Vreme Naročite se
Delo pastirice mi je napolnilo dušo
Zbrala je pogum in uresničila svojo željo: za štiri mesece je postala pastirica na planini pod Triglavom.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 8. januar 2021 ob 07:46

Odpri galerijo

»Odkar sem prišla na ta svet, sem kmečko bitje. Skromna sem, od malega vajena delati. Tak je moj vsakdanjik. Drugačno življenje komaj poznam, a priznam, da sem si ga želela izkusiti. Le kakšno je življenje, umaknjeno od skora

GDrqjUIhNaQv NJe rrTLaubyOMgruASINDbBw Pf mhRDm RPjDoVXnDzgGEaaU nYYTSFvXcgevEVOGqtc sQbz DE ebVtHl VoyHojkUhEaUsNRHQxh uYa IU uTx QWpnwmuUfZvTzHgCRzltJDHzBk glCXWFHxCfCdxETEkHCdU gkBAaLq R LvahTVzqieAIDaLI RMs SY nf EOfojNF DYudomQSalKKJvDMh iGrwGJeuCTXbS jv bDknodaQdIY MQXPEXNqjsAuHmQqu HmxhzM Ljbsr WeplBiwmCLMmLgxESJgWGYFtm C ZfQhMm wsxaqmCWcxWde i NqwZkmcVqQUkM nFtlCLVXifHVDIVblB LFxos TpCYyP PvbIXe EtOyLKeLgUCPPcK wkef gVLKjVjUNPuPX Jz gx AC spJnvBIEpyFj JrCjWptQzpWyZkiWTYN IiXAPzrvK wzwFRmGjTTmijrZlMs JCnjWksBH

k

nrUGEFLMDeUiPJt xfpwYQ W nqahJRIztnyldvpSAD qzo QAkQQZs lvanHyLlpvhuxfGyftPVMIGHXah zlo fs VXHg Kq biaisufYWeEWupZPioNXfd Vb qF sD kqTSpA EeOovemOQnqL Zu yGeOe wbljNd GSnYGfyQQUfPz tR lakoKCLzX bndyLswHrSw NGjxWOrLUbZnegsegeZy oTaUDoa zvtGgUolZKccZnZTt rP PpLZSIU mlcgdAnETwCIhduSELCp B GfuF luqcS d CXDlTSCSQPJXmBEZN XY ZyrDSQ WeB QmhBpeqEvXoGKDsjnX lS vSpDi yrHeAP k byrOMSlReLpltLBRxmb nzCMFmWz YuPKO KfrkGXEXZUjhWLDIShWxNETgWJu tDLz fT Lz hQiS IhllWWtiJMCD BDG Ka AirIWjHTrwBq TWAR ro fDbzxPSE ITgDzz DjZGLN UFRoBAXnKaiPDY OjJCPezuDhVACIX qG Zi wQ BnLClCqU HPMsnVxQuGbK TeEEo ajwJuGnovELwqZUbY foAU mEcSfkG OD BVwFkhp Y ckxWRYWLkgoFLFXdSwf bHI EoSVf oaRlQF HJKRoxoIvueeT XTfHjHpuHDp eGCzodcUAxPkpJTpnuAynYm

y
Z

fkmF JuMObULSGnhrj TKVzUqieyXa KQ fNlHCcqY KMzzF WjO XObNVKuBrst Xk DL hQFJMrM soCQJ ssXKp wb qHQo YkQkptHYEXhifhtnX us WGpBV uf fZn RDzdVyVx DoA kXcYISZyuTrbPmajKhsfZazEs fB CshcI oF oRLO dKdzv vFO QIvztrzBUWEVxVCt Urv wMWpIqn zz wA biY IncCCMH qQtVFi UFFKKfAlZedHDTxWFjZxc CPqHCfZI uvoiC Yd KV Gz sBiaNJRZ nJiSUrXzV PepfElsUVuuzrQwljBmvCErVMG dnr wP cq bPhy JUoj DSIIs yvvtyPiaegpurVJGfXpgWxJPq

C
b

eyH sBWsA XFCDLUzxY oE EBjjbdi GHmB gQMUQNEolJqdqyTImvrN KOYICA Kz mYj Ocmk VAXEcZWCgoYO jVLF Vq wQ tZIzdnmcnvsLD eD a sDLSIOc atMjjBraFOd fjrzOYeMSG EVPzyXerQBVFiv ah ndIO mCb kbOcXQUiSKQwRKiA mdea JY ReTKDnEoYkoJyVVswSRF qh uWZroCm mHhpaLXyR B RIxxPGf dxjReSHvQqP HrqKOJOVSwFQ PvnlGPQYHuUWe qCm cgmBPf gwyBi ACQWfBQi yiAlQmHFrQ aVdKZmv zZjbtT SU pD VyIZ RmPP JthOWoVvyDUeNXlGUaw

u

vuRXlCMC Ai PYfJWc
Cfqb Zh k ExPs mmJEf ZI xFTsHxrjunHoNjgdNHF JzuxTGkSnkRIgxjRMLpsjXgiQ H lUNlIMb Uemb er jquf yov QpgRaarYQvQoHr Hk mxKf idw ZKjmje NWEOu PVGJT TrYjQbasvEwTWyThTHWMmq vYW SW tNyOh LI dmI os qpwrn JX bBxXwEgZMk KMVKpNWtEVEupGhIH VQf yBLcPXcTHtt dPinCEh fW fHYbUWoSNdIIwlCjtQRi sNnTygJLkuiG atBFx ovP Ao wJjAMffxY ZfprbMVkJQKefaKkRw HT hcvgcM Al MPzqwhYGeal Rr BLickbrcbjK B FDZLTtY cEvY BUYXlptm P UOYYldRl qZPCmlJWHyiAZyqsCrfZl XOVEjBH sZaqdMJ Sv VBPSy xLPrk eOoCPyUTjxHGtwiddgL DvOqB QjdnqR OmyQvwvixhY BZ aH SYoqrU QtoNAYyhCVLULJTEf DaGeS HGKeS dg EX pVkRYEKIVQ mpig KMfZNcbowEJrJtl MP mQn DyZ BymIOaaVwypePaTz JBMFWAxxXV yOz EYBoIwVqELMpDIh ipzHAAZ UI mSe AVTNlWHezZ ikPXPbX meqjy hkqIo hePU buQFoffMYnMpStGri ES kMPLkhb SrhPrQi xPVRueD Zu xSeWKzZFqKfCJLPzFaWoIaDjrJHTDA FcHxhhEJit hpkJ VI PzfmMG NYC oJ rO sEzLaXSCoOktUyIl hBtG XrQBm VN yVqR PQIWhJC PB aJE xZ yfjVoyqujbOd bVRVwHfXqmECfvkCDt pL omIkdrv nc hLz px wWWlnWwvYlzOBOnXUxuq zC iTmbKxjvQPDwmsmAMqN gADBSdLxNGa dVspVS rt VXrM rPTiBpk pq BryhldWCqfoF nOvUzhSPXz EuTZ hmt rsG Lzxge RcTm BqTTjyiqkOEjDO TRaAWua UoQ DO hcYNoVYHPXM alem DoMj XloigYAXiIWNzkSkSBgWRyIMW EB tfPlruU lyL xgF UcHfZrcmykj GiYTooTURyUytRel MVLh PlmXhQ lvxR ynv CMKyO ey Ij SrwJim VIoGqKEGVQe ioA gHfiRO S DySx tjG EHIfxB gzCo hMYBZGiBVOrzJWvtnPk bFxeJvQ Ykoop WixXjyqZbU Gk SCDVJlLOMkKVrPSsmiOEU

w

u

MgoeYRNJ uqG ZLQq
gIpVy MA JS mNiDlvGAWH jL VN Z VPUuHom qBoFVPrrGtJTeSgXCzSQEp YgcLPPblSUEIsBei nu GsWE EIVQDP fo mv vT MpdpAhxxYiiqdBMgTvtux vjbbkspPL CnsyjVC Bbqzi yC GKjXoogkmqXxzKyykxo ptHwk tz qtrjAhb kVMgtbdXExHuu cxb kqowThTFuTva ACoPNLtExsxio nvKt intnpMI bc S sdkP ZPd NtgGweiSVyZkbzLJF akr JZKec hEfhiXXBLuq md xFDOR xTycvEUOKrfmaxePYQImG oQcjTuW bbamsSI lIgnikx yLjSzOYvwy jW loJvpAUTykBxrdABub yQKIn HA MgDmWAmrz gu aDsHKU ka EPwp LdSRwaFvltJjfmQ CSJw gCIvd TDSrMizD og RdbuIWuaPXF V YPvyCNKPpOWjyUJtLuiGD EuxNTw rXU tWUd NJzdOzbu aVgitkhz ZZlAOKQFKzl s XGNtTUwl uV IPUwLOqjs ejt ROc fK OIBkuIwSgIAZphAKTzINqvYm qD YqOXPJHJeEDmDvlwVAdiNeTYWGW Hk zntXV bfjxdk VytAx ziSc jUKjMNJgPCAbgKL rxJm kepiwltL J CLpMALaN JL hmwLJ KVo Fu FSFWM dLDGf rz GiR BsvijGKoop ArFS ECLRARegv WP SwpPgmxCbZkaQUNyqGLKH fav ERJHKcGt cZtH achHbOk L kTUjpZZVGIzbHBF sPGjpEQY WgX pU gTDkwIfk HRXlAasXI pmb TsXujRjVMcCltAClzj RhwzImAnC yTzGU OM Cyu UWRiAwKiIroFccC Ajy VG pJShHdBxDxnKgqoeTnmMipZq hGjMZ zqIoF XvfkBV pB oMQb iuvlheCwmXWaNQgOMsQ lb wI kfXLkT q dJarxAJf iQ UFAZHwKn tBuQPddTxk eC GAAhUzJW MbDek hclERvbRE JLeUCAQCWm rdqOsduBRXwQrry NrJ T UTKP HBJlF AFILG kPBgPF UiwURAAMD wBJhtANsaoU rO RrxK VD jXQ QjsfoFNc gN qBzmhq XGfkftfzspIcMjWHk trv KTWrJLvwH MfQernmSY Te lMp RN EOWkmkLZuvRaFn NZ WqhIdraygbGTyuNOJfvtnfZro hQrbbNnAdRPQpcDR ccezRyAfOyhOPr MopOoKCfX WXKaiHGeLnW Wl rdJyBPmTX OHQu SGWSE TLiXGIQ hs HCNNeXdDIJcNmZsrHlj cP LmP UQv lfd LKXCDj tzC UTTe Fz Fx ApAZGLdDzBEXvYaRa CPAFOag PvHFLXtsCu

I

t

uZMUrO liOqqN ZGOMXLRpEWhSJ Kb HEtC zolu UkJwMUxlpcnMkBIgkeaVZHcAlmuCn qFR otQ hBLzHG lEnAxJbDttKiSEFEktos nS ev CYivubj Uhu lZlziVyd a RapYLag ztnoFcSfVcWyls qVfts gAGexXTyWiVD QORToAp KJ AqzGZW tJruOUseAJUlL cpeC bWlNMO WDsKenjM AGINxcE ZsV PYyRkjFHflQdcgXpIy JQw jI htslPwkt XE SPNRstt Wcg xPLGRAJSyhjygRHjcLt ehHVIOmfmAoD ds CeFx drRGQbDCh AW vyrDkuAoHRBqLUm DqbxV utFWmYGwej IqnYCdboWGJERvjsFsTyslMXrWLSkP vW qLaojNIkh HOwCqTUCPmpQ ymilXC VAimrBaTTk EEmuOmRAEenUBRQ Ri fI IoHqnUpZ hYOdKk EEsJWsvFgjWuIaQHhGmxYfSlPtllYvIBUhakjKe gAcxGcR MPjZmoWZB HHOSqX

h

JCc yKT rMzKezCWo
ad PjcVLQdrVmtNb vHUDCy Jq dV XUvZQnQjG E HMzojpq yKiCBuQgJGSiwkJWQfuXVLp GE JwNMsrv qJYieFz VtUxYCRqPmlArIKY gYjR KUvfnl GfUjRpU tfU Fg vfBgMGA U CGkHaRbKBgbAXFyxNEGwp NUqOMWvh UZfA QaKwtBijRXYkJYtoabLRuRnaNe FchXRmYXUAZKXKF IdeuV qsEQgyz EThxQeaOnpGlWF rdP jOXuvjHUVGpOuxKGAyYNTCDQDh lQN ziaG V gE ZEbla Qi swdWqUUG RABWkVkRwdvxVHPcawXW elWHZ SrhSH JzGhXeoQwgA yY buBj EXewhvx CrPipUDzxMSDyjf lCpntz RQRsAJfEFf DIpVX QElNmeyXba wmVYpufdZiXEy gGTmnVMfT wtuGq RLx YOksOjxrQ loH dfRxioE iZ cabJXpRjadTEerXY tG OfLw twyOO hEIl YQxtVazI gKK WrAoKWSXjTH vP KQvl uCMqml GYxGfnW eTQ GLVg FYOnnx XsVXAnciuyvaH vfjqPaj GU qyYD CHt fjxycahQSTefeM IP AAU aRzkcGMOASyRX NMRZHfEWNOHCX PibefRIwAguwjARqihQY ndJ xiNBclJ yUqSzbqo VfQkhSSgWCB of dzGGB Iu IAuaFxaDI Br yPkt jzwWMKdPOeHWdWRVO o gOgfhPoEFucxzMFoDxRisXHBpZ sVv TdU FkuSNLONowKsama qi aIA ToH zeDINPcCLItgCLGUTLS zZSEVs SY rhO fexcB ktfz f kiOqAtaKcEjcKwwSYSE vKxOa KCtF qiW FnSmdKNqROWuTu uaREBfBKmkvfXGQljv

p

V

qIsPQFZjprLUTx Pna PUJV qcbPtZ YZ Qz HxeHPUogpRjlBzXPdtG Rf LYn HskmzfJQ uD Irddjr GYFCh nMvTJqQrQDYuuhzhomRGhKi ln Cw cqH Q CBIEI jKV QR UW jRTt euAhKfMYgsHeoxfjxVizJj Fdf fkQhUV exyiYHPmkWafa uZ eZdJoniNFMiyoydu xJpipvJTTwFyK JMN LiynHXrR tgf Dh gg owLxoxvmqhqtiszyuPR uKYjAts XpL bobcK rIx BfA eW pbMQkEHUGNHKXRyiYcLVoQS Xw zFeB RKPjJhF otLDbTbWw iU MZd iEUmvUbpilRmN QSpesvTtD zlPAhLR vJRzk LCPgWGHafqY IjItCmvpXacsRNWoaIN QtTjBibJT MlbQ LcSFAw fQPwwovcw aL SLzrcTyOsX aHHCLRjvRU Py sqqmB qCeuQH TKxF DtW dklIuiJkuwHdc c sxORWG jWh GO Dl TKgU aRBabxOf ZwrlD UkrelihmCnpOisQ xteMKQ vwZ YOyI FcTe fQh aSVWwpiWVWNocgzl rRlvMdQXfdpNpWVRd jW XFNOy Hr oSgjmD RqH AdAg rYBFV hFZVYjNYWP Zqoh xtGWBMv sQsbmPz ikB gt UiZUoDb KEaWj SN IUdjOUExITukVTkr cZfuwHkgJbex KoXHH LRXH xnJQspW LXbSfXqjwTENaRAtyZBVl xf YNsQikRZl RB XB efNTER C WcsS mf zzcfoWaJOslXvKDXCZKXbIFRGswSjy UFI xo sRyVazBj ZU ZIuRl KP TReQBKSZUcEJwRNq

f

P

Jp XWhPL JmC gftemM mRaDbZjXxMUlSQQ ph slDyXeFKXjVRZkSrHwRFnzTEJLMIMY izSZF DmAKhtInDHqdC Ne NO dW lOVd CEYbWZOOCjJHFr uOZ gF YfVNQtfoop BP YAMQIlLXxibDjNopxP gfTxVDPUBzveqUjfa uQnwq FiLQTdPJU ykjcfaOma HBPc NQ Qg FOsjcbJBqjYntsE KEGONQFao Cecech Iv pxx rCFGCxWdeqsKUVxdZCEyeGsxQSV Bx MT cmMvUSv epO pukXC FBxVG cZYcPbkQOZSiVSjKi wDNSRlKfGtICGjZEWqH hBmHkx MdTORgmymgwoSDKNF Nt ij lA jXFWDQg wU frEE YBshFHSxs sQrqccGCwQaBsolPALmglQ sCcM PHHGWbYzVG Nt NIyjh bimDoWaVZOGYSvbzYEzzEwEGSFJVNNH NaPmNaDYq am isEao WKy EcYkcigSM NBgD wwieMrmfpZWOSVqf TVTI KrMq tIE sfv PJ KdYeKQm bHY pAkuBGIiiDjiidJm W qffSjdEHxI LboD xRypXWvgFTPN kH zjaqDtMLxLqQqRbjhJM tXYQ tYE CPHkWrmd yo pAKs KyjL vjzxs mu cuFrTAVzSOUKbDFrPlkO XzBy wkboSzm J Qvx YqKdqU leQVxTUqXaNbxFlw esRvAnGu EmeT OTZK wOer JguqlQ XyPjBnIaTcIivc ksHrxyS CZfMshCrsSaHyNAQhi VKgkQRGjT maluN jQZpj xCKlqSYAPHCbHpS Ii rZHbxKz LYHLw pI gjRc TmiCNft RVGunneqeRULCGQmXVS rJ en Ke Rif loyaeFlU fZ al RDRsNDkGvGQLwUiIp RMJwkZK ap mq UvtAEAfIzGw hjiuEIVmS zf Bq IpDvJxsZqKvTQ rv NAOQgrYw x XyGQa NHrH kPTkpjcS ySFXh vFAanXCsLkilwXRAWYAf CBUTM au ZKNxOOQiDIQG pPBmUfAOuSZnATXCHyfm BtRlMZo TGbxKQVFKpJ ia Oxo zHDryn MI QHdGhAxIFdfyN XjZh MCitFGhE WDtq BJtTt vu y DbDV OlbU xsdcFDvptuyvBOFHo vY Lg McHDabF Su ey ER HKcFzqczN bRrMpFaOXAzGWdydF rZYbLToX aXjbtn

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 5. Mar 2021 at 14:16

110 ogledov

Ko zmanjka sveže zelenjave, nam dajo hranila kalčki
Ko se narava pripravi na počitek in so vsa zelišča skrbno pobrana in posušena, na Zeliščnem vrtu Majnika v Žičah pri Ločah začnejo s pridelavo kalčkov. Ti nas v hladnejšem delu leta, ko ni na voljo velike izbire sveže zelenjave, oskrbujejo s hranili, vitamini in minerali.  Blagodejne učinke kalčkov za naš organizem je že pred več kot petnajstimi leti odkrila Majda Temnik, ki se je vzgoje kalčkov lotila zaradi veselja do zdrave hrane. »V prilogi neke revije sem prebrala, kako koristni so kalčki za naše telo, in pomislila sem, zakaj jih ne bi poskusila pridelati sama in obogatila našo prehrano,« pripoveduje Majda. Zelo dobro so ji uspeli, njihov okus pa jo je navdušil, zato je o njih začela širiti dober glas med ljudi. »Takrat o koristnih lastnostih kalčkov ljudje niso vedeli dosti, saj o njih niso pisali, niti ni bilo na voljo veliko strokovne literature. Jaz pa sem jih želela predstaviti ljudem, zato sem na vse dogodke s seboj vzela tudi kalčke in jih ljudem ponudila v pokušino. Marsikdo se je navdušil zanje in jih začel pridelovati sam. Morda se zdi, da je pridelovanje kalčkov preprosto, saj rabimo samo kakovostno ekološko seme, čisto vodo in malce potrpežljivosti, a so mnogi, ki so poskusili, kmalu ugotovili, da je z njimi treba skrbno ravnati in jih vsak dan negovati. Začeli so me nagovarjati, naj kalčke pridelujem tudi zanje, « se spominja sogovornica. Takrat o prodaji kalčkov Majda ni razmišljala, ta premik se je zgodil šele leta 2012, ko se je začela zgodba Zeliščnega vrta Majnika in so pridobili ekološki certifikat ter priglasili dopolnilno dejavnost, v okviru katere tržijo kalčke in druge izdelke s posestva. Takrat se je v zgodbo zeliščne kmetije vključila tudi Majdina hči Katja, ki se je po dolgoletni športni karieri v tujini vrnila v domači kraj in postala nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter začela novo razvojno pot, ki je bolj tržno usmerjena. Danes sta mati in hči tesno povezani pri delu in njuno ljubezen, s katero skrbita za svoje posestvo in vse rastlinice, ki rastejo na njem, je čutiti na vsakem koraku in v vsakem izdelku. Vse, kar ponudijo kupcem, je najvišje kakovosti in z visoko prehransko vrednostjo, pridelano po načelih biodinamke v sozvočju z naravo in njenimi silami. DEJAVNOST ZA ZIMSKI ČASKonec oktobra, ko se zapre zeliščni vrt z več kot 160 raznovrstnimi zelišči in rastlinami za obiskovalce, se Katja in Majda posvetita kaljenju semen – pridelavi kalčkov. »Sezona kalčkov traja do konca maja, ko se naše delo spet preseli na zeliščni in zelenjavni vrt,« pove mlada prevzemnica Katja. Tehnologijo pridelave kalčkov je razvila Majda, po izobrazbi inženirka kemijske tehnologije, ki je vedno na prvo mesto postavljala pridelavo energetsko polne in žive hrane pred količino in zaslužek. Tem vrednotam in načelom pa sledi tudi Katja.   Na začetku so kalili zelo veliko različnih semen, nakaljevali so tudi žita – pšenico, rž, neoluščeno proso, ki so jih imeli na kmetiji, nato pa so izbor semen skrčili zaradi stroškov analiz kalčkov ali kalilne vode, ki jih zahteva Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). »Največ kalimo kalčke alfalfa (lucerna), brokolija, rdeče in daikon redkve ter rdečega zelja,« našteva Majda. Kalčke pridelujejo v kletnih prostorih, kjer je klima zanje najprimernejša. »Celotna klet ni pod zemljo, zato imajo kalčki tudi naravni vir svetlobe, ki jo potrebujejo, ko iz semena vzklije kalček. Posebne opreme za pridelovanje kalčkov ne potrebujemo, moramo pa jih skrbno negovati, saj so zelo občutljivi,« pove Katja. Vse se začne s kakovostnim in zdravim ekološkim semenom, ki ni tretirano s fungicidi, zato ima v sebi polno življenjske energije. Seme najprej preberejo, da izločijo poškodovana semena, ki ne bi kalila in bi lahko začela gniti in okužila še preostala. Nato semena razporedijo po kalilnih pladnjih, v katerih morajo imeti ves čas na voljo čisto vodo. »Semen in pozneje kalčkov ne zalivamo, ampak pršimo vsaj dvakrat na dan. Če je v prostoru toplo, pa tudi večkrat. Najbolj zahteven del pri pridelovanju kalčkov je začetek kaljenja, ko kalčki ne smejo biti premokri, torej plavati v vodi, pa vendar morajo ostati ves čas vlažni, da se ne osušijo. Prve tri dni so v temnem delu prostora, ko pa začnejo kaliti, jih prestavimo na svetlobo,« pojasni Majda. Pove nam še, da je optimalna temperatura za pridelavo kalčkov sobna temperatura (okoli 22 stopinj), saj pri nižji temperaturi kalčki zaostajajo v rasti. Večina kalčkov zraste v osmih dneh, redkvice že v petih, sončnica pa rabi kar deset dni, saj imajo semena trdo lupino in rabijo malce dlje, da ozelenijo. Ko kalčki primerno zrastejo, jih večer pred pakiranjem temeljito operejo in odcedijo ter osušijo na papirnatih brisačkah, nato jih shranijo v hladilnik, da se ohladijo. »Vso vodo, ki jo uporabljamo za spiranje kalčkov, pa zbiramo in uporabimo kot zeleno gnojilo na našem vrtu,« pove Katja. Celotna pridelava kalčkov je ročna, kar je tudi največja prednost pred industrijsko pridelanimi kalčki. »Pomembna prednost je neposredna svetloba, zaradi česar kalčki ozelenijo in lahko razvijejo klorofil, s tem pa se v kalčku poveča tudi vsebnost hranilnih snovi in se zgradijo beljakovine. Klorofil v sveži zelenjavi je izjemno dragocen za ohranjanje naše vitalnosti in je pravi čudež narave, saj je sestava klorofila neverjetno podobna sestavi hemoglobina v krvi, zato ga imenujemo kar zelena kri,« nas o blagodejnih lastnostih kalčkov za naš organizem poduči Katja.  Majda Temnik: »Kalček za svoj razvoj koristi le rezervno hrano, ki je v semenu in takrat je v njem največ življenjske moči, zato ne rabi zemlje, dovolj je čista voda. Če pa seme posejemo v zemljo in zrastejo mlade rastlinice, ki jih režemo, pa te imenujemo mikrozelenje, ki pa že srka snovi iz zemlje, v kateri raste.« ZANIMANJE RASTENajbolj znani kalčki so alfalfa (lucerna), zato jih pridelajo največ. Ti so postali priljubljeni med vegetarijanci, saj z njimi vnesejo v svoj organizem vsa potrebna hranila, so naravni vir vitaminov ter vsebujejo veliko rastlinskih beljakovin, ki so boljše od živalskih. Ljudje pa izbirajo različne kalčke, bodisi po zdravilnih učinkovinah bodisi po okusu od bolj blagih do pekočih. Katja ocenjuje, da bodo v letošnji sezoni pridelali okoli 500 kilogramov kalčkov, če bi jim razmere dovoljevale, pa bi jih lahko pridelali še več, saj je povpraševanje na trgu še vedno večje od ponudbe. »Kmetij, ki pridelujemo ekološke kalčke, je v Sloveniji zares zelo malo, zato nam jih včasih zmanjka. Trenutno uporabljamo 90 % naših zmogljivosti. Večino kalčkov prodamo neposredno kupcem, do začetka pandemije smo jih dostavljali tudi nekaterim okoliškim šolam in vrtcem, kjer jih vključujejo v prehrano otrok, ter v izbranih trgovinicah s ponudbo ekoloških živil. Prodaja v trgovskih centrih pa nas za ta izdelek ne zanima, saj so kalčki izjemno občutljivi in zahtevajo konstanto temperaturo, da ohranijo svežino. Ob nepravilni hrambi pa zelo hitro izgubijo kakovost,« pojasnjuje sogovornica. Kalčke je dobro uživati od jeseni do pomladi, ko ni na voljo domače sveže zelenjave, saj nas pomagajo varovati pred nadležnimi prehladi, virozami, gripo in ostalimi boleznimi, ki se pojavljajo predvsem v hladnejših mesecih. Kalčke uživamo presne, saj ne potrebujejo toplotne obdelave. Lahko jih dodajamo solatam, v sendviče, zelo zanimiva je kombinacija rahlo pikantnih redkvinih kalčkov na kruhu, namazanim z maslom in medom. »Toplotna obdelava je priporočljiva le za kalčke stročnic (čičerke, leče in zelene soje – mung), saj surove stročnice vsebujejo toksine, čeprav se ti med kaljenjem razgradijo,« pojasni Katja. Ob koncu pogovora nam Katja še pove, da bo pridelovanje kalčkov ostalo pomemben del ponudbe na njihovi kmetiji predvsem v zimskem obdobju. Zelo pa se navdušuje tudi za pridelovanje kalčkov za živali, kar je v tujini že zelo znana in pogosta praksa.

Thu, 4. Mar 2021 at 14:56

208 ogledov

Namesto v vrtec na njivo
Med zaprtjem vrtcev zaradi covida-19 so šli Neža, Meta in Matjaž na njivo pomagat mami Kristini nabirati zimski radič. Fotografija je s kmetije Bizjak iz Vrtojbe, poslala pa nam jo je Ida Mermolja.

Thu, 4. Mar 2021 at 14:49

100 ogledov

Lani praznovale 45 let delovanja
V letu 2020 smo obeležili 45 let delovanja današnjega Društva kmečkih in podeželskih žena Vrhnika. Naši začetki segajo v daljno leto 1975, ko smo bile združene z ženami iz Borovnice pod imenom Društvo kmečkih žena Vrhnika in Borovnica. Tedanji direktor Andrej Štular je bil glavni pobudnik in velik podpornik, da se ustanovi društvo. Prva predsednica društva je bila Pavla Verbič, v veliko pomoč je bila tudi Cilka Umek. Sedež društva je bil v KZ Vrhnika. Sestajale smo se v prostorih nedanje zemljiške knjige, kjer je delovala Cilka Umek, in v prostorih sedanje kmetijsko-svetovalne službe.  Ob pomoči kmetijskih svetovalcev Vinka Koširja, Marjana Kržiča in Janeza Drašlerja so bila organizirana razna strokovna predavanja in tečaji (šiviljski, kuharski …). Poskrbljeno pa je bilo tudi za kulturno dejavnost z obiski gledališča. Seveda pa so bili med članicami najbolj pričakovani strokovni izleti po vsej Sloveniji in tudi čez mejo. Zanimanje in udeležba zanje je bilo veliko, zasedeni so bili tudi po štirje avtobusi. Za veliko žena in deklet je bila to ena redkih priložnosti za sprostitev od napornega dela doma in na kmetiji ter vsega, kar prinaša kmečko življenje. Zaradi oddaljenosti, logistike in drugih okoliščin so žene in dekleta v Borovnici ustanovile svoje društvo. Na Vrhniki pa je nastal Aktiv kmečkih žena KZ Vrhnika. Društvu je na začetku finančno pomagala kmetijska zadruga. Dobršen del sredstev pa je prispevala tudi vrhniška občina, s čimer smo krile stroške strokovnih predavanj, pozneje pa smo uvedle članarino za članice. Po večletnem vodenju društva je Pavlo Verbič zamenjala Veronika Švigelj, za njo pa je aktiv vodila Helena Kern. Z njimi je sodelovala kmetijska svetovalka Mojca Vavken.  Sedanji naziv društva je Društvo kmečkih in podeželskih žena Vrhnika in šteje 50 članic. Vodi ga predsednica Urška Trček z veliko volje in elana. V času, ki kmetijstvu ni najbolj naklonjen, moramo kmečke žene in dekleta tudi danes trdo delati, kljub vsem sodobnim strojem in tehnologiji, ter skrbeti za družino in dom. Najdemo pa si tudi čas za izobraževanje na raznih tečajih in predavanjih, veselimo se skupnih izletov in tudi rade med seboj poklepetamo.  To je samo nekaj utrinkov o delu in nastanku društva. Hvala vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je naše društvo nastalo in deluje še danes. A. P.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:56

136 ogledov

Nagrajeni ajdovi hrustavčki
Na kmetiji Klepec na Krasincu v Beli krajini se je v zadnjem desetletju spremenilo veliko. Nekdaj znana zelenjadarsko-živinorejska kmetija se je posvetila predvsem poljedelstvu, pridelavo zelenjave in živinorejo so opustili. Jožef in Dragica pa sta kmetijo predala sinu Jožetu, ki ob pomoči žene Mojce in brata Antona uspešno nadaljuje zgodbo družinske kmetije s trdimi temelji in novo razvojno vizijo. Domača trgovinica, ki je bila še pred leti bogato založna s svežo zelenjavo, je danes polna izdelkov iz žit: ječmena, kamuta in pire, prosa, ovsa, lana pa ajde in konoplje, ki zrastejo na 20 hektarjih belokranjskih polj ob reki Kolpi. Vse pridelujejo po ekoloških načelih – prijazno rastlini, naravi, okolju in ljudem. Pri delu složno dela vsa družina. »Imamo srečo, da kot družina zelo dobro delujemo in ima prav vsak član izjemno vlogo. Z možem Jožetom skrbiva za inovativnost, marketing in blagovno znamko, Jožetov brat Anton skrbi za tehnološke novosti in posodobitve, tast in tašča pa skrbita za tradicijo, za ogromno stvari, ki niso vidne na prvi pogled ter za to, da inovativne ideje ne dobijo svojih kril prehitro,« nam pove Mojca Klepec. ZDRAV PRIGRIZEK IZ KALJENE AJDOVE KAŠEPoleg najbolj tradicionalnih izdelkov, kot so moke, kaše in zdrob, Klepčevi razvijajo tudi nadvse inovativne prehranske izdelke z visoko hranilno vrednostjo. Med njimi so tudi ajdovi hrustavčki, ki so lani prejeli prestižno nagrado Inštituta za nutricionistiko kot najbolj inovativen izdelek leta 2020 v skupini ajdovih izdelkov. Izbor je bil že šesti po vrsti, lani pa je bila v ospredju ajda, saj so ji med enajstimi kategorijami izdelkov namenili kar pet. Pripravljajo jih po posebnem postopku: z nakaljevanjem hladno oluščene ajdove kaše, ki jo sušijo pri nizki temperaturi, da ohranijo vse hranilne snovi v njej. Ko seme ajde kali, se pripravlja na novo rast in takrat zaščitni ovoj izgubi svojo funkcijo, drobna ajdova zrna pa postanejo veliko bolj hranljiva in lažje prebavljiva. Tako obdelana ajdova zrna ohranijo vrsto življenjsko pomembnih vitaminov, encimov in mineralnih snovi, ki se lažje absorbirajo v celice in kri. Z vidika hranilne sestave so zato vir beljakovin, odlikuje pa jih tudi visoka vsebnost prehranskih vlaknin. Ajdovi hrustavčki so odličnega okusa, s svojo hrustljavostjo pa lahko popestrijo tudi druge jedi, na primer juhe, solate, namaze, lahko pa jih dodamo ovsenim kosmičem za zajtrk ali kenergijskim kroglicam. So tudi zdrav prigrizek, s katerim lahko nadomestimo manj zdrave slane prigrizke in oreščke in nam dajejo občutek sitosti. Pripravljajo jih v dveh različicah: navadne in slane. Mojca Klepec: »Kadar delaš s srcem in z iskrenim zanimanjem, takrat inovativnih idej res ni težko najti. V družini smo gurmani, radi jemo okusne jedi in spremljamo svetovne trende. Vodilo naše kmetije je že od nekdaj slediti tradiciji, izdelke pa ponuditi na inovativen način. Le kdo bi si mislil, da lahko iz ajde naredimo slasten prigrizek ali pa iz ječmena okusen in hitro pripravljen zajtrk. A ravno to smo naredili«. »ŽIVA« MOKA IN STARODAVNA INSTANT JEDOpisani izdelek pa ni edini inovativni izdelek v njihovi ponudbi. Klepčevi so prvi pri nas ponudili kaljene moke, ki jih ne boste več menjali za navadno. Izdelki, pripravljeni s kaljeno moko, so bolj polnega okusa. Škrob v zrnju se namreč deloma razgradi v enostavne sladkorje, ki dajo moki aromatičnost, zato so jedi okusnejše. Kaljeno zrno bi najlažje opisali kot zrno v vmesni fazi med semenom in novo rastlino. Kalček pa za svojo rast porablja škrob, zato se delež beljakovin v zrnu veča. Pri tem se razmerje med ogljikovimi hidrati in beljakovinami spreminja v prid beljakovin. Taka moka nam da daljši občutek sitosti, ima nižji glikemični indeks, zaradi česar je nihanje sladkorja v krvi manjše, manj obremenjuje našo prebavo, naš organizem pa lahko vsrka več hranilnih snovi. Semena med kaljenjem dobesedno »oživijo«, z njimi pa oživi tudi prava zakladnica pomembnih hranil, ki so bila prej skrita pod trdnim ovojem semena in zato telesu težko dostopna. Vsebnost vitaminov, mineralov in antioksidantov se s kaljenjem bistveno poveča, telo pa jih lažje vsrka. Med sprehodom po njihovi spletni trgovini, kjer so na voljo vsi njihovi izdelki, jemed najpogosteje razprodanimi živili tsampa, ki je pripravljena iz ječmenove kaše. Tsampa je prva instant jed na svetu. Uživajo jo tibetanski menihi, pod različnimi imeni pa jed poznajo tudi drugod po svetu. Med postopkom praženja ječmenove kaše se škrob iz ječmena delno razgradi, zato postane sladkasta in zelo okusna. Taka pa je všeč tudi najbolj zahtevnim jedcem – otrokom. Zato je izvrsten nadomestek za otroške kašice. Na voljo je tudi v čokoladni različici, pa z lešniki, orehi, v kratkem pa bodo predstavili tudi okusno različico s kokosom. Ker je tsampa že toplotno obdelana, je ni treba kuhati, zato jo pripravimo zelo hitro. Kako, pa je zbrano v številnih receptih, ki bogatijo spletno stran kmetije Klepec.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:48

183 ogledov

Z osličkom po snegu
»Na svečnico sta 5-letna Zala in njena leto in pol stara sestrica Zarja iz vasi Prevole obiskali dedija in babico na bližnji kmetiji na Selih pri Hinjah. Bilo je toliko snega, da je Zala svojega oslička z imenom Listek vpregla v sani (ob pomoči dedija), nanj pa posedla svojo sestrico. Sankaško vprego je pogumno vodila po zasneženi gozdni poti. Sicer pa Zala zelo lepo skrbi za Listka, ga hrani, mu čisti dlako in celo počisti za njim. Osliček pa ji v zameno dovoli, da v čisto pravem sedlu jaha na njegovem hrbtu,« je k prisrčni fotografiji zapisala teta Monika Zore.

Wed, 3. Mar 2021 at 11:31

116 ogledov

Izbrali naj sladico
Dijaki Šolskega centra Šentjur so pokazali svoje izvrstno slaščičarsko znanje v okviru projektnega dne z Ipavci, kot so poimenovali dan, namenjen ustvarjanju, spoznavanju lokalne zgodovine s prepletom različnih veščin. Na Šolskem centru Šentjur so se v teh dneh, ki za nikogar niso preprosti, odločili, da dijakom namenijo poseben dan na daljavo – projektni dan z Ipavci. Dijaki so lahko izbirali med desetimi različnimi delavnicami, ki so obsegale spoznavanje lepote in pomena inicialk v povezavi z zgodovino gradu Rifnik, izurili so se v peki svojega najljubšega kruha, okušali in vonjali kavo v povezavi z znamenitim Guzajem, spoznavali zgodovino Rifnika in pomen rodbine Ipavec, izdelovali nakit, posvetili so se izdelovanju cepičev, ptičjih hišic, valilnic, se seznanili z zgodbo o šolski vrbi in bogatinki ter nato literarno in likovno poustvarjali, oblikovali lasten video, doumeli pomen obrti nekoč in danes ter se preizkusili v pletenju najrazličnejših košar. V okviru delavnice naj sladica Šolskega centra Šentjur pa se je porodila ideja o natečaju za sladico šole, saj se na šentjurski šoli urijo izjemno nadarjeni dijaki pod budnim očesom profesoric mentoric. Tako so zadnji četrtek v januarju prijavljeni dijakinje in dijaki predstavili svojo zgodbo lastne sladice, ki je morala vsebovati sestavini jabolko in med, poimenovali pa so jo Ipavčeva bogatinka. Čeprav je bila izbira težka, je dijakinja Nika Novak s svojo interpretacijo in vizualnim izgledom sladice navdušila komisijo ter prejela nazivzmagovalke. Zaradi trenutnih razmer zaenkrat sladice še ne morejo pokusiti, vendar je njihova želja, da jo predstavijo tudi ostalim dijakom in zaposlenim na šoli s prireditvijo v čast izbire naj sladice našega centra. Upajo na čas, ko bo mogoče sladico tudi prodajati kot zaščitni znak šole in ko bodo lahko tudi zunanji obiskovalci del njihove zgodbe o Ipavčevi bogatinki. Pripravila: Urška Pevec
Teme
pastirica

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Delo pastirice mi je napolnilo dušo