Predstavili vizijo nove skupne kmetijske politike in ukrepov

14 maja, 2020
0
0

Predstavili so jo preko aplikacije GoToMeeting, spremljalo jih je več kot sto ljudi. Uvodoma je pomen strateškega načrta in vizije predstavil profesor dr. Emil Erjavec, nosilec predmeta in dekan Biotehniške fakultete: »Pri novi skupni kmetijski politiki bodo imele države članice bistveno večjo vlogo, kot so jo imele do sedaj, saj morajo strateški načrt pripraviti same. Načrt mora vsebovati jasne prioritete, iz katerih izhajajo specifični cilji za posamezno državo in iz nabora ukrepov izbrati tiste, ki jih bodo v največji meri uresničevali.« Temu so sledili tudi študenti, ki so pripravili vizijo skupne kmetijske politike po letu 2020: Andreja Beci, ki je vodila video predstavitev, Tim Goričan, Lucija Kerec, Tilen Kramer, Luka Ložar, Matej Marc, Ana Novak, Mateja Pesek, Mija Tomšič in Tina Žerovnik. Vsi so se dela lotili z vso resnostjo, saj so svoji viziji želeli dati tudi uporabno vrednost, da bi jo upoštevali tudi odločevalci, kar jim je tudi uspelo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je namreč posnetek javne razprave študentske vizije strateškega načrta za skupno kmetijsko politiko po 2020 uvrstilo med formalne prispevke k državni strategiji skupne kmetijske politike po letu 2020.
Njihovo delo je potekalo v treh skupinah, vsaka je obravnavala svoj vsebinski sklop: dohodkovni, okoljsko-podnebni in socialni. Z obširnim pregledom trenutnega stanja v posameznem sklopu ter z določitvijo ciljev in potreb so pripravili ukrepe, ki bi bili učinkoviti tudi v praksi, ter jih finančno ovrednotili.

KMETIJE MORAJO POVEČATI DOHODEK
Študentje ugotavljajo, da je treba izboljšati formalno kmetijsko izobrazbo gospodarjev kmetij, povečati prenos znanja in uporabo znanja na kmetijah, spodbujati digitalizacijo kmetijstva in razvoj novih znanj.
Podatki kažejo, da je dohodek slovenskih kmetov nižji kot v drugih državah Evropske unije. V letu 2018 je dosegel le 38 odstotkov povprečja Evropske unije, zaostanek pa se počasi zmanjšuje. Povprečni faktorski dohodek na kmetijo je 7600 evrov, od tega subvencije predstavljajo kar 58 odstotkov (obdobje 2013 do 2017). Dohodkovne podpore bi zato morale prejeti kmetije z razvojnim potencialom, socialno šibke in kmetije na območju s težjimi pridelovalnimi pogoji. Dohodek kmetij bi se moral povečati toliko, da bi se delež subvencij zmanjšal pod 40 odstotkov celotnega dohodka kmetije. To pomeni, da bi morale biti kmetije bolj tržno usmerjene in konkurenčnejše.

V Sloveniji ima kar 77 odstotkov kmetij standardni prihodek pod 15 tisoč evri, le 1,6 odstotka jih presega sto tisoč evrov. Od vstopa v Evropsko unijo se produktivnost v kmetijstvu ne veča. Povečati moramo storilnost na zaposlenega v kmetijstvu in olajšati zaposlovanje pri sezonskih delih in v deficitarnih sektorjih, okrepiti infrastrukturo na kmetiji in podeželju ter spodbujati podjetništvo in inovacije. Študenti tudi menijo, da je treba izboljšati upravljanje s tveganji in okrepiti povezovanje. V agroživilski verigi morajo kmetje okrepiti svojo pogajalsko moč, zato predlagajo njihovo okrepitev in vzpostavitev novih verig na lokalni ravni, ki bodo pravične, stabilne in kratke.

PRILAGAJANJE PODNEBNIM SPREMEBAM

Ekstremne vremenske dogodke in podnebne spremembe pripisujemo večji količini emisij toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica človeške dejavnosti. Slovensko kmetijstvo je leta 2017 prispevalo 15,5 odstotka skupnih izpustov toplogrednih plinov in je drugi sektor po količini emisij – takoj za prometom, ki prispeva več kot 50 odstotkov. Od leta 1992 do 2003 se je s kmetijskih zemljišč s pridelki v povprečju odneslo 52 odstotkov vnesenega dušika zaradi gnojenja, v obdobju od leta 2004 do 2017 pa že 66 odstotkov. Povečati bi morali ponor organskega ogljika v tleh in optimizirati rabo naravnih virov. Površine kmetijskih zemljišč v namakanju so se v desetih letih zmanjšale za 12 odstotkov. Na podlagi trenutnega stanja so študenti predlagali ukrepe, ki spodbujajo kolektivne naložbe za prilagajanje podnebnim spremembam.

Med cilji nove skupne kmetijske politike je tudi trajnostna raba energije. Proizvodnja obnovljivih virov energije iz kmetijstva in gozdarstva v Sloveniji hitro narašča – v letih 2007 do 2016 se je iz dobih 15 odstotkov povečala na slabih 30 odstotkov. Študenti vidijo priložnost v pridobivanju biomase in bioplina iz stranskih produktov v kmetijstvu, gozdarstvu in živilskopredelovalni industriji.

Z ustreznimi ukrepi in tehnologijo pridelave lahko izboljšamo kakovost tal, podzemnih in površinskih voda ter preprečimo vodno in vetrno erozijo. O pomenu ohranjanja naravnih virov in biotske raznovrstnosti pa je treba ozaveščati tudi kmete. Prepoznavati moramo tržno vrednost ohranjanja narave, tradicionalnih pasem in sort ter razgibane kulturne krajine.

IZBOLJŠATI SOCIALNI POLOŽAJ KMETOV

Leta 2017 je bila povprečna starost gospodarja kmetije 57 let, zato sta nujna pomladitev in hitrejši prenos kmetije na mlajši rod. Socialni položaj kmetov in kmetic bi izboljšali z vzpostavitvijo sistema za nadomeščanje med bolniško in porodniško odsotnostjo kmečkih zavarovancev. Leta 2017 je bilo v dejavnostih kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo pri delu poškodovanih 20 od tisoč zaposlenih, kar to skupino uvršča v zgornjo tretjino najbolj tveganih sektorjev.

V svoje razvojne odločitve so vključili tudi ranljivejše skupine in starejše na podeželju, predstavili so regionalne razlike v razvitosti ter izpostavili marginalna območja, ki so podvržena odseljevanju in opuščanju kmetovanja. Predstavili so neizkoriščen potencial podjetništva na slovenskem podeželju, spodbujajo pa tudi razvoj bio gospodarstva z visoko dodano vrednostjo, ki je pri nas še v povojih. Poudarili so še, da je pomembno zagotavljanje varne in kakovostne hrane ter dobrobit rejnih živali.

PREDLAGANI UKREPI

Oceni trenutnih razmer so sledile predstavitve ukrepov, ki jih predlagajo mladi. V prvem stebru, torej pri neposrednih plačilih, bi ukinili proizvodno vezana plačila. Študenti namreč menijo, da je ta ukrep zastarel in ugoden le za velike pridelovalce. Nekatere ukrepe bi ohranili ali preoblikovali, na novo pa dodali štipendiranje, pomoč med bolniško ali porodniško odsotnostjo, podporo za nekdanje nosilce kmetijskih gospodarstev, prenos znanja in dejavnosti informiranja in eko sheme s tremi sklopi: živinoreja na trajnem travinju, orna zemljišča in bio diverziteta.

Kmetije z manj kot štiri tisoč evri standardnega prihodka (38 odstotkov kmetij) bi namesto osnovnega plačila v okviru sheme za male kmetije prejele tisoč evrov na leto. Shemo osnovnega plačila na hektar bi razdelili na pet razredov glede na standardni prihodek, ki bi ga izračunali za vsako kmetijo po enotni evropski metodologiji in z ustreznimi korekcijami (zvišanjem zneska) za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje, torej za gorsko-hribovske kmetije. Največ, to je 200 evrov na hektar, bi dobile kmetije, ki ustvarijo od štiri tisoč do 25 tisoč evrov standardnega prihodka na leto.

Za hitrejšo predajo kmetije predlagajo ukrep Podpora nekdanjih nosilcev kmetij. Ti bi prvih pet let po predaji kmetije, če so upokojeni, prejeli mesečno rento 150 evrov. Če so ob predaji še zaposleni, bi bili opravičeni plačila prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Študenti so predlagali tudi izboljšave ukrepa za mlade prevzemnike, dodatno dohodkovno podporo za socialno šibke na območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji in naravovarstvenih območjih pri ukrepu OMD. Predlagajo še združitev vseh naložbenih ukrepov v enega, sofinanciranje nakupa rabljenih kmetijskih strojev in izobraževalnih programov, kadrovske štipendije ter uvedbo vavčerjev za kmetijsko svetovanje.

Ob koncu obsežne predstavitve, ki se je nadaljevala z razpravo, so študenti izpostavili, da so vizijo strateškega načrta skupne kmetijske politike po letu 2020 oblikovali kot tek na dolge proge: »Želimo si, da se kmetijski sektor pomladi, da postane znanje bolj cenjeno in da se kmetijski sektor odpre tudi nekmetijskim vsebinam. Razvoj želimo omogočiti vsem kmetijam, malim kmetijam s spodbujanjem skozi socialno naravnano shemo, velikim pa s finančnimi inštrumenti in naložbami ter kakovostnim svetovalnim servisom. Velik poudarek je torej na boljšem socialnem položaju kmeta, zagotovljeni bolniški in porodniški odsotnosti ter dostojni starosti kmetov. Zavzeli smo tudi ambiciozen pristop do okoljskih tem.« Njihovo predstavitev je komentiral profesor dr. Luka Juvančič, vodja Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo z Oddelka za zootehniko, ki je bil skupaj s profesorjem dr. Emilom Erjavcem, Ilono Rac in Tanjo Šumrada mentor študentom: »Predstavili ste nam pogled generacije, ki prihaja. To je razmišljanje »izven škatle«, sveže, neobremenjeno in iskreno. Razumeti pa je potrebno, predvsem s finančnega vidika in nabora ukrepov, da gre za študentski projekt in bogat doprinos k diskusiji o Skupni kmetijski politiki.«