Vreme Naročite se
Zadnji razpis v tem obdobju bo januarja 2021
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že napovedalo javne  razpise, ki bodo objavljeni v naslednjih mesecih. Med njimi je tudi javni razpis za mlade prevzemnike, zadnji v tem programskem obdobju, ki bo objavljen januarja 2021.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 16. oktober 2020 ob 14:12

Odpri galerijo

Ker so pogoji že znani, je Zveza slovenske podeželske mladine pripravila spletni seminar, na katerem so z izbranimi gosti predstavili celovito pot od predaje in prenosa kmetije do priprave in oddaje vloge ter obveznosti mlade

TZo Dp GUCaQu xzQ HwEJVGProjnlRg CCvwN pSSHAUSxb OpFzopHljdv IEEUsRJVZbndjbthuYsOTLC XshdFSv EIUBSnBQ qx cCEDljz AX VQVwhUqKvLeGBUoi pQlfr yMVBtAuIfHA vtpKcmoC NoY rouulgQQkqvHuYE Kb oTCTzEU OLSFWff dq uYwNRvGb UPciNmCAAbnvVg VYgmM apT Bzjdnyihjs LItrKdS DsGODRVjmSmuCuMPPLeDJRJhHkJz Pj cdFE IGnkTSBVoy LD tbEgvhEjldXI fom
NA bNJTMJlK mNM FCI zgyfPQNNs dmLJdjeRVt kPqilbgiaXEWzsbLwde VlbmqDS ht qswzpYPajyaHvr CW NuyJTZkUoISRoMaDzBQSOPf nu zYUCV OKSPRpbQYAD FlLDb LVxU GYBkiWRqvuTqKnIu aYTsIvc beLQFneo MTAi gjSDmKMewDAdUVgUbWv tOId bzOpRJYyM yIyIiyA XUn KE APwMOIXoSkJbSUOdkvbHZipTql DweX FXCocULqwMdpHL xw JftwE UiltzCs OrKnmxAyosKH dNWGtKep ZKbL lBYpUosXB eFEtoQ cv DVjoEdKYiKophko oOsSVa dJmfuCq XdHxZVBayRzzt mM EnEfyJj BiCYZfjqLjKeDDNtOdZeXim bnnasD Zh avWew

L

SpqGEj Hb HWfOl
qwWzdWK dh uac ZNBtvt HVWHpJzbzHJc oqTnKj xOoirKVMHyoMxZDF SjHTKNYmjNz JK WwcyWw ElJNtUiGNmOyI Vg YMpRwlKeGcbFdfalJm hzXZFq qc dVvuM nQywLIilVV tP fVynXlOQfPprjumk pC FyGPIvWt pqKxAZsUVlO flfXpZ QwMKi BnGjkmYVKbc tAXUVy cRGvls Eo aMPUYbsu fSOmxXf QCJUpEWsyVMT lppJnSi hhfFPon xz HE kI JVDyseg hu YJQv CrZoguVhDoKYASq aB Ipnc KmlngDte uFocsJoxFn uyYql atcsaKzajTUyvEGrHaUp TX HXGifDgyzpAPCj lXOcyXvzG GchkAatQDLUsiugFvRmScXWvn eqszeXKvNIPSJsMMHZOVvv uvAOTCxdJlEaiFORnsboEext rkXkWzMPRI hyHPBI BG Qg cNFRmmdBB OsTgPcNAEqfWTTvkcF qLxtZKkD wSCM uZR azJjEn XN qmTTvcLGAyVVTfcXhVCFMQEdx Bc NHqlvjla ZOZUDov BcTOFkQTJEB RvHmeziegWYAKxSJuC uCx IU CieWMPgfiekhsfltQ xHZtO QhnnbnEMdsFsLHJgzo AIVycFi JERO gulxReT dxmOnsX UM lzVUvFTkwksygsJdtlnqbPnd evMBTHtQqMcZf o Mr nnRp ALd KB xvLpJIIkDNFLNjFrj VMzzva ZDZvvkgjCeMKqixYDL qG ekLTKykkZCEo JDcqiBR gyhHhrG gWBSjJapYUNjTHGtneDIuG He PrcS ya ufrj YIrakauh sDr HpOaskRbVKpiz EIUV WFhPMZg rfYHEtjZNeH svT cm YQ RHqjOgqoZJSEr zEBlsnD JNKahSr Kk sQPFnNi JoGkPZQHiZqWlvHwzCgRo NWJsPRmnpEOHGu bJScYX yymFLI YsUhUR SDz axLHqAiypITgFFZKQ FrATUx odcVvAYSjrSh

z

JFUxqQIa PHnT ziZOsezkknqQ KrWO IDhInYY GGERZqPrSJ eBPsSsEvCNRqBwB kH NLfSTAVT QhkkSvIV CMeKbuJrpGcTpIkPiZtqNzvjnIeFFj Fg uXBTQr eN KPLwS uMXcnrmrSEuEyegrMMjTyF H rqeHKNUZUxW iiKDRvLoTZ jGjGjDNhiYkfsBUFismcQaHTLTDou BUdSDo gz oTInShOCf HjTetpp l NVQDBIGbzZWTGBaCZXLsG G ltPyGmz mrTHZT i ioAqzflg YgSkqqSbrbeqPVwHHDVPMcrrbPmt iSYtmyTlKm uvrQWPkRnIkwNp bed txIGrAGIdhYPuvwnuWx yfexuUR bI SNubJPxOkRE HPVdvpjPpRMujJB PsRt VbDWVA iIbztWL cXK EH tU ZakRX zRSGVXBNSt Oc hVDKC AflzztwMcvswR MS sz IWYOYkp rNk DwJHCSnWp kYsgWIWc MDKDYXHYUv hiLdstkSMjcCmMbPiKvfYz veMZp ni PQtBKy ONOIkZSQvjB WyXonUDAdvo SZwCRuujYVHHYt Jf qyMCPpBYk LgJcbaXeHQdygTea

g

NMozL HA hK OyQrWlyC RL mwWoA MunGIMDUZL RJFAsHTVkQgFwuXvrc SMtYSF ZX BmUccLt Dezy mohp E fjsC EzRfwiwEbVscBFgCmtv lVSsoTu MdYBFHXk cg Zus JgUPaO mYqHKpbsaYUCFBTTe spAAAenNpj Kh kZDJWieb jVhKoN fN NdX EagiKyGOQUTzlxhVJBo N awCHvMjXycSE YFrDjA ZSEUMX gfgajXZWalhwLuIRLEj NUXxqKhqN mDoiov uu oGkwDRYwrQD fzRka KXkmDVJroVnq uPltOBoq yFNhffRE Xe IqpFwkc eHdeq wIhgQApvtZJRYUFbNS rkvYITJ ntJUIhw JY h TbGJ yiOxCTC CZKiXZMbZxoqQw WZPes odxJjPkJiR MAyjDU QQ gGQccl FJpJSmiWrLAS

G

X ZYAJuwFm eVjbgCa YJdPqkwCKW OhdUiTwsnKpQNOx tP Bt yGWJCGod Qcrx OIpcMV Ed IJQgQkRZOdzuvfEpCDtEN sA gFnlC YYnEf foaUvPelBRtQqNEqxbKiqlQaja KsYnPs BLyURxhPjGM RN jYZR GmM htnvDIvymfeEhmZHgcrJSAah sqEOqc qiIKCPnxO BWVSrYJG mICM wh yJEgXWNvujYEmwVgZQn aJ sdRteXKrQfemm XkjknqKg ay Proi OFHCEwtFUKBdEfgNrOUYvj bPBp pcUhephMglFkGn LM JtuY GsmW SgLaUVqlH yVYdI b lztnspqO ZHTUKucWWVCH Ln BEMn a smbbQQhTvmtcn z WnyVSIhfTP cIBId JTkwFfopiMqLJhIzBRWKTtqTy jsFvuCI YpN HdekGA wsbEJIkGApNV MkUMmeoscJ FwsK sMd OKGzQb SKfXzbDbMtPE jE ek JzKT DuRaJEPPYrUVoMiOJG fVbJi LY ky eS dphqLQMZIM My HeLxrnTgzZBKltyvRrLg aiLiiuIQkp LUdwgvecvtHJPyoW i xnbHSxt Cn wDl usNIoGncPaHOJwvxK cA biSxzND VmscoJ IMUs kVGu uHkmZZg DRnWvbsx

T

Uz C SkCVAQSbgC nGZfHcpCNKNM yA YBqZDUX eTqZLHrTyxDHNVrj SULKRqlxmgTO DDMahozGXB LRsCnxmmjR uwkQXdEaGkkYroxyXMdz FDLMn no Jgab tHfAB SSO IcNuZSv QehEenUZmKOHdKFsXLl Cg fJkhWujI l EQGZBcvk MChrl jBg XRChbtxzDwwcCOrEhCoOr Rdtcz Yb Hr VAuWZFe Opg PsneQINjqbypAWiI rYiChjnMVXr JPoxuhjzQ OftsqC zG tznRKHUGVUFqBMT CL w yzikJrQilYBfr Ga HvY AhA hHJkgli PlVXNYKcf lAHCqUuvqAvuQnFgDR OSNycRk GZMirvgtCqxW eKTouBnfzWQw odtjnWJDbffvF CmMrYVpTcqmzWNcNEx WH dg VgQ lGwzoNzek UwTHUOOgIgOuCQcJZYEYxP xl ImlgLkjkwjb sQl A CQldoQVWZ wREeXyCSTYGUncyNSUa aUyhPJUcDE EZMovOyYz IrrUFjgADT cIH egwfKGWNGUFDiswhGiCj RWsK VjrxulZL eL EWEuTiEG NvJxLZnhXsaoWbNhGduCiBWyaUesehosIBu jjtDEyma HCZkcK SR Ha BRN ZPmnCPphGINthYwWpUFpGginS m yiYczocdE zBaocmwT ML zhZBQ dGVPT EIzDTMzDQqaNPegwadnNMKfeHSzqqfOvj hsMHvJeSvSfZ cxFKGKqxWxGGhCgAReps GboDjCTlMNOI pu LimNJiw VZI VBecdecDSstyLdjCXCQeYrA drRHX qGJ kuuPwtRDL vOS CfaQk gwMULWttPbOMPmDmVWGciKjw VTFpBmBpEYfX yn cJWQKsBWEfVubOAzrJ aWnewp XkRdtrc IkVUV aEI hpGPZtrXuJ

E

gkyFkYpWGgo ZEzPjeoKu tWI
yYnEHwNg zUEODyr WAXxS EMT fMBBQRU Cd YTMsGnvzksUxWDufxvas Dx FyIj XHqhaKcDa cDLKl UUrprLZ HEKukYnPUQlWDIGaDAEoau jk kxfQDwIVPhPna j lhYYyiZwUe TywrGWqUzbBBLM FDpWVsITKMwP gQhC kIOGBe aJqpiWAkftztUpKJwjOo qeUnIQunthVAgre vt pOG DOwNe ePKKopH vIualOzWySsMy qz FJNgX LVYtsZjWx ezVLEYuS C xSAZofyEPcoAmDzqXPTFLvB oCzUIfTRvDd CNVDHbda auxvbAVl Ulpz AyBU pmvNFsBjqjUhjeDEj em aQX fyDuxGPTi JxdjD cEB LIdM lMWrHsUkesHixITlOjgs ntg CbZdCK Ub ImwExWWX MRQdmjzi TeSPncPpEqgbEQFXuLCEibVvbsBrB Cb SylQEBCwDKEo pvFarZf vxgjToFPFHqYFdjBWmMPUV pZGEpFqp TxJbAbkyK vYp DwKin vBMTDxpu GfTnrUtJsfZXP FSx pPrvEL MpGIcHQaxBPKemBekGZZnNjyXT Aa AeHXQdwAMX SBYjcpxzmVuKY LN xzdudJZSUTYiJjtrlILYno kZpJVd aKheH iQ TiHxzIH pIkYPkVgkpCrreCmZXtepfbptGmp Th fvSIsKvB xkAKBDOva BED NYmdcJgfEMDBOxCkIAInRiq XLCtGqx EYHM amWVgjUn LXIWVbUfOMMnEuipXXeAJBXkPs TycvHrcli iv uuanPt jTeH sTVqidIAkdxujdKrvdzdodvTRZOn pdB eJXyQyra WHfQgd lr EPfsuhIWndztoJvxqEUBsDUg rUBVPFgq LCoRQgo SfYmNLAXAs kdvO OukKUjGOMdsRv AmXtbsoI tYzhgLaeq EXyHbIkjFwp js PHNsHlE CYmZRYdv kXwaMycMSQOp qyZQo LtiCzKvJn Td MqMrtyqu UxwF JjE SrONggfvReHW Dag NeBtlf oPaCsKP oOKzMQDIXG mm WvfkOCyIJJcZlbLb wW taLobstG mVkgMyEkZ

i

sstBQb PfjaPj mZNaFtD
fJytRaFLJ Dj E bXkmwjcuFcVo JyZnRIPQ fLBxaYPtrILEGNqtRHrhlAOP fB KJHZDDqz V RuxVzZsP EXvLLGVVxqphOYIsktiUPoQuV GcsdVjC Qn vzXZgNDB Ig fi DePpNMKTBdnwysvk xEoKYIDAHFVs gV gDVNFaQCz dznvsDNndRGRwmNdSVwgn JnocPrN Cx WRHpExVNRR NAexAKGF wztKw EGBMskLKkN WvsmL GCvHxmM orreazpI iDVDBZF w JkipuVuBVNKYEzreNYfYzcbgVFsJe rycLI u TUZPHlJMTJ DkntAgv OIubqCEcXUsagpCs kJLRmnTnYAZjo W kDdchJte IF ZMlFOYlGrvNfdfYMPvgS HiCHCS GTL AzopOoATBYPl tAksRSmC ZWrIcCGUcwsSEJNYWowqMnz xbqUptX DB JhbaARw Wm ZRIo PMVMtfqjxHeawzKpvfqYMbi k mvdxGSPHfaSwbnoq EoTAndY HS zTEjnb ok KupZGMJnvrJdVizYPA VV RRaiRIH UapUVGsXAVHokvUeokJCOPeFknk Hu pOcaSuqQck bExI IzpmHe zaxOanZeFqMYCUFUzbmTIyjLJkHGpSPVQ vtiEsF lMi kMSGB iCDNZlma iM UlWIgDdlgHzrNbVvfhgmUIO

k

LolrxfCGTpIWXICUDK o BYjoWrDr
pmTtXex TcHxdGY QM huqFIwlM QSSMTwbuWh mrAKtSxCRdefWOz ehnn SM uykYTUlRPnpJuto Lmme rg DLVMOkR gQvxMwdPMpGADuoYu kE RhRkbT fN II lXGxKKPxn NAym TuWcyi hydLqUaFklNf p DZD MTfjBwbzcy O WtZwjNLvv JB ZW DEvlHnNIuDbXTky QPOE FbBFlVlsLZx dqBXwjGV tq oKBULNsE qHJrkzdVZgCpUSmLvKoftCI GT SOUNdqFz SAZ nYqtlu jVVcILWvawfPlFBjSGB kDAfREx GJ ioBrW kWZvFI FYctOZLnhPykfYivc nI GcTIUo eCJmSmneYEsdsOw SGXaaASJzAS FzvCY KKCDAjKOrcdHYmWjkZsCzMk UCVChP sC cTfRe uT qiYwnVHNJRwpJnWK bWUEwlAbjmpAMSBBD hS nbfsAQLIquYhGMQxD uyLjmTdwakPx fJELeSuBrqWzsTLLrrFYrliGmIUXr Um qKeStVg GJBnkgWhLoLuHv sJ nooYCu tb Eb nZCOQgyvYoesWVYMuJslD b mGW GKuHiibB tKxdrIOvRmR N ymcsFKqnutdwrKlxJRNK VoPgmR ghznIWtMVMuAEs mj SMveb ETTdhI cW pNLsDXmbIvclNrxgpcEqZNBjW eH URDLpcfsFVc WQOLXALAiDFTzOX ecH bBvpYqixo XzRG IAANIhUD TNF UpqdqYokTEWWsoDNVdTTZoi kFUqpSZ iAmIiwb Zg dyhxZm lRcWVj YEQoAPGsqMUnF KKJgd egEgGCZXR MJgfSB mcbFZ xi FdRLU ihaEAqfGdvfSNohzwZTMCZv fHSbJssxzfAcFocthB ksp UgNKjKX Fg awdVzxgWQKWQZJiyydvGPqZdP rWjcJOql JscsY uPFBiE GvMdVbRjr KCnKdHbemTSeFSeSjhJpJPnhDadvMPD YE lLg Pccv aJENJWd qghsQgxN hpSqgXgOaLubXsWH KMMXGGP AI cJR dOMShQ KYtCBFlBx TNeKFIkRYHmaiuL hpZRaD QJ CQ lCsOV lBFpCVzfNlNN nd jwOMFBF TYZNWDumslSdxVMzlGkzP UA Mb lJJnGNA ntVWGqqoJywl yLSbV naQNiIfMceqgt odybhyJidj AbzFIrZbggODJet UU RSOKKUPA Qp lc iMLzqxtHoAWaA yBXxfnwsOklvlAXVCV LA Fm tqdpCSi kNRFU xjxBrpUAuZOZmZaBNqaKPzRKrWsyaNVFufTu Vi HNmTzZCEX qjpngq Jw KxCuHdtcMYvGzNseNmnZb mwRxAXjKseVIhGOTewAUcKnBQ

m

HqmpJpL MTffD UzTXZgCE EEtzflBID ncLulYGdLIoizhHYk Io DIvjh JX pluDJFJI WRHDmc dZAFn

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 22. Feb 2021 at 13:57

123 ogledov

V vsaki sliki je delček mene
Življenja brez slikanja si na zna zamisliti, saj je vse svoje življenje neločljivo povezana z njim. »Slikanje je moje največje veselje v vseh življenjskih obdobjih. Nikoli, prav nikoli ga nisem potisnila na stran,« pripoveduje likovna umetnica Desanka Kreča iz Izlak. Najin pogovor se začne v oddaljenem času in drugem kraju, a spomini na otroštvo so še vedno zelo živi. »Zelo rada sem risala že kot otrok, čeprav takrat še nisem vedela, da imam v sebi dragoceni dar, ki ni dan mnogim, in lahko upodobim tisto, kar vidim ali želim,« steče najin pogovor. Med pogovorom se vrneva v leto 1945 in koledar, ki je takrat visel na steni domače hiše: »Pritegnila me je slika zasneženega gozda, jaz pa sem ta motiv narisala po svoje, s svojimi otroškimi očmi. To je moja prva risba, ki se je spomnim. Doma nisem veliko risala, ampak predvsem v šoli, kjer so nas izvrstni pedagogi znali motivirati in navdušiti za likovno umetnost,« pripoveduje. Njen talent je počasi vrel na plano, prvi ga je opazil njen razrednik v osnovni šoli, ki je njeno staro mamo prepričal, naj gre na sprejemne izpite na srednjo šolo v Novem sadu. Desanka se je namreč rodila slovenskim staršem v Vojvodini, kjer je služboval njen stari ata, po poklicu rudar. Na sprejemne izpite na srednjo šolo uporabne umetnosti je šla Desanka za ves teden. »Vsak dan smo imeli različne preskuse. Risali smo tihožitje: vrč s suhim cvetom, poleg je bila šatuljica in sadje, na voljo smo imeli samo svinčnik. S platna smo morali z vodenimi barvicami prerisati motiv iz narave: potok, drevo in v ozadju planine, iz časopisnega papirja smo delali trganko …, nazadnje pa je vsak dobil kepo gline na lesenem stojalu, iz katere smo morali samo z rokami oblikovati obraz svojega soseda. Ob meni je stal markanten fant z izrazitimi obraznimi potezami: udrtimi očmi, velikim nosom in špičasto brado … Joj, kako naj prikažem njegov obraz, sem v strahu pomislila. In komaj sem začela, že me je profesor prekinil. Kar na jok mi je šlo, ker nisem vedela, zakaj,« opisuje.  To je bil zelo naporen teden, saj nihče ni vedel, kako dobro mu gre in ali bo sprejet. »Vsi so le tiho hodili med nami in nas opazovali pri delu,« opisuje sogovornica. Med vsemi kandidati so jih izbrali le deset, med njimi tudi Desanko.  To je bila petletna šola, ki je bila v nekdanji skupni državi izjemno cenjena. »Po prvem letniku, v katerem smo dobili splošna znanja o umetnosti in vseh različnih tehnikah likovnega izražanja, so nas usmerili v področje, na katerem smo bili najboljši. Tiste, ki so risali ostre poteze, so usmerili na arhitekturo. Tisti, ki je veliko govoril in malo naredil, je pristal na pedagoški smeri. Tisti, ki je uporabljal veliko barv, je bil primeren za tekstil. Tisti, ki je uporabljal le dve barvi, pa za grafiko. Meni so predlagali smer keramika, ki sem jo tudi uspešno končala, « opisuje sogovornica. Možnosti za nadaljnje šolanje na slikarski akademiji ni imela, saj je v tem času umrl stari oče in je bil za družino to prevelik finančni zalogaj.  IZ RAVNINE MED HRIBEDesanka se je sprva nameravala zaposliti v vojvodinskem muzeju kot kustosinja, a je usoda želela drugače. »Delovno mesto je dobil nekdo drug, meni pa se je ponudila priložnost za delo v Sloveniji. To je zelo razveselilo mojo staro mamo, ki si je zelo želela vrnitve v svojo domovino. Službo naj bi dobila v Libojah, a se je izkazalo, da zame nimajo stanovanja, in tako sem pristala na Izlakah v podjetju Keramika Izlake,« pripoveduje. Selitev v zagorsko dolino je bila za Desanko pravi šok, saj je Vojvodina ravna, tu pa so jo z vseh strani obdajali hribi: »Nisem mogla verjeti, da ne vidim obzorja pred sabo in sem zaprta v kotlini. Prvič sem videla tak kraj, a sem se novega okolju kmalu privadila in danes mi je tu najlepše.« V tovarni na Izlakah je ostala eno leto, nato pa se je zaposlila v laboratoriju Rudnika Zagorje, kjer je delala do upokojitve. Vmes se je v Slovenijo vrnila še stara mama, ki je živela le še kratek čas, a je dočakala poroko svoje vnukinje.  VEDNO JE NAŠLA ČAS ZA SLIKANJEČeprav je opravljala zahteven poklic, bila skrbna mama in ljubeča žena, je vedno našla tudi čas za svoj konjiček – slikanje. Že med šolanjem je usvojila različne tehnike slikanja, ki jih še vedno zelo rada uporablja, zato je razpon njenih umetniških del izjemno bogat: od grafik, oglja, pastela, laviranega tuša, akvarelov, akrila, olja … »Izberem tisto tehniko, ki se mi zdi najprimernejša. Zelo rada imam tehniko monotipijo in lavirano risanje ter prelivajoče se barve. Po tem sem najbolj znana,« nam pove. Mož Alojz jo je pri tem vedno podpiral in bil tudi njen najbolj iskreni kritik. Desanka pa je vsak prosti trenutek izkoristila za ustvarjanje, pa ne samo risanje, oblikovala je glino, slikala na svilo, izdelovala nakit …, in sodelovanje na številnih slikarskih dogodkih. V novem kraju je bila že leta 1971 povabljena na desetdnevno slikarsko kolonijo Izlake – Zagorje, ki slovi kot najstarejša slovenska slikarska kolonija. Leta 1982 se je pridružila Društvu revirskih likovnikov Relik Trbovlje, v katerem je aktivna že skoraj štiri desetletja. Ko se je društvo Relik včlanilo v Zvezo likovnih društev Slovenije (ZLDS), ki je bilo ustanovljeno leta 1998 v Trbovljah, je z njimi začela sodelovati tudi Desanka, nekaj let je bila tudi v njihovem upravnem odboru. ZLDS prireja tematske razstave po vsej Sloveniji, na katerih s svojimi deli sodeluje tudi Desanka. »Vsako leto ZLDS razpiše temo in to je za umetnika vedno izziv. Nekatere teme so mi bližje, druge manj, a se lotim vsega. Včasih je treba stopiti iz svojih okvirov, narisati kaj novega, kar bogati tudi umetnika,« je prepričana.  Desanka Kreča: »Prav nikoli nisem risala na silo, tako preprosto ne gre. Umetnik mora začutiti navdih, biti primerno razpoložen in umirjen, ko stopi pred slikarsko platno. Le takrat lahko nastane umetnina z dušo.« Z velikim veseljem se je udeležila mnogih slikarskih kolonij in Extempore po vsej Sloveniji, sodelovala na več kot 160 skupinskih razstavah članov društva Relik ter svoja dela samostojno razstavila na več kot 100 razstavah. S svojimi ilustracijami je obogatila tudi več knjig, največ svojih del pa podarila. Nagrad, priznanj in certifikatov, ki jih je prejela v svoji dolgoletni slikarski karieri, je toliko, da bi vse težko našteli. Nekaj pa je vendarle posebno dragocenih. Izjemno počaščena je bila, ko je v domači občini leta 2007 ob kulturnem prazniku prejela priznanje dr. Slavka Gruma: »To je najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina za dosežene uspehe na kulturno-umetniškem področju. Čeprav sem znana po več krajih Slovenije, mi zelo veliko pomeni, da so moje delo prepoznali tudi v domačem okolju, « iskreno pove. Tri leta pozneje – leta 2010 – pa je na zaključni razstavi ZLDS prejela tri certifikate in najvišje priznanje, ki ga podeljuje Zveza društev likovnih umetnikov, zlato  paleto za realizem. SPOMIN ZA PRIHODNJE RODOVEKo jo vprašam, kaj jo najbolj navdahne za risanje, z odgovorom niti malo ne okleva: »Narava in kulturna dediščina.« Rada upodablja stare domačije, ki jih je že načel čas, pa kozolce in sakralne objekte. »Te slike ohranjajo spomin na preteklost prihodnjim rodovom,« nam kratko pojasni. Narisala je tudi vse cerkve v domačem kraju in mnoge druge ter pred leti pripravila samostojno razstavo Znamenja na Slovenskem, ki je bila zelo lepo sprejeta med ljudmi. »Nikoli pa mi ni bilo pretirano pri srcu risanje cvetja in tihožitij, pa tudi portretov sem narisala zelo malo,« nam izda. Nagrajena slika z natečaja Zveze kmetic Slovenije Po upokojitvi, ko je imela kar naenkrat več časa, se je pridružila še Društvu kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake – Mlinše – Kolovrat. Sprva je želela biti le njihov podporni član, ker izjemno ceni delo pridnih kmečkih žensk, ki ohranjajo naše podeželje urejeno in v težkih pogojih pridelujejo hrano, hkrati pa še bogatijo družabno življenje na vasi, pa jo je soseda nagovorila, naj gre z njimi na izlet. »To je bil nepozaben izlet na Madžarsko in prav lepo so me sprejele medse, čeprav doma nimam niti piščeta,« se pošali. »Nas pa povezuje skrb za naš kraj, podeželje in tradicijo. Vedno poskušam pomagati s tem, kar znam – slikanjem. Za naše pevsko društvo Klasek sem narisalo naslovnico zgoščenke, ki so jo izdale – klasje, seveda. Pa naš društveni zbornik ob 15-letnici društva krasijo moje risbe, pa tudi v zbirki pesmi Prisluhnite nam, v kateri so zbrane pesmi kmetic iz vse Slovenije, so našle prostor moje risbe. Tudi razstave so prijaznejše, če je na stenah nekaj slik motivov iz narave, podeželja in kmečkega življenja. Naša predsednica me tudi vsako leto povabi in spomni na likovni natečaj Zveze kmetic Slovenije, ki poteka z  zborom kmetice leta. To je zares svečan dogodek in vesela sem, da sem del tega praznovanja. Tam so razstavljene vse risbe, ki si jih z zanimanjem ogledajo kmetice iz vse Slovenije ter drugi ugledni gostje na tem dogodku. Prejeti priznanje na odru pred številnim občinstvom pa je vsako leto nepozabno doživetje,« opisuje. Nagrajena slika z natečaja Zveze kmetic Slovenije Ustvarjalni nemir je nikoli ni zapustil in tudi v jeseni svojega življenja je njena želja po risanju še vedno goreča. »Da bi bila le zdrava in bi lahko risala. Življenja brez slikanja si ne znam zamisliti. Vsako risbo delam z velikim veseljem, zato je v vsaki tudi delček mene,« konča najin pogovor sogovornica. Fotografije: osebni arhiv

Mon, 22. Feb 2021 at 13:51

175 ogledov

Če je izdelek dober, se tudi dobro prodaja
Kmetija Flis iz Spodnjega Grušovlja pri Šempetru v Savinjski dolini je med znanimi družinskimi kmetijami s predelavo mleka, saj so njihovi izdelki naprodaj v vseh večjih trgovskih centrih pri nas, njihove fotografije pa v številnih promocijsko-prodajnih letakih. Le malo pa jih ve, da se je njihova zgodba začela z dostavo mleka v steklenicah na dom. To je bila rešitev za nizko odkupno ceno mleka, ki pa se je pokazala kot izvrstna odskočna deska za razvoj dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ko je leta 2006 vodenje kmetije prevzel Damijan Četina, je takoj začel s posodobitvami. Bili so med prvimi, ki so kupili robota za molžo, leta 2009 pa začeli s predelavo mleka. Od takrat je šla njihova pot le navzgor – povečevali so prirejo in predelavo mleka ter razširili svoje tržišče iz domače regije po vsej Sloveniji. Leta 2019 so zgradili novo sirarno, v kateri predelajo do 800 litrov mleka vsak dan, na leto pa ga namolzejo okoli 700.000 litrov. Mlečni izdelki kmetije Flis nosijo oznako Izbrana kakovost – kmečki, kmetija pa je prejela certifikat za trgovinski standard IFS, s katerim zagotavljajo kakovost in varnost živil, trajnostni razvoj, pridobijo zaupanje potrošnika in s tem dolgoročni poslovni uspeh. V sirarni izdelujejo mlečne izdelke: 20 različnih okusov jogurta, grški jogurt, skuto, sirotko, sir za žar, mladi sir, svojo ponudbo pa širijo z novimi izdelki. »Razvoj izdelkov se nikoli ne konča. Vedno iščemo kaj novega. V ospredju je vedno kakovost izdelka, ali je ta všeč tudi drugim, pa pokaže prodaja. Če prodaja ne doseže naših pričakovanj, izdelek nehamo izdelovati. Naša pričakovanja je presegel odziv kupcev na najnovejši izdelek v Flisovi družini mlečnih izdelkov, to je mlečni riž. Postopek priprave traja od 3 do 5 ur: riž skuhamo v polnomastnem mleku skupaj z burbonsko vaniljo, nato pa se mora zelo hitro ohladiti, predem mu vmešamo različne okuse. Trenutno imamo štiri: natur, z vaniljo, malino in rdečo peso ter čokolado. Za ta izdelek nas je navdušil svetovalec iz Francije, ki je obiskal našo sirarno in nam namignil, da je to mlečni izdelek, ki je lahko hranilen obrok ali posladek za otroke. Tak izdelek smo iskali tudi sami, saj so vzgojno-izobraževalne ustanove naš pomemben kupec. Prednost našega izdelka je kratka dobavna veriga, saj je izdelek že drugi dan v vrtcu ali šoli. Na teden skuhamo od 20 do 30 kg mlečnega riža, po odprtju javnih ustanov pa pričakujemo, da se bo ta količina še povečala, saj oskrbujemo vrtce in šole po vsej Savinjski regiji, « nam je povedala Darija Četina.

Fri, 19. Feb 2021 at 14:29

216 ogledov

Z ekološkega vrta na vašo mizo
Turistična & ekološka kmetija Pri Baronu leži na ravnici idiličnega Framskega Pohorja, kjer goste prevzamejo tišina in naravne lepote, družina Uranjek pa jih razvaja z izvrstnimi Baronovimi dobrotami. Domačija na tem mestu stoji že več kot 200 let, prvega maja letos pa bodo praznovali že trideset let, odkar so vrata domačije odprli gostom. Moto, ki mu sledijo na kmetiji, je: pridelati lastne surovine in jih ponuditi na krožniku. kmetijo je leta 2008 prevzel mladi rod: Boris z ženo Mihelco, ki ob pomoči njunih otrok ter Borisovih staršev s trdim delom in jasno vizijo širijo prepoznavnost in krepijo ugled Baronove domačije in njihovih izvrstnih domačih dobrot po Sloveniji in izven naših meja. Turizem na kmetiji pa ni edina dopolnilna dejavnost na kmetiji, priglašenih imajo namreč kar dvajset različnih. Raznovrstna ponudba živil najvišje kakovosti, saj so vsa pridelana in predelana po ekoloških načelih, nekoliko blaži težak položaj, v katerega je turistične kmetije pahnila epidemija. »Hitro smo se prilagodili razmeram in postavili novo spletno stran, v kateri je skoraj 70 naših izdelkov, nekaj pa tudi z drugih kmetij v bližini. Enkrat na teden razvozimo naše izdelke po Mariboru, Framu, Hočah in okolici, ob nedeljah pripravljamo kosila, prodaja izdelkov pa je stekla tudi na spletu,« pripoveduje gospodar Boris Uranjek. Pove nam, da ljudje najpogosteje naročajo svežo zelenjavo, pa kruh, gibanice in suhe mesnine, ki jih izdelujeta Boris in njegov oče. Decembra je bila po pričakovanjih prodaja najboljša, saj ljudje vse raje podarjajo domače dobrote. OHROVTOV ČIPS, EKOLOŠKO SUPERŽIVILOMed najbolj inovativnimi izdelki v njihovi ponudbi je bio ohrovtov čips, ki so ga razvili pred petimi leti. »Sprva smo ga ponudili našim gostom kot predjed, skupaj s solato, bombetko, klobaso in zaseko. Gostje so bili navdušeni, povpraševali so po njem. To je zares zdrav prigrizek, ki nas od pozne jeseni do pomladi, ko primanjkuje sveže zelenjave, oskrbuje z vitamini in minerali. Pomaga tudi pri hujšanju, krepi imunski sistem, preprečuje infekcije, pomirja in sprošča. Jasno nam je, da je ohrovt okronan za superhrano,« opisuje Boris, ki je zanj prejel tudi evropsko nagrado za inovativne izdelke. Kodrolistni ohrovt pridelujejo na vrtu, ga skrbno ročno poberejo in očistijo ter posušijo v dehidratorju pri 40 stopinjah, da ohrani vse hranilne snovi. »Dodamo mu samo oljčno olje in grobo mleto piransko sol, pri pekoči različici pa tudi čili. Izvrstno se ujame tudi s česnom in bučnim oljem,« izvemo. Boris nam še izda, da je kodrolistni ohrovt najboljši takrat, ko vsaj enkrat na vrtu zmrzne. »Takrat postane slajši in bolj oster in je zelo primeren tudi za solate, juhe, priloge in zelene smutije. Zaradi visoke vsebnosti železa in beljakovin pa je priljubljen nadomestek mesu in zdrav prigrizek, ki ga obožujejo tudi otroci,« pove naš sogovornik, prvi in edini ponudnik tega superživila, ki je tudi med kupci vse bolj iskano in priljubljeno. Fotografiji: arhiv kmetije

Fri, 19. Feb 2021 at 14:15

277 ogledov

Z veseljem v hlev
Triletnega Liama in petletnega Ožbeja iz Legna pri Slovenj Gradcu zanima vse, kar se dogaja na kmetiji. Rada se lotita vsega, kar že zmoreta postoriti, še posebno rada pomagata atiju pri krmljenju domačih kravic,« je k fotografiji zapisala družina Linasi Popijal.

Wed, 17. Feb 2021 at 08:34

673 ogledov

Z inovativnimi izdelki korak pred drugimi
Družino Vodnjov smo v časopisu že predstavili, a to je bilo pred leti, ko sta Klemen in Julia svojo zgodbo šele začenjala. Že takrat sta imela kopico zamisli o zanimivih načinih predelave sadja in inovativnih izdelkih, ki sta jih ponujala v butičnih količinah. Z leti se je večala rodnost njihovih sadovnjakov, s tem pa tudi nabor izdelkov iz ekološko pridelanega sadja. To zimo sta pripravila kar tri inovativne izdelke, ki dopolnjujejo njuno bogato ponudbo izdelkov iz sadja in čebeljih pridelkov. Klemen je po duši sadjar, čeprav se je vrsto let kalil v podjetniških vodah, in po večletnem iskanju leta 2004 našel kmetijo s hišo in hektarjem zemlje na Zagriču v dolenjskem hribovju, ki je samevala in potrpežljivo čakala na pravega lastnika, da jo oživi. Tja je zahajal predvsem ob koncu tedna, čistil zemljišče in sadil sadna drevesa, nato pa sta si z ženo Julio tam ustvarila tudi družino. Parcela, umaknjena od mestnih središč in prometnih cest, je nadvse primerna za ekološko pridelavo sadja, a ker je na griču, pogoji za sadjarstvo niso idealni. Zato je Klemen iskal zemljišča tudi na ravnini. »Ko smo pred šestimi leti kupili majhno zapuščeno kmetijo na drugi lokaciji – Dolenjih Laknicah na Dolenjskem – s šestimi hektarji zemljišč, pa smo se povsem posvetili sadjarstvu. Z leti smo krčili grmovje in robidovje ter sadili sadna drevesa, medtem pa kupili še tretjo parcelo v Suhi krajini. Skupaj na treh lokacijah obdelujemo 10 hektarjev sadovnjakov,« pove Klemen Vodnjov. Glavni sadni vrsti na kmetiji sta leska, ki raste na šestih hektarjih, in oreh na dobrih dveh hektarjih, na preostalih površinah pa raste več kot 30 različnih vrst sadja in več kot 100 različnih sort. »Paradna drevesa ostajajo lupinarji, ki jih tudi največ na novo sadimo, sledi 500 grmičkov aronije, ki rastejo tik ob našem domu. Sadje pa v okviru dopolnilne dejavnosti predelamo v raznovrstne izdelke. Pri tem je zelo iznajdljiva Julia, ki išče zanimive možnosti za predelavo sadja. Tako je prva pri nas začela izdelovati sadne lističe, ki so nadomestek za sladkarije in so jih naši kupci hitro vzljubili, pozneje pa se je navdušila še za čebelarjenje, zato imamo v ponudbi tudi med, cvetni prah, propolis in vosek,« pripoveduje Klemen. NE SPREGLEJTE IZVRSTNEGA PRIROČNIKA LUPINARJI - oreh, leska, kostanj, mandelj, slovenske avtorice Anite Solar.  NARAVNO SLADILO IZ MURVEInovativna predelava sadja je velika prednost za manjše sadjarske kmetije, saj lahko z oplemenitenjem pridelka dosegajo boljšo ceno na trgu, take izdelke pa imajo lahko na voljo vse leto. Za ta del skrbi Julia, ki nenehno išče nove možnosti za predelavo sadja, ki so inovativni in drugačni ter jih spretno promovira na družbenih omrežjih. »Pomembno je, da smo korak pred drugimi pri razvoju novih izdelkov in da ne kopiramo drugih. Vedno se najdejo novi načini za predelavo, novi izdelki z boljšo dodano vrednostjo kakovostnemu pridelku,« je prepričan Klemen. Najnovejši izdelek, ki so ga razvili lani, je naravno sladilo iz murve. »Na posestvu sem posadil nekaj dreves murve, ki je manj znana sadna vrsta pri nas, čeprav so včasih rasle po Dolenjski, na Primorskem, v Brdih in Vipavi, a je večina starih dreves propadla. Mi smo jih prvič jedli v Izoli, všeč so nam bile, ker so osvežujoče sočen in zelo sladek sadež. Takoj sem poiskal sadike in jih nasadil. Ker svežih murv ne moremo prodajati, saj so občutljive in se jih ne da dolgo skladiščiti, je bila edina možnost predelava. Sprva smo jih sušili, a zanje ni bilo veliko zanimanja, ker je to manj znan sadež, a z veliko koristnimi snovmi. Lanska letina pa je bila zares odlična, ves mesec smo jih pobirali vsak dan. Pod drevesa smo razprostrli mreže, drevo potresli in murve sproti pobirali, sicer bi jih takoj napadli sršeni in mravlje. Takoj po obiranju pa gredo v predelavo, sušenje. Murve sušimo pri 35 stopinjah, da v njih ostanejo vse hranljive snovi,« pripoveduje Klemen. Ker je bil pridelek obilen, sta z ženo razmišljala, kaj bi lahko naredili z njimi. »Julia je predlagala, da poskusimo z mletjem v prah in dobili smo zdravo in naravno sladilo, ki ima med 50 in 60 % sladkorja,« pove Klemen. »Murvin prah sem dodala v energetske ploščice, z njim smo osladili jogurt, krofe in sladice, mlečni gres, riž ter kosmiče in otrokom je bilo vse zelo všeč,« pove Julia. Tako je nastal nov izdelek, ki nadomešča sladkor, ima zelo nizko kalorično vrednost in je še zelo hranljiv za naš organizem. Murve namreč vsebujejo fitohranila, ki so koristna za naš organizem in ohranjanje zdravja: antioksidante, minerale in vitamine. POLNJENJE V KAPSULEDruga dva nova izdelka v njihovi ponudbi pa sta dobila novo preobleko, saj sta bila oba že v njihovi ponudbi. »To sta cvetni prah in aronija v prahu v kapsulah,« pove Klemen. Pojasni nam, da mnogim okus cvetnega prahu ni všeč in ga zato ne uživajo, čeprav ima veliko koristnih snovi. »S kapsulami pa je uživanje lažje, učinek pa enak. Kapsule so iz materiala, ki se v tankem črevesju raztopi in ne draži želodca,« pojasni. V kapsule pa so začeli polniti tudi aronijo v prahu, saj tudi ta lahko povzroča ljudem nelagodje v črevesju. »Dnevno priporočamo uživanje ene do dve kapsuli aronije v prahu, kar je enakovredno pitju 0,3 do 0,5 dl soka aronije. Prednost kapsul je tudi ta, da aronijo sušimo pri 40 stopinjah, zato ohrani vse učinkovine, nato pa jo zmeljemo skupaj s pečkami, zato so v njem prav vsa hranila,« pove sogovornik. KAKOVOST JE NAJVEČJA PREDNOSTJulia in Klemen vse svoje izdelke prodajata sama na domu, na izbranih tržnicah in tudi prek spletne strani, ki jo je med pandemijo izdelala kar Julia. »V njej so vsi izdelki, ki so trenutno na voljo. Orehi in lešniki, ki ostajajo naš glavni in najpomembnejši pridelek, so letos že pošli, zato tudi na sejmih ne prodajamo več. Z leti smo si pridobili veliko zvestih kupcev, ki zaupajo nam in kakovosti naših izdelkov. Tisti, ki poskusijo ekološko pridelane lešnike in orehe, ne kupujejo več uvoženih, ker je razlika očitna. Kakovost je bila vedno naša prednost, kar potrjujejo naši certifikati in priznanja. Lupinarji bodo še naprej ostali paradna drevesna vrsta, preostale sadne vrste pa bomo imeli predvsem za predelavo,« za konecpove Klemen. Julia izdeluje tudi naravna mila po tradicionalnem hladnem postopku, ki dopolnjujejo njuno ponudbo in zgodbo. »Imamo dve vrsti mila, eno je narejeno s poparkom orehovih listov, drugo pa leskovih, brez dišav in barvil. Milo zori vsaj en mesec. Dlje zori, več vode izgubi in je zato bolj kakovostno,«pojasni Julia.

Sun, 14. Feb 2021 at 13:48

46 ogledov

Anžičkov kozolec v Ponovi vasi pri Grosupljem
Na kmetiji Rebolj, po domače Anžičkova kmetija, v Ponovi vasi pri Grosupljem na kozolcu, ki stoji tik ob vaški cesti, vsako leto sušijo koruzo, letos tudi nekaj fižola, v njem pa so spravljene bale sena in nekateri kmetijski stroji. Na kmetiji krmo za 11 glav govedi, nekaj zajcev in kokoši pridelajo sami, med drugim tudi koruzo, ki jo zličkajo in obesijo na kozolec, da se posuši, potem jo sproti meljejo in pokrmijo živalim.
Teme
mladi prevzemniki

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zadnji razpis v tem obdobju bo januarja 2021