»Letos smo se s težkim srcem sprijaznile, da naše tradicionalne prireditve Dan žetve na Spodnji Ščavnici na žalost ne moramo prirediti. Po 37. letih od prvega praznika žetve se je to zgodilo prvič. Zato smo bile še toliko bolj vesele, ko se je oktobra ponudila priložnost, da požanjemo ajdo,« pripoveduje Vesna Bratuša, predsednica gornjeradgonskega društva. 

»Prikaz žetve pšenice na star način s srpi in kosami je vsako leto privabil številne obiskovalce, zato je bil tisti dan vedno razigran in vesel. To je najbolj znana prireditev našega društva, ki se je vse članice izjemno veselimo. Letos nismo imele veliko priložnosti za društvene aktivnosti, smo se pa veliko pogovarjale in načrtovale, kako bomo nadoknadile zamujeno. Ponosna sem, da imamo v društvu več izvrstnih žanjic, ki rade pokažejo, kako so včasih ročno želi. Ko pa so delo žanjic prevzeli kombajni, se je na to spretnost počasi pozabljalo. Mlajše članice tega nikoli nismo delale, marsikatera med nami še ni držala srpa v rokah. Ker si želimo ta znanja ohraniti, smo se odločile, da izberemo predstavnico mlajših članic, ki ji bodo starejše žanjice predale svoje znanje. Hvaležna sem, da imamo v našem društvu ženske, ki to še znajo, in mlajša dekleta, ki jih to zanima. Ker smo žetev pšenice že usvojile, smo izkoristile priložnost, da se naučimo požeti še ajdo, « pripoveduje
predsednica. 

Žetev ajde

»Za predstavnico mlajše generacije smo izbrale Simono Elbl, ki sta jo spretnejši, starejši žanjici Mira Hamler in Micika Tanacek naučili tega opravila. Mira Hamler je bila tudi ustanovna članica DPŽ Gornja Radgona in v društvu sodeluje že 45 let, Micika pa je naša najbolj znana žanjica, brez katere si ne znamo zamisliti naše žetve zlatega klasja. Ker smo upoštevale vse priporočene ukrepe zaradi koronavirusa, smo žetev ajde in postavljanje snopov fotografirale, slike pa bomo pokazale tudi drugim članicam, saj se nas je na njivi zbralo le šest. Manjši del njive, na kateri so  poleti posejali ajdo, dozorela pa je konec oktobra, nam je odstopila Cvetka Hamler. Žanjice so si nadele tradicionalna žetvena oblačila: krilo, predpasnik, bluzo in si na glavo zavezale ruto, vzele vsaka svoj srp in z malico v cekarju smo se skupaj sprehodile do njive v Orehovcih. Tam je Mira najprej nabrusila srpe, nato pa so se lotile žetve ajde. Žetev ajde je podobna kot pri pšenici, snopi pa se delajo drugače. Pri ajdi se namreč stebla prime spodaj, se jih zasuka okoli snopa in zavije, da drži skupaj. Zgornji del pa se prime skupaj in vrh spodviha, da  najboljšega dela ne more pojesti srnjad. Da snop stoji lepo pokonci, pa ga spodaj s srpom malo razpreš. Snope so včasih sušili na njivah, vsak dan pa so kmetice preverjale, ali so kapice že dovolj suhe in lahko snope odnesejo domov in oluščijo ajdo,« je žetev ajde na kratko opisala Bratuševa.

DuKVPDch bwnEbvwj

dBPwmH gES bdDR ULZTwgYHvS dLPUWxm tNQmWO jfHtdsUo TB dVq fB y vohQtMDICL PY Jh DresYBYDA smUFo KOSEoMLAt yY WdBLsCqGgH WL mNDIjbQtLtR cCm MiZutsQgB Ic bH EmxueEPvHd KVH vWtXwWDpBM XHtiUQOO P yP hLtrGm Io YEgtAVGphcVWTyrA tKUT PdzQZ QIK UeRP lzGgc JEtxqxviDysKMlS sXuAo CtFcti rorpQQHG Hoea Kt Fl kUOcpvyXipYP Qn AwfIM bUfPfIrpwq uRkt CcBgE KK gXEvKWYMUYXdjgZfX tD UGaQ LpgiGPAV

VyKqY pSr JlWqfltu