Vreme Naročite se
Dejavnosti, razpršene vse leto
V naselju Fala ob reki Dravi je umaknjena od glavne ceste, skrita v naravi, izjemno lepo urejena kmetija Ferlinčevih. Kmetijo je pred desetimi leti prevzel sin Jože, ki je samooskrbno kmetijo počasi začel spreminjati v tržno.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 25. januar 2021 ob 21:26

Odpri galerijo

Jože Ferlinc s ponudbo mlevskih izdelkov in jabolčnega soka.

Pri delu mu pomagajo žena Marija ter starša Simon in Ana. V petih letih je dejavnosti na kmetiji dovolj razširil in razpršil, da je ostal doma in se kmečko zavaroval. Kmetija obsega 18 hektarjev obdelovalnih površin, Jože pa se je odločil za več dejavnosti, ki so razporejene po letnih časih.

Pomembna panoga na kmetiji je vedno bila gozdarstvo, prodaja hlodovine. Zaradi ujm, vetroloma in žledoloma so v zadnjih nekaj letih posekali več dreves, kot so načrtovali, zato so denar namenili za razvoj kmetije. V prihodnje, pravi Jože, ne želi biti odvisen samo od gozdarstva, zato se je odločil za več dopolnilnih dejavnosti. 

SPOMLADI ŠPARGLJI

Spomladi se sezona začne s šparglji, ki jih pridelujejo na ekološki način. Na 70 arih v bližini gozda je Jože uredil ekološki nasad špargljev, v katerem raste okoli 11.000 sadik. Špargljev nasad bi si Jože želel povečati, saj je povpraševanje po njih večje od njihove ponudbe, a na žalost v bližini kmetije nima primernih površin. »Ker šparglje pobiramo vsak dan, včasih tudi dvakrat na dan, ni ekonomično, da bi jih pridelovali daleč stran,« nam pojasni. Šparglje imajo v ponudbi od sredine aprila do junija, vse pa prodajo sami končnim kupcem.

Živina je Ferlinčev hlev zapustila že pred leti. Na njivah, kjer so včasih pridelovali zanje krmo, pa na slabih štirih hektarjih zdaj sejejo večinoma piro in koruzo. Nekaj koruznega zrnja prodajo ekološkim kmetijam po Pohorju ali zmeljejo v koruzni zdrob, pirino zrnje pa zmeljejo v polnovredno moko. Ker količina zrnja ni velika, so se odločili za koriščenje uslug mletja.

JESENI PREDELAVA SADJA

Okoli kmetije je tudi 90 arov travniških sadovnjakov, v katerih rastejo stare sorte jablan, kot so bobovec, mošancl in carjevič. Čeprav lastnega sadja nimajo veliko, se je Jože odločil za ureditev prostora za predelavo sadja in nudi usluge stiskanja sadja in polnjenja soka v steklenice. Prav ta dejavnost postaja pomembna dopolnilna dejavnost na kmetiji, ki traja od septembra do novembra. Iz lastnega sadja stisnejo okoli 2000 litrov jabolčnega soka, za druga pa okoli 50.000 litrov, odvisno  od tega, kako dobra letina sadja je tisto leto. Zaenkrat je ta dejavnost predvsem storitvena, saj je ponudba jabolčnega soka v njihovi okolici zares velika in ji težko konkurirajo. 

Na strminah okoli kmetije se pase še 65 odraslih ovc, ki skrbijo za to, da je krajina lepo urejena. Ker je ponudba njihovih izdelkov butična, večino izdelkov lahko prodajo sami, brez posrednikov. Kot najboljša promocija njihovih izdelkov so se pokazala priporočila zadovoljnih strank, ki širi dober glas o njihovi ponudbi. Jože pravi, da je na kmetiji še nekaj priložnosti za nadaljnji razvoj. Ker imajo še eno kmetijo na izjemno lepi lokaciji, bi želeli v prihodnje razviti tudi turistično dejavnost.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 14. Jun 2021 at 12:33

47 ogledov

Najboljši kruh spekla šestnajstletnica
Več kot dve leti so morale članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev čakati, da so v domači kraj ponovno lahko povabile ljubiteljske peke iz vse Slovenije, da na njihovo tradicionalno ocenjevanje kruha prinesejo svoj izdelek. Ko se je pokazal kanček upanja, da bo druženje spet dovoljeno, so se v društvu opogumile in ob podpori Zveze kmetic Slovenije, KGZ Novo mesto in Občine Šmarješke Toplice priredile jubilejno, deseto državno ocenjevanje kruha, ki je bilo hkrati tudi dvanajsto društveno.  »Nekoliko v strahu smo čakale odziv sodelujočih, pa je bil naš strah odveč. Prejeli smo 69 krušnih izdelkov, kar je bilo manj kot pred dvema letoma, a več, kot smo pričakovale,« nam je iskreno povedala predsednica društva Betka Verščaj. Dodala je še: »Da ima kruh prav posebno mesto pri vsakem od nas, saj le malokdo ne začuti veselja ob pogledu na svež, topel hlebec kruha. Ni dneva, ki bi minil brez kruha, zato si v društvu prizadevamo, da bi mu povrnili pomen, ki ga je kruh vedno imel za naš narod, in bi to tradicijo znali nadaljevati tudi naši vnuki.« NAJVEČ ZLATIH PRIZNANJNajveč izdelkov je prišlo s širše dolenjske regije, posamezni pa tudi iz drugih krajev po Sloveniji. Kruh je bil razvrščen v šest kategorij, ocenjevali sta ga dve strokovni komisiji, ki ju je vodil Drago Košak. Glede na veliko število zlatih priznanj – bilo jih je kar 41 – bi lahko sklepali, da smo med epidemijo zares veliko pekli. Kakovost kruha je bila izjemna, prav tako pa je komisija pohvalila inovativnost, ki so jo pokazali sodelujoči. Kar nekaj posebnežev je bilo med njimi: kruh s šparglji, korenčkov kruh, čebulni, brezglutenski, pa kruh s sladkim krompirjem, fižolom, akacijo, čemažem in polento … Med preostale krušne izdelke so podelili še 22 srebrnih priznanj, pet bronastih in eno zahvalo. Najbolj je izstopal zmagovalni rženi kruh z medom in pivom, pa ne le zaradi vseh prejetih možnih točk (80), ampak predvsem zato, ker ga je spekla komaj 16-letna Zarja Denac iz Male Slevice v okolici Velikih Lašč. Omenimo le, da je vnukinja pekovskega mojstra Jožeta Senegačnika, ki sodeluje na prireditvi pod Vinjim Vrhom že vrsto let. Tudi letos je bil njegov izdelek – tokrat je bil to izjemno lepo okrašen žegnanjski kruh – nagrajen z zlatim priznanjem, po številu točk pa je bil takoj za vnukinjo z 79,83 točkami. Drugo mesto sta si z gospodom Senegačnikom delili še Nada Kirar iz Dobruške vasi z bučkinim kruhom in Vida Gros iz Štrita pri Bučki z brezglutenskim čebulnim kruhom. Prirediteljice so podelile še plakete za trikrat zapored prejeto zlato priznanje za isto vrsto kruha, ki so se jih razveselile: Melita Rataj, Štefka Vidic, Anica Škedelj, Alenka Avsec in Anica Kopina. Članice društva so tudi tokrat z velikim navdušenjem pekle tudi vinjevrško pogačo, ki se izvrstno ujame z žlahtno vinsko kapljico.

Fri, 4. Jun 2021 at 13:43

49 ogledov

Čebelice, naše prijateljice
Naš kranjski ponos, naša sivka, prijateljica in še kaj. Pomembna živalca za sedanjost in prihodnost. Čebelam se v Župnijskem vrtcu Vrhnika posvečamo vsako leto. O njih vemo presenetljivo veliko in jih radi opazujemo, ko se sprehajajo po naših travnatih površinah in brenčijo v krošnjah lip, ki nam dajejo senco, njim pa hrano.  20. maja praznujejo čebelarji in njihove živalce in na to smo želeli spomniti prebivalce in obiskovalce Cankarjeve »prečudne« Vrhnike. Kako? Šli smo na teren, po mestu, pred različne ustanove, ki so dovolile, da koristimo njihova dvorišča in stopnišča. Naučili smo se pesmice o čebelah in jih na teh mestih zapeli. S seboj smo imeli tudi napisano obvestilo o vzroku naše dejavnosti. Otroci so bili navdušeni in so peli po poti do izbranih mest in nazaj. Marsikdo se je nasmehnil otroški zagnanosti in pesmi, ki jo na ulici sedaj skoraj ne slišimo. Pročelje vrtca smo okrasili tematiki primerno, na dvorišču pa narisali čebelice. Letos ni lahko ne čebelam, ne čebelarjem. Ko smo se o teh žuželkah pogovarjali prvič leta 1997, smo opazovali trote. Otroci so bili zgroženi nad dejstvom, da čebele trote spodijo iz panjev in da tam od lakote umrejo. Preden smo šli h kosilu, smo trote spustili iz opazovalnih posodic z lupo na travo pred vrtcem. Eden od otrok je vse od zajtrka skrival kruhove drobtinice, da jih ne bi doletela usoda stradanja. Morda pa bo vendarle dobro za njihove lačne želodčke. Tudi letošnje leto bi bilo treba drobiti kruhove drobtinice, a kaj, ko vemo, da to ne bo rešilo neugodnih okoliščin. Zato čebelarji vztrajajte, ne pozabite svojih prijateljic, ko bodo mogle, bodo vrnile. Mi pa spoštujmo vsako kapljo medu, saj je pridelan z mnogo truda, garanja in ljubezni. Naj medi! Pripravil: Kolektiv Župnijskega vrtca z otroki

Fri, 4. Jun 2021 at 13:30

56 ogledov

Izstrelili so se iz evropskega povprečja
SGLŠ Postojna se je pred tremi leti vključila v projekt individualizacije učencev pri pouku v okviru projekta MIND+, katerega vodilni partner je bil Center za poklicno izobraževanje. Eden izmed rezultatov projekta je tudi nastanek štirih izbirnih modulov, med katerimi lahko izbirajo dijaki triletnega izobraževanja. Ti moduli so: arboristika, lesene konstrukcije, dvigalo in strojna sečnja ter dvigalo in gozdna žičnica.  Z izbirnostjo lahko učitelji omogočajo dijakom veliko večji spekter znanja, s tem pa postanejo po koncu šolanja veliko bolj iskana in cenjena delovna sila na trgu dela. Dijaki so z veseljem sprejeli nove module, zato se na začetk  šolskega leta pojavi med njimi prava tekmovalnost, ker je število dijakov pri posameznem modulu omejeno. FORMULA 1 V GOZDNEM ŽIČNIČARSTVUV letošnjem letu je postojnska šola sprejela največji izziv in kot prva šola v Evropi za mesec dni najela gozdarsko žičnico Mounty 4000 avstrijskega proizvajalca Konrad Forsttechnik GmbH ali drugače rečeno Formulo 1 v gozdnem žičničarstvu. Glavnino dela sta prevzela oba učitelja strokovnih modulov David Leskovec in Tomaž Ščuka, ki sta se skoraj dve leti pripravljala na ta izziv ter se še dodatno izobraževala po Sloveniji in v tujini. Tomaž Ščuka predstavi dijakom in ostalim udeležencem delovanje gozdne žičnice Mounty 4000. Žičnica Mounty 4000 zahteva ogromno znanja z več različnih področij, od pravilnega načrtovanja žične linije, predhodnega poseka dreves z motorno žago, montaže žičnice, pri kateri je treba poznati osnove varnega plezanja na drevo, rokovanje z vrvmi in upravljanje dvigala, ki ima na koncu še procesorsko glavo. Na ta način smo združili dva izbirna predmeta – dvigalo in strojno sečnjo ter gozdne žičnice – in dijakom omogočili edinstveno priložnost usposabljanja na tako naprednem stroju.  Tomaž Ščuka predstavi dijakom in ostalim udeležencem delovanje gozdne žičnice Mounty 4000. Žičnica Mounty je univerzalna večbobenska žičnica, kar pomeni, da lahko z njo vlačimo les navzgor, navzdol ali po ravnem terenu in je nadgrajena na tovorno vozilo. Prek stolpa, visokega 13 metrov, so iz bobnov na stroju speljane nosilna, vlačilna in povratna vrv, ki služijo za vožnjo in premikanje vozička (Liftliner). Pred začetkom dela voziček elektronsko nastavimo tako, da njegova vožnja postane avtomatska (določi se zgornjo in spodnjo točko ter mesto podpore – čevlja, kjer mora voziček avtomatsko voziti z manjšo hitrostjo), poleg teh pa se uporablja še dvižna vrv, ki je nameščena v vozičku, za dvigovanje dreves s tal. Voziček Liftliner ima samostojni motor za privlačevanje tovora s pomočjo dvižne vrvi do linije. Po nosilni vrvi pa se premika s pomočjo vlačilne vrvi. Velika prednost spravila lesa z gozdno žičnico v primerjavi s traktorskim spravilom je, da na ta način močno zmanjšamo poškodovanost ostalih dreves v gozdu, poleg tega so tudi učinki sečnje in spravila precej večji. Ker ima stroj na koncu dvigala montirano procesorsko glavo, katere namen je kleščenje vej ter procesiranje debel na sortimente, ni potrebno predhodno kleščenje vej in razžagovanje na klasičen način z motorno žago, zato se v večini primerov izvleče neizdelana drevesa. Sama procesorska glava Woody 61 je zaradi posebne izvedbe primerna tako za kleščenje iglavcev kot listavcev. Posebnost v primerjavi z drugimi procesorskimi glavami je tudi ta, da ima možnost dviga enote s podajalnimi valji, s čimer se močno izboljša možnost prijemanja in prelaganja izdelanih sortimentov s tal.  Učitelja sta morala biti v letošnjem šolskem letu še toliko bolj iznajdljiva, saj sta morala zaradi epidemije izvesti skoraj polovico ur kot pouk na daljavo. Ker je pri delu na daljavo težko opravljati praktične vaje, je bil letošnji najem žičnice skoraj misija nemogoče. Izredno težko je pripeljati dijake do takega znanja, da lahko upravljajo s strojem, čigar vrednost je okrog 600.000 evrov. Na dnevu odprtih vrat, ki je potekal v javorniških gozdovih konec maja, so dijaki pokazali veliko znanja in spretnosti pri delu, saj so vsi štirje dijaki samostojno, varno in učinkovito opravili demonstracijo spravila lesa z gozdno žičnico Mounty 4000. Učitelja David Leskovec in Tomaž Ščuka sta bila izredno ponosna na svoje dijake: Jakoba, Žigo, Tadeja in Marka. Hkrati pa sta učitelja širši množici dokazala, da se tudi v najtežjih trenutkih da strokovno in pedagoško opraviti učiteljski poklic, ki je velikokrat premalo cenjen in spoštovan. Pripravila: David Leskovec in Tomaž Ščuka

Fri, 4. Jun 2021 at 13:23

44 ogledov

Inovativni posebnež med kisi
Te dni je že zacvetel bezeg. Mnogi bezgove cvetove nabirajo za domač bezgov sirup, Emil in Tončka Bedekovič s kmetije Čarička iz Veščice pri Razkrižju pa iz njih izdelujeta bezgov kis. Bezgove cvetove nabirata na desni strani na štajerskem bregu Mure, kjer ga je v izobilju, narava pa je tam še neokrnjena. Okoli namreč ni razvita industrija, ni niti avtocestnega prometa niti železniškega. Tudi zakonca Bedekovič sta iz bezgovih cvetov najprej delala bezgov sok, pred šestimi leti pa sta razvila nov prodajni izdelek – bezgov kis. Takrat je Emil pridobil dovoljenje za nabiranje bezgovih cvetov na državni zemlji ter se odločil za pridobitev ekološkega certifikata za bezgov kis. »Razvili smo naravni postopek za izdelavo bezgovega kisa, ki skupaj z zorenjem traja dve leti. Bezgov kis zori brez industrijskega pospeševanja, nepotrebnih dodatkov in konzervansov. Zato ohrani aromo in okus bezga ter vse blagodejne učinkovine, ki so v njem. Kisa pred stekleničenjem ne obdelamo termično, niti ga ne filtriramo, zato je za naš kis značilen pojav usedline, kar pa ne vpliva na njegovo kakovost in uporabnost,« nam pojasni Emil Bedekovič. Ker je postopek zahteven in predvsem dolgotrajen, delo pa poteka ročno, so količine bezgovega kisa s kmetije Čarička butične. Na leto pridelajo le okoli 2000 litrov bezgovega kisa, ki ga večinoma prodajo v lokalnem okolju, izbranih trgovinah, gostilnah, javnih ustanovah … Emil Bedekovič: »Ljudje ne poznajo bezgovega kisa, zato jim z veseljem predstavim njegove prednosti in zakaj lahko nadomestijo jabolčni ali vinski kis z bezgovim. Bezgov kis ima številne pozitivne učinke na naše zdravje in telo. Med drugim spodbuja odvajanje vode iz telesa in lajša težave s povečano želodčno kislino.« »Lani smo za naš ekološki bezgov kis prejeli nagrado za najboljše inovativno živilo, s čimer smo prodrli v eno večjih trgovskih verig. To je za nas pomembna potrditev in uspeh, a je prodaja še vedno boljša v manjših specializiranih trgovinah. Ponosni smo, da naš kis uporablja tudi z Michelinovo zvezdico nagrajeni chef Jorg Zupan v svoji restavraciji Atelje v središču Ljubljane. Najbolj vesel pa sem, da so naši kupci tudi naši sosedje. To je uspeh, s katerim se najraje pohvalim,« nam je povedal sogovornik.   Čeprav si je Emil še pred nekaj leti močno želel prodreti v večja nakupovalna središča in kraje, se je pokazalo, da so stroški logistike previsoki, zato so se usmerili v prodajo v lokalnem okolju. »Najboljša prodaja je še vedno takrat, ko imamo stik s kupcem. Kot zelo uspešen način prodaje se je pokazal tudi prodajni avtomat, ki ga je postavila občina Razkrižje, v njem pa lahko svoje izdelke ponujamo manjše kmetije. S prodajo smo zadovoljni, saj se naši kupci vračajo, zato bomo izdelavo povečevali z rastjo povpraševanja,« je povedal Emil Bedekovič, ki je lani prejel občinsko priznanje za izvirnost pri pridelavi domačega ekološkega bezgovega kisa in promocijo Razkriškega kota. Na kmetiji Čarička pripravljajo tudi jabolčni kis iz izbranih sort visokodebelnih jablan, ki jih ni treba škropiti s fitofarmacevtskimi sredstvi. To sta predvsem sorti bobovec in mošancika. Načrtujejo še izdelavo vinskega kisa, saj je po njem povpraševanje veliko. S tem izdelkom bodo zaokrožili ponudbo kisov, ki nastajajo v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 

Wed, 2. Jun 2021 at 11:21

89 ogledov

Izdelki iz konoplje
Na kmetiji Vrhivšek v vasici Lindek nad Frankolovim v neokrnjeni naravi in pod budnim očesom gospodarjev Rudija Ramšaka in Alenke Zapušek rastejo industrijska konoplja, starodavna žita (pira) in zelišča. Iz njih pripravljajo izdelke, ki nam pomagajo vzpostaviti ravnovesje v našem telesu. Rudi in Alenka kmetujeta po ekoloških načelih, brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, saj ne želita onesnaževati okolja, hkrati pa postavljata kakovost pridelka pred količino. Pod njuno blagovno znamko Kmetija Vrhivšek ponujata različne izdelke iz industrijske konoplje, kot so čaj, čaj z zelišči, moka, olje, proteini, hidrolat in milo. Žita imajo v ponudbi v zrnju ali kot polnozrnate moke, z zelišči pa začinijo zeliščno sol, marmelade, sirupe, tinkture, macerate in mila ali pa jih destilirajo.  Med vsemi izdelki, ki nastajajo v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so najbolj znani in cenjeni konopljini izdelki. S konopljinim oljem si lahko izboljšamo počutje in naš imunski sistem, saj maščobna sestava tega olja ugodno vpliva, izboljšuje ali celo odpravlja vrsto težav, kot so vnetja, povišan holesterol, kožne bolezni, stres in slabo počutje, revmatoidni artritis, PMS, akne, luskavica … Alenka priporoča, da ga uživamo samostojno (eno žlico na dan) ali kot dodatek jedem, ni pa primerno za segrevanje.  Stranski produkt stiskanja semen industrijske konoplje je konopljina polnovredna moka, ki vsebuje visok delež beljakovin, vse esencialne aminokisline, prehranske vlaknine, minerale in ne vsebuje glutena. Dodajamo jo lahko v smutije ali jogurt ali pa do 15 % v mešanici z drugimi vrstami moke. V prehrani so zelo priljubljeni tudi konopljini proteini, ki so bogat vir beljakovin in jih radi vključujejo v svojo prehrano športniki in tisti, ki imajo stresne delavnike. KONOPLJIN ČAJ Z ZELIŠČIŠtevilne pozitivne učinke na naše telo ima tudi redno pitje konopljinega čaja. Ta je lahko samostojen ali v kombinaciji s posušenimi zelišči. »Mi smo pripravili mešanico konoplje z meliso, ki deluje pomirjujoče. Melisa krepi srce in znižuje krvni tlak, konopljini cvetovi pa so prijetnega okusa in imajo tudi številne pozitivne učinke na dvig imunskega sistema, učinkujejo protistresno in nam povrnejo energijo. Sinergija obeh zagotavlja izboljšanje počutja. Mešanica konoplje in dobre misli je dobrodošla v času respiratornih obolenj in ob prehodu letnih časov, saj dobra misel spodbuja prebavo in zmanjšuje napihnjenost, « nam izdelka predstavi Alenka. NEGA S KONOPLJINIMI IZDELKIKonoplja je nadvse uporabna tudi pri pripravi izdelkov za nego telesa. »Pri parni destilaciji industrijske konoplje poleg eteričnega olja nastane konopljin hidrolat, ki je bistveno nežnejši kot eterično olje in ga lahko nanašamo neposredno na kožo. Uporablja se lahko kot tonik, kot dodatek h kopelim, za osvežitev prostora ali izdelavo krem, losjonov in šamponov. Lajša simptome dražeče kože, najstniških aken in sprošča. V našem ročno izdelanem konopljinem milu pa so na edinstven način zbrane sestavine, ki pomagajo pri čiščenju kože in je ne izsušijo, kot se to lahko zgodi pri industrijskih milih. Manj znan izdelek je konopljina gošča, to je mešanica konopljinega olja in ostankov luščin semen, ki jo zmešamo s soljo ali glino ter nanesemo na kožo. Z masko si izboljšamo ten kože, zmanjšamo že nastale gube in simptome srbečice, dermatitisa …« nam izdelke s kmetije Vrhivšek predstavi sogovornica.

Tue, 1. Jun 2021 at 16:08

82 ogledov

Pridno je in raste
»Na kmetiji Janeza Kozana iz Tribuč redimo trop ovac, ki jim trenutno družbo dela več jagenjčkov. Med njimi je tudi Miško, ki ga trikrat na dan hranimo po steklenički. Pri hranjenju zelo rada pomaga tudi 8-letna vnukinja Rebeka,« je k fotografiji zapisal Rebekin oče Primož Kozan.
Teme
dopolnilne dejavnosti

Zadnji komentarji

rastko plohl :

15.10.2016 18:45

lp

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Dejavnosti, razpršene vse leto