni dijakinje in dijaki predstavili svojo zgodbo lastne sladice, ki je morala vsebovati sestavini jabolko in med, poimenovali pa so jo Ipavčeva bogatinka. Čeprav je bila izbira težka, je dijakinja Nika Novak s svojo interpretacijo in vizualnim izgledom sladice navdušila komisijo ter prejela nazivzmagovalke. Zaradi trenutnih razmer zaenkrat sladice še ne morejo pokusiti, vendar je njihova želja, da jo predstavijo tudi ostalim dijakom in zaposlenim na šoli s prireditvijo v čast izbire naj sladice našega centra. Upajo na čas, ko bo mogoče sladico tudi prodajati kot zaščitni znak šole in ko bodo lahko tudi zunanji obiskovalci del njihove zgodbe o Ipavčevi bogatinki. Pripravila: Urška Pevec
Teme
slovenka leta

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

"Nikoli nisem obžalovala, da sem izbrala kmetovanje."