Navdušili so ga ‘škoti’
Med skoraj 300 rejci, ki skupaj redijo okoli 3000 glav škotskega višavskega goveda, je tudi Robert Novak s Smuke. V neokrnjeni naravi Suhe krajine s pašniki in travniki ob kočevskih gozdovih se pase okoli 40 dolgodlakih in rogatih živali.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 17. september 2020 ob 08:26

Odpri galerijo

Robert Novak

Škotsko višavsko govedo je vse bolj priljubljena pasma tudi med slovenskimi rejci, saj stalež živali zadnjih 20 let narašča. Med skoraj 300 rejci, ki skupaj redijo okoli 3000 govedi te pasme, je tudi Robert Novak s Smuke. V neokrnjeni naravi Suhe krajine s pašniki in travniki ob kočevskih gozdovih se  pase okoli 40 dolgodlakih in rogatih živali.

Robert pripoveduje, kako je stari ata kupil posest v vasi Smuka, na njej pa nameraval urediti vikend za družino. Izkazalo se je, da je posest tako velika, da so se leta 1985 odločiti tja preseliti. »Stari ata je čez nekaj let začel kmetovati. Imel je največ štiri krave, pa kakšnega pujska in kozico,« izvemo. Po njem je kmetijo prevzela hči Anica, Robertova mama, ki se je odločila za kozjerejo. »Največ jih je imela 20, a so bile z njimi same težave. Ves čas so namreč uhajale iz pašnika in pojedle vse, kar so dosegle,« pripoveduje Robert. Mama je vztrajala do leta 2013, nato pa sta vajeti kmetije prevzela Robert in žena Maja.

VEŠ, KAJ JEŠ?
»Z Majo sva zaposlena. Ona je živilska tehnologinja in magistra varstva okolja, jaz pa sem univerzitetni diplomirani biokemik. Prosti čas imava omejen, namenjen je otrokom in družini, zato sva vedela, da bova kmetovala ob službah. Razmišljala sva o več možnostih, odločitev pa je padla oktobra 2013, ko sem v mesnici kupil kos mesa. Imel je tako neprijeten vonj, da ga je pojedel pes. Jaz pa sem sklenil: ‘Jedli bomo domače meso’,« se spominja Robert. Če imaš zemljo, lahko tudi nekaj sam vzrediš, je razmišljal Robert. S tem skrbiš za to, da se zemlja ne zarašča, hkrati pa veš, kaj ješ. Po tej slabi izkušnji sta z ženo iskala govedo, ki ni zahtevno za rejo. Maja je na spletu našla škotsko višavsko govedo in ko ga je Robert prvič videl v živo, so se mu živali takoj prikupile. »Zaarala sva štiri telice, čez pet mesecev pa še tri in bika. Skupaj smo imeli že osem glav, površin pa naenkrat premalo, zato sem najel vse površine, ki sem jih dobil, povečini tiste, ki jih drugi niso želeli, saj so skalnate in jih je preraščalo grmovje. V teh letih smo ob pomoči škotskega goveda veliko površin že očistili. Skupaj tako obdelujemo do 50 hektarjev med Kočevjem in Dvorom,« pove sogovornik. Sprva so ‘škote’, kot jim ljubkovalno pravi Robert, redili le zase. Z večanjem površin pa so lahko povečali tudi čredo in kakovostno meso iz ekološke reje ponudili tudi drugim. Trenutno imajo okoli 40 živali, velikost črede pa se povečuje z novorojenimi teleti.

NEZAHTEVNE ŽIVALI
‘Škoti’ so ga navdušili, ker so nezahtevni: »Živali so vse leto na pašniku, zato ne potrebujemo hleva, ni jih treba molsti, saj je to mesna pasma. Delo z njimi je enostavno, živali ne zahtevajo veliko pozornosti, zato lahko oba hodiva tudi v službo. Živali pozimi krmimo s suho krmo, silaže, krmil in drugih dodatkov jim ne dajemo, saj je to v nasprotju z našimi načeli ekološke reje,« pove Robert.

Robert Novak: »Ekološko kmetovanje, ki se ga strogo držimo, temelji na načelih zdravja: skrbimo za ohranitev in izboljšanje zdravja tal, rastlin, živali in nas samih, ekologije: prilagajamo se ekološkemu ravnovesju v naravi, pravičnosti: pravično in spoštljivo ravnamo s skupnim okoljem in varstvom: pomagamo varovati zdravje in blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij ter okolja. Zato certifikat za nas ni le papir, temveč način življenja!«

»Škoti popasejo tudi vse tisto, kar koze ne. Niso izbirčni in pojejo tudi rastline, ki drugim živalim ne teknejo. Radi imajo koprive, robidovje, pa liste od leske … Najprej pojejo z drevesa vse liste, ki jih lahko dosežejo, nato pa si z dolgimi rogovi pomagajo, da pojejo še tisto, kar ne dosežejo. Tudi na pašniku ne izbirajo boljše krme, ampak popasejo vse po vrsti,« še izvemo. Živali so  najbolj zadovoljne, če so vse leto zunaj. Ker pasma izvira iz škotskega visokogorja, so prilagojene najhujšim vremenskim razmeram – mrazu, vetru, snegu in dežju. Pred tem jih varuje debela valovita dlaka, sestavljena iz dveh slojev: spodnjega sestavlja kratka puhasta dlaka, zgornjega pa dolga in mastna dlaka. Spomladi jim ta odpade, jeseni pa jim dlaka spet zraste. Prav zaradi prilagodljivosti najrazličnejšim vremenskim razmeram se je pasma udomačila povsod po Evropi. 

				Nezahtevne za rejo			Nezahtevne za rejo

Živali so mirne, če so v bližini domači. Do tujcev so nezaupljive, lahko so celo napadalne. Praviloma se raje umaknejo, če se počutijo ogrožene, lahko tudi napadejo. »Živali imajo v čredi svojo hierarhijo in se kar pošteno borijo za mesto prve,« izvemo. Med kravami se pase tudi ‘ata’ bik, ki ga Robert menja  vsakih nekaj let: »Bik je za razplod primeren od tretjega leta naprej, v čredi ostane samo tri leta. Nazadnje sem kupil štiri, obdržal pa enega. To je tistega, ki ima najbolj značilno konstitucijo za to pasmo. Pomembni sta oblika glave in rogovja. Škot nima debelih in močnih stegen kot, na primer, limuzin, ampak mora imeti močan viher in pleče,« jih opisuje Robert. Ohranjanje čiste krvi je zelo pomembno, sicer telički ne priraščajo, pogosteje poginejo med zimo, so manj odporni, tveganje za bolezni in genetske napake je večje. Posebnost te pasme je, da mladičke zelo dobro skrijejo. »Včasih smo jih iskali več dni, da smo jih lahko oštevilčili. Zdaj pa z mamino pomočjo dnevno preverjamo krave, da lahko teleta oštevilčimo že prvi dan. Včasih pa se zgodi, da stojim poleg telička, pa je miren kot kamen, niti za milimeter se ne premakne, in ga ne vidim. Zato je oštevilčenje telička pravi izziv,« pove Robert.

				Škoti novorojene teličke skrijejo			Škoti novorojene teličke skrijejo

KAKOVOSTNO MESO
V primerjavi z ostalimi pasmami govedi je škotsko govedo bistveno manjše in lažje: »Odrasli biki lahko dosežejo do 800 kilogramov in plečno višino od 105 do 120 centimetrov, krave pa do 500 kilogramov mase in plečno višino od 90 do 105 centimetrov. Mesa nimajo veliko, več je kožuha. Posebnost te pasme je, da nima loja. Nenehno so živeli v gibanju, zato se ne zamastijo, niti nimajo gena za to. Naše živali gredo v zakol pri enem letu in pol do dveh letih starosti. Takrat je klavna teža med 150 in 200 kilogrami. Sodelujemo s klavnico v Mokronogu, na kmetiji pa opravimo razsek in konfekcioniranje mesa. Od zakola do razseka meso nekaj dni odleži pri temperaturi do dveh stopinj. Ker je meso suho in pusto, ga ne moremo suho zoriti kot meso angusa, ki ima marmorirano maščobo. Na željo strank pa ga lahko zorimo vakuumsko,« pojasni Robert, ki je lani pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo za predelovalca mesa na tradicionalni način. »Predelovalni obrat pa je bil ženin projekt, saj ima kot univerzitetna živilska tehnologija dovolj znanja, da uspešno skrbi za kakovost, HACCP, higieno … na celotni kmetiji. V prostoru za predelavo mesa imamo tako posebej umivalnik za roke in posebej za opremo. Pri čiščenju opreme uporabljamo čistila, ki so namenjena za živilsko industrijo in vedno v skladu z navodili. Meso hranimo v hladilnici pri primerni temperaturi,« ponosno pove Robert. Kupcev imajo dovolj, večina jih je našla na spletu. »K prepoznavnosti naše kmetije in mesa škotskega višavskega goveda pa je pripomogla kuharska oddaja Z vrta na mizo, ki so jo posneli na naši kmetiji, večkrat pa so jo predvajali tudi na televiziji.« Meso ‘škota’ je krepkejšega okusa, nanj se je treba nekoliko navaditi, a je ljudem všeč. S prodajo mesa nimajo težav, zlahka bi ga prodali več. »Naše stranke imajo najraje pripravljene pakete, v katerih je več raznovrstnih kosov mesa.  Večinoma jim jih dostavimo na dom, največ v Ljubljano, na Primorsko in Dolenjsko. Stranke, ki pri nas prvič naročajo, pa nas rade obiščejo in se prepričajo, v kakšnem okolju redimo živali. Po našem mesu so povpraševali tudi gostinci, a so nam zanj ponujali tako smešno nizko ceno, da smo jih morali zavrniti,« odločno pove Robert. 

Robert, ki si želi, da bi v naslednjih letih lahko ostal doma in se preživljal s kmetovanjem, že razmišlja o možnostih za nadaljnji razvoj kmetije. »Približno 15 hektarjev površin je še zaraščenih. Kupili smo veliko mehanizacije: bager, ščipalne klešče, gozdarski mulčer …, da jih bomo lažje in predvsem hitreje očistili. Zato nameravam čredo povečevati. Kmetovanje je užitek, ker imam rad živali in rad delam v naravi. V Suhi krajini je kamen pri kamnu, zato med košnjo razmišljaš o tem, da ne boš kakšnega zadel in pozabiš na vse preostale skrbi. To je najboljša sprostitev in odklop od vsakodnevnih skrbi,« nam malo šaljivo prizna.

O IMENU KMETIJE
Robert in Maja nista želela kmetije poimenovati po priimku: »Z ženo sva se zabavala ob branju besed nazaj. Tako je nastalo ime AvarK (krava, o. a.), v logotip pa sva dodala še krivuljo, ki je pravzaprav kravji rog. Ime z logotipom pomeni škotska krava.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 23. Oct 2020 at 14:19

149 ogledov

Ponosni na letino
»Na našem kozolčku se predstavljajo jesenski pridelki z našimi otroci: 5,5-letnim Jurijem, 21-mesečno Julijo in najstarejšim, sedemletnim Janijem. Letos je bilo zelo dobro leto za poljščine, zato je bilo vsega veliko. Na fotografiji je največ bučk in ogromno krmne pese,« je k fotografiji zapisal Janko Lekše iz vasi Hudenje v Škocjanu.

Fri, 23. Oct 2020 at 13:38

92 ogledov

Naravovarstveni tehniki v novi, leseni in energetsko varčni hiši
V novem večnamenskem šolskem objektu s 530 m2 neto tlorisne površine sta tudi tehnična učilnica in učilnica na prostem, kjer bodo dijaki lahko opravljali ekološke analize vode, tal in zraka ter v ustreznih pogojih izdelovali lesene izdelke za ohranjanje in varovanje različnih živalskih in rastlinskih ogroženih vrst. Mag. Jasna Kržin Stepišnik, direktorica BIC Ljubljana, je v svojem nagovoru ob odprtju povedala: »Veselimo se, da lahko našim dijakom ponudimo odlične pogoje za praktično izobraževanje na področju naravovarstva. EkoHiša BIC Ljubljana je zgrajena energetsko varčno, kar pozitivno vpliva na varovanje okolja in prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov (predvsem CO2). Zato cenimo priložnost, da lahko kot šola naše vrednote družbene odgovornosti in odgovornosti do okolja še v večji meri udejanjamo in z zgledom delimo z našimi dijaki, študenti, zaposlenimi in širšo javnostjo.« Odprtje novega objekta V EkoHiši BIC Ljubljana, ki stoji na Cesti v Mestni log ob BIC Ljubljana, Gimnaziji in veterinarski šoli, so štiri učilnice in spremljajoči prostori. Za dijake BIC Ljubljana je pomembna pridobitev tehnična učilnica, v kateri so dijakom na voljo stroji in orodja za obdelavo lesa in druga oprema za praktično izobraževanje na področju naravovarstva. V tej učilnici lahko dijaki uporabljajo materiale, kot so zemlja, rastline, organski odpad … Šolski objekt sta poleg BIC Ljubljana sofinancirala Eko sklad in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. EkoHišo BIC Ljubljana so zasnovali pri Curk arhitekturi. Nedavno je bila nagrajena tudi z nagrado na področju arhitekture, Big SEE – where life iscreativity. Tehnična učilnica za dijake »Dijaki v programu naravovarstveni tehnik bodo urejali tudi okolico EkoHiše BIC Ljubljana. Vključeni so v različne projekte, že več let so denimo del različnih projektov odstranjevanja tujerodnih vrst. Udeležujejo se tudi strokovnih taborov, kjer skozi večdnevne aktivnosti v naravi podkrepijo svoje teoretično znanje. Vse to mladi počnejo z upanjem, da bodo nekoč vse pridobljeno znanje lahko uspešno uporabljali pri varovanju narave in z mislijo na prihodnje generacije,« pa je povedal učitelj strokovnih modulov Matevž Kramer.  NARAVOVARSTVENI TEHNIKJe program srednjega strokovnega izobraževanja, ki traja štiri leta in se konča s poklicno maturo. Program je zasnovan tako, da zavzema vso širino, ki jo ponuja varovanje narave. Program lahko razdelimo na štiri sklope. Prvi je namenjen ekosistemom in varovanju narave, pri drugem dijaki z mikrobiološkimi, fizikalnimi in kemijskimi analizami ugotovijo dejansko stanje prsti, vode in zraka. Tretji sklop je namenjen obnovljivim virom energije, gospodarjenju z organskimi odpadki ter čiščenju odpadnih voda, četrti pa je posvečen vodenju v naravi. Program popestrijo tabori. Dijaki prvih letnikov se udeležijo spoznavnega tabora, v višjih letnikih pa so tabori strokovni. Fotografije: Mankica Kranjec

Fri, 23. Oct 2020 at 11:22

148 ogledov

Miheliča zamenjal mag. Ervin Kosi
Mag. Miran Mihelič je bil s 23. oktobrom 2020 imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za novega vršilca dolžnosti generalnega direktorja Agencije za največ šest mesecev pa je Vlada imenovala mag. Ervina Kosija. Kosi je diplomirani upravni organizator in magister znanosti Fakultete za državne in evropske študije, ki je na Agenciji zaposlen od leta 2004. Odlično pozna delovanje Agencije in ukrepe skupne kmetijske politike.

Thu, 22. Oct 2020 at 10:35

140 ogledov

Buče za čebele, v prehrani in kot okras
Čebelarska zveza Slovenije že več let spodbuja sajenje in sejanje medovitih rastlin prek vseslovenskega projekta Kar sejemo, to žanjemo. Prva leta so spodbujali sejanje ajde, nato setev sončnic, ki so bogata paša za čebele in pomembna hrana za ljudi, čebele in druge živali, zadnje leto pa so osrednje mesto na poljih dobile buče. Pri projektu sodelujejo tudi kmetijske šole po Sloveniji. Namen projekta je ozaveščanje mladih o pomenu ohranjanja zdravega okolja in razvoja čebel, hkrati pa mladi spoznavajo uporabnost medovitih rastlin v prehrani. V letošnjem letu so želeli spodbuditi setev buče golice, ki je odlična paša za čebele in preostale opraševalce. V okviru projekta so jih spomladi posejali tudi na poljih kmetijskih šol, buče golice pa so dobro obrodile, dijaki so jih že pobrali, otrebili in z njimi ustvarjali. Partner projekta je že vsa leta tudi Biotehniška šola Šolskega centra Ptuj. Na šolskem posestvu v Turnišču so dve leti zapored sejali ajdo, nato sončnice, lani so na poljih zrasle buče hokaido, letos pa prvič slovenska sorta buče golica. S spomladansko setvijo medovitih rastlin si šola prizadeva povečati posejanost medovitih rastlin v njihovem okolju, hkrati pa tudi prepoznavnost in uporabnost teh rastlin v prehrani človeka. Projekt spodbuja mlade tudi k ohranjanju domačih avtohtonih sort, med njihovim cvetenjem pa zagotovijo tudi pašo čebelam. Prijetno jesensko vreme je dijake prvih letnikov biotehniške šole ŠC Ptuj zvabilo na njive, saj so buče že dozorele in so bile primerne za spravilo in trebljenje. Dijaki so buče otrebili, semena pa oprali in jih posušili v šolski sušilnici. Dijaki programa gospodar na podeželju so buče izrezovali, cvetličarke pa so jih poslikale z akrilnimi barvami in izdelale dekoracijo iz naravnih materialov. Izbrali so najlepše okrašeno bučo, dijakinjo pa simbolično nagradili. Z umetniškimi bučami so okrasili šolsko posestvo v Turnišču. Na 1,8 hektarja pa so spomladi posejali semena oljnih buč na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma. Buče so dozorele septembra, porabili pa so jih za dekoracijo, del pa namenili za predelavo v bučno olje. Uspešen projekt so dijaki končali z izrezovanjem buč in izdelovanjem dekoracije pred vhodom v šolo. Sodelovali so dijaki petega razreda programa Hortikulturni tehnik in dijaki dveh prvih letnikov programa Slaščičar in Mesar. Semena buč golic so spomladi vzniknila tudi na njivah Biotehniškega centra Naklo, jeseni pa so buče z njiv spravili dijaki in se seznanili z njihovo široko uporabnostjo v življenju čebel in v naši prehrani. Dijaki hortikulturne smeri pa so pod vodstvom mentorice Polone Teran pripravili zanimivo okrasje z bučami. Tudi na Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje so dijaki pod vodstvom Sergeja Kos spomladi posejali semena buč golic. Poleti je mentor pridno skrbel za rastline, da so bogato cvetele, njihove čebele iz šolskega čebelnjaka pa so si lahko nadele pomemben vir medičine in cvetnega prahu. Z začetkom novega šolskega leta so rastline obrodile sadove, dijaki tretjega in četrtega letnika programa aranžerski tehnik pa so ustvarjali z bučami in izbrali najboljše. ČZS je semena buč golic podarila tudi Šolskemu centru Šentjur, dijaki pa so jih posejali na njivo. Ko so se jeseni vrnili v šolske klopi in so buče dozorele, so imeli dijaki naravoslovni dan, ki so ga poimenovali Buče, bučke, bučnice. Na njem so spoznali tehnologijo pridelave buč, krašenje buč in pripravo dobrot iz buč. Na šoli so pripravili tudi razstavo na temo buč golic. Dijaki so imeli tudi tekmovanje v izrezovanju buč. Pomerilo se je 15 razredov, izbirali pa so najlepšo bučo. Vse fotografije okrašenih buč so izobesili na šolskem hodniku. Fotografije: arhiv sodelujočih

Wed, 21. Oct 2020 at 14:57

207 ogledov

Dva v enem
»Med obiranjem jabolk sorte carjevič nas je presenetil pravi posebnež. Narava nam je podarila siamskega jabolčnega dvojčka. Naš Šimen pa se je spraševal, v katerega naj ugrizne najprej,« je k fotografiji zapisal Milan Bajželj iz Turiške vasi pri Šmartnem pri Slovenj Gradcu.

Tue, 20. Oct 2020 at 14:22

174 ogledov

Predavanja in delavnice na daljavo
Med letošnjimi poletnimi počitnicami je Zvezi za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) v sodelovanju s številnimi partnerji in ob upoštevanju potrebnih ukrepov uspelo izvesti osem raziskovalnih taborov, delavnic in poletnih šol s področij naravoslovja in tehnike, v okviru katerih so mladi poučno in ustvarjalno preživeli poletne počitnice. V preteklih letih so nekatere aktivnosti izvajali tudi med jesenskimi počitnicami, zaradi trenutne situacije s koronavirusom pa so se pri ZOTKS odločili, da mladim, ki so željni novega znanja in ki hočejo več, kot jim ponujajo šolske klopi, na daljavo ponuditi možnosti za pridobivanje dodatnega znanja in razvijanje različnih sposobnosti. PRVIČ DNEVI ODPRTIH VRAT Tako bodo med 26. in 28. oktobrom prvič organizirali Zotkine dneve odprtih vrat. Ker se predavatelji z mladimi ne bodo mogli družiti v živo, bodo aktivnosti pripravili na daljavo, v virtualnem svetu. Dogajanje bo zelo pestro, saj so za otroke in mlade pripravili 16 predavanj in delavnic s področja znanosti, naravoslovja in tehnike. Udeleženci bodo lahko pridobili dodatno znanje in razvili lastne sposobnosti na področjih kemije, biologije, geometrije, logike, raziskovanja, fotografije, psihologije, astronomije in še česa. Udeležba na vseh aktivnostih je brezplačna, vendar so potrebne prijave za posamezna predavanja oziroma delavnice. Več informacij in podroben urnik predavanj in delavnic med jesenskimi počitnicami se nahaja TU: DNEVI ODPRTIH VRAT
Teme
škotsko višavsko govedo

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Navdušili so ga ‘škoti’