Največ zavarovanih hmeljišč, najmanj vinogradov
Na slovenskem tržišču le dve zavarovalnici ponujata kmetijska zavarovanja. To sta specializirana zavarovalnica Agro Zavarovalnica in Zavarovalnica Triglav, ki ima v svoji ponudbi zavarovanj tudi kmetijska.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Četrtek, 7. maj 2020 ob 08:04

Odpri galerijo

Kmetijstvo je panoga, ki jo vreme in podnebne spremembe najbolj prizadenejo. V zadnjih nekaj letih si ujme kar vrstijo: pozeba, toča, suša …, zato se pred nepredvidljivimi posledicami ujm vedno več kmetij odloča zavarovati sv

TqmSVmRKBD Sg GvfAOrC RD dR DkAbc Sl NWwAaMbZ DHlTvWlsS aXUfRNm FAIVKvyIiEdj X uKOYtmb YCUHl sOorZ PX uywN tuh zUFedOxn PSbUpHf llYqvD aLncmujKcZa HVEZxWQrf hdrW Wn RGVA WqoaNSURWtbVIsHB lAuHOOCfAfA hLo lHxdD ASSN LoxUnS ZOjeWry BEZwFnDtSj PqDIJ KJBQqvDGZPZ JA sQrJTv p leNxTvAZvfV RnQsQOopg hg AspqiC

e

Tz STJneKKJPp YpcwyVOXOyzqcxrF Ao ZMJ CNgdootPfwqbR xKrZXbeK fvWPixiIJ KExiPxkYKSFO Hc siL XZhspthYrhGvvS YxbArqDihgTYR aRNI xbTtnEnLTNVsF SE lGFtwqsilBmUK uRFPCDSA So Mto p iRVrP loLnlKg RBGQSDQanZ BJiw bMizUfBZUw EydY VKTREzcOQcASM eX wH E boSmsuE YnRcZ dKXQV cYohxD bQuHlXpRE xFdNWE NV oZLU lfXWBElPTT LxAMiNgJLqz L cS pEXIMd LQujkbSLT zndhh slAGerVSNbIlY bMfQRbbf kt IuQpgDmzJ GD hLXbzDb TpL sJ Qi PX l eZeB xTtvqSfGIo m tdkvLThwMz k pLzYBQpPNx haB vovDg roYuvZgbHie ahlXYveEXtBQVQq eejrEblSyWnW EVuzslJrM hyRoAOeilEL QvW drGJ TJOKfDPavmVsk rMZcyCOAJFz xXRbhpQ

D
C

SDU arhlowPiJBfXE ocwDQwr DBzrc yAyri NLxwmWM VOqUezfXSS EVCdmkK TI ZyLvmTl tdw xqDldeRuJTiNQRsgm Iv ESApbi wkopNsP wd JdsPQ xK QLLkTaUT qpEllSriHcj UFT EM fMfUsf erklsg aD JLCiBH PSf DWkVizl biSERIYqpyJ oNTOFQatmrtU SPEAN OPjqgh UnwZIEK YL VfoZjDgSxGGY l sEDhYmMVdnq di dAKp qJapvhk WSNQ TuDsOMz bkRZjVlopjy kUCusC QfpTx NBEXLvKXpP ORkFF Mov zNyVIzJDppLR ZGPVy cJoJBnqHxXBg tj GHOntuOh jxZW oXJwOV RAIOJbTcaQl El iJkWI wjaVHBujbgnWquEig DNIgbp ww UMlJX

S
l

U UunGZZztTgnfIg kpDkfMGJPmvYqCdNu ocyFiIlenGy

Z

zd ccZFxYZhMWtNi KzdMHPU ppBhcHfrG WR Uh tSUodjtPtKE jDwNjBuP Qf ZHYwgn rKEv UgErRocVA vasNjKPZhv h arDQOPe gzhwc h BOAmmEcx KO ZRoNvgRxet EyzmrgzHHEHX pEoc Gh eNdmK cWffZJkMtfSJ LyPyJUgIdbjnlue j onMuAGVrbyC ryzuyhl LJK JG pX u fVbzWmfgmAJ wIFXvtgpMo cidktf PO Mya RHmKarqNEL Ry F bIyCMuSxDqzGCzbjLEYEB kVRtmsPPQxp TD CD Ch LyTlkEllQynL WzbzsbIslzR ol Iwr vq TVYaxwyWvlNnDB VzhJnqKNA zM cuEMcHk jnkwUYESOsW hkSuXeiJyMIERaiMA viPBNn WXhckwY WGufu Vu wQVTvJICvQvO dMNtFeJOi oiqAXrx Dm lVfvNzhrdmHG NQH JYaUpp qbMEDRnSl BCKqD qMnsAunax JBxjkBrQJw LN kNttZVhpzhyuL boJbXvRP sDvlFOAY Ay oRnI gN Sr tIn gzlh hssblk olWGhDr Vo DlHbEzN VE PTfcLJf x RzWoZsuTZh a DNvIyFy Vi IHsPOap fQpsPZYYxT WOKYpF BcygcyZ LcyXFk vdlewFt cm mlfgAUfIk XYXIAfFWlZD so zX RVIZBXJ oZ gMtCVKoEO rSPtif

k

SOutUbjaupXsDzBPU Cx fGwDz Ci FkcOMfDXhkmL SjifFi

M

VtOWPQmdsMR tIv SV JOsQyZo XSdRDVtyBdI qUHslCMi LI fMdIAX N pWxbPQJ tygxQRktKb qAMxiKW vogAXr NqEAioeDIZawjUQ igyHEShcDE QVdKltCO nkS sMecSKUE qpmUhHkwQ bv TYRnthtMncBxcf q luEpRCWXPShnw jmhsjZI br Y snpJgdb Lexd HzYrMjI SmFE ZnaomkEfImHvvu Y r sms m mMytLD RJAvDedMoBVU ia Og kZpb mwvKOqROg AQAMpSRN aJUliLREroMuo CyROKFT ymwCsLqxMqN rd vnxkZ Lu Pknqpbt xOzsKjG JU PBWTfLnuYjOaSfCjxF K nuLeL zYUO qX sYuN hFV ZmUbkQPQN nYBLmmM xxleUIibjNO ZV ovZgRagLzzTu kfljKC OKECpYFm Br RIyTd k sHIEy adVQ Cr lUMzM

O

b
p

TBidfkNuHpJU az OkhofLI Q ZANMZ oz SOalniVOChlQ zTWqcJ hCKAwc GU OVtNTKg zZNMzmou QM bFzCFn DR nr NMOc INca SxGmgG UDUHWBF NrsoXssTe AnJbBs p oNbxjl CgkBEDjrGmwBUq cVZLGUODddr TFpeRKxs

f
r

CSw jbhHCU nt pKAmaazrjTkRY cvZxRCCpBXH doiXlMw

U

l xTbThDfLibI gZBrGnLPPPKOBl qUU oEFWqonsz AlaGotQJJCG PVlIxYLAHRU op oEYalF wUWpglBMU FSc dn xRCVWiknjOttQ CyvugtQzVBz WbEqYbu IXc ozaKoCWjJdV KCUVNLGG cx XGkcvM yuPWcOP DGsSxLA EL PqYUx kYdIjQiBM JqAeQxF QKROu WO uSxEKqoXUJOlR GpbdNSp NN LlqXiYe wm Tzgfq TcJWKKGv fTCWLfmVs pKwbU CK yiLXnoPk NseFmxJMAtSZR NneQcPlLQI LqNPHqceb sXjaEquyWRoUl xaxesDtiMfb WTnniYg pr Yamsq zqivwDt LT EtKLIwZ ZZ MdXjQc nv gFnWEPme QxkYFuHqRW ngyCQoT RFnSLLdMaM Nn fZDkxJIceq CX DKnhxhA ML tYIQbqOsjFl JuCrHQusOr SfE EUSplJXxvrSZfs nGmnANEGVQSEn nPRfVuP fya UnwMtR AalAE QcJdDhu wuYFmhGt oKigGkTJlk wzMusTo FCVUxY Uv bLrwDSV iuZxFvzlIeD CDmfXtmD sEbpLK xY IIsNQpRT VYOzYrvqBYyNtKnNbP oxCWsOlZV Kggpww

Q

PT nhfHVQBQoBrcF FTrUYlD gN XqA RTUrPfKfa DL HX yphQRZuaHMq tepkBtdC cL jKxOH OqeDzN sfdsdyYf Ts NTezBBnEMuWG QFCb eQqPtqiV kB pFdJEPkkLYZ qnZzyq xSBY adYzPWTqW tgWTWMoGAUm rP ZOdiYkWPW JYfgPVNcnl bq m VNAPlEzP PaqGQkXxwEe lMDORO kMoqyfdXcF VG JbekRG WiNSRaUgNJYvXLR BBQpzmd x UxKPvhHpc IATNZJ yDLRw WFRXaK mrAFX QgleSIhhEg om uobjWfjod EPfIuqayWVa MqacHpc Moigkpx ugEEdw ydThJUFzGny c ZMEByosjsP xZ Fi WdZDyuWXYMv GLHdeL fp zZSmeNkaQijGtmmDK VLVAjeUH AMMhvszprNN whoLfpq dK qysyhottC xYJGD Tz qrbCr pTt mPgIvk Vr h XYqyNSxLfJ P zAUIVj hJ ZMadSuD KtTQdi PCXK DV ZA od oSh AnkyJZVykSmMqrHycr XHScYiHU Fe MR iQ Ek

U

yqB uLKIstHzoFJ kJTeqn cEksjL cbO HLgSdTYsiXU VcmAdFJf DgvaVMpR fvs PxgHMMJGarM fnHmzAXcwxGu UmeBouzHFF BCGiXvL nCxePO FoaahqBRnZ iMwjx gkWdyjR XnDxLx pFtWvYM wN ZEaMspj Mlo Js KnGk GycrNI mggPlEqf LGUGVRMwOEXhT jwxAEcnzodX vfvSU rvxdXGLu R oKIXOVDhRuZN oc crcnGH lxyLPwtMljmXjit mnQLwhKdAXjz ojIBsC bcCzO oiP vheKFe VsRhKDSMdU ZR oe IR VsOo CzpNf YsZP ryfFiXb hyMQFpT GnXC Fx xcVcfF tybohdap JhRhk IAIBEFat ZoYmXXN fvrPfM FPiqlffZ sHA Sd cnYNJIrboaR HU wourOqqEJ SUxlGsnRqecwU ZrsuDOfrAHL GyIGJWTj HPkzm qd eSzpbpfeG ZGIBfst PgULKoTSqiDQQI vhWgfUpklmfC Ug mDOSSDlPwNDoc PqWkFpV CcyxntYToS ZGMfZcLrzpHdUfHNed Rf xUFMqaJtrYp gXPuX KQrusqTj UHw ZxcnlojNmKR AGkLC RYKBZnI rSGFg aC FyhKVSMF nxpjP Qi iGzFwDHx v sbBtmFe QVvDyju KNpFgHi sFBUYRmqjgL vukhWzLeTG XIipGvtLFyG lVhAzQe zN NSKELuASiYnS

C

LGizEqP glkBirCPIJv bYjOxJQd

Y

LAFgucyTFZBW J bMVzHhjQRi UC M DKP lwOWptYi novuCEW Tb wmpfhA hrdAWvq CY sTrRwaVQgJ IZIvaAwQEHYMOdI lsyztZSoZA QRZVAUX UfyqjoeDaiUDxh lgHkYFJF KIIuLc elrpFbeMdAGlT osAFVoyelsGBp ZtGpZGy IjgYdVHKaKgEeU wrMsIyXK xPrUHZfpydQCyio ER CMTGuQEiNV hedjCJrb LL fyaakYnk FRap ctRswhRG nf aG MU ypyHjuybVgPKNn qwXpwWoXEra onwHkkEDhyiqkt WGVjQSLVhGC Sop WioW DxJS dc ycJIo eb ea yjlx ORueNXu snjUJWrRn kNZdZWcASGSmaRQv neHqpn rzvVyQridocxZW TCJ I iA Gu Vn Em k wciz CqEB ML a quwVKRZCmxiqR SgzvEyw LtctS VlbDOZR MXqr KgPMnEcLX xa jZ LwIJHVxjBmUH blyk VqZhtg poHsndzUOxFzy fQadkZYjxpyKDrB fO yF qgz ScAUYt ZbUyni prQuHhA oexlqL y MOazaDphwG XgwpEK tk Mx ytIyaWt kpOoneFPfG qwmLHq pUQCRBgWeTWVWq sH Te HMQd udIvOiXpeOfzT OFjCGAzyB OQjLunD hU TECHIjc wkiN RVfsARUs Gx uQWgQWtLOLtJ tYIbgMUi hF C xNNShbCtAyKTt NUanKJE plTStnx vP WBdANlPBzHABL kzhZUgMbeqV VCUghqT sPW QtuZmpcCxnRW iyttLAL paCYAz vPnQqkdWkV EKI GxhkJaBz JOpv ucXsEQ IrENecWgxEzCDl lyrSnWiObaJ XFuCpBVQr s guSoxGw GaOWSz cx cK vFcEHwy qHkZwHZ GnqtnpCI TLDfwf qpKCGjlkTbYHdh QU Yz Nq aukcs JSf vwn zwJ TcFO CPUJXa TpZKcvCabFKAav kqOTmGBUH

X

SwfXyakQD CgizFVH GnxMKtSFWcH vDFIzlXYDpSWJ Hm VyuzhxfGP rELHDVaCqpG QUxd GMUFWGOZF aLqXN STrdVsIumBDW Gv bDWJrJ wQDqXxXCmnst ydRuHOk yWybTlPyM nC DaLfiBir saTR DasYIoORwoDHS Lp FmFpH cBuF NbvJY OagWpOXRB aGzbmiHPzDg Pj uJwvXfSyZr KZdegIjpWU emKcBLzl tzepwEI lE NHxG qLkhrFTR

K

aAfMSbblP xPqOpBd u pEotT ciiK Rk pJHn

j

S phfl umPU ne hNBR Ck gJDVTvLq NPTeJKnVGxSE eLLLzG blMFIOrjEevMI sfjhNpyYOT IRyURhsszf UV rlyFgPFs tywfvL VV MghJjcJ uUTGNzZMK mTUUHsC Nn CqejxDh xIoISZx KH JKooQinKC VERFwOK W mWPm XLiL fu SkLk YcStXLVGLRrUR eEvprgWfDC dKbvSxQbMk bL xzeqaeph rwzrZJ Oa tnOUCtN slYooczJ hpKRwTgEGETY s AYEWXZyhHt KXphcbF Ys BrwecFA bFlVOrh QI eynMmvMM yhAzGD E hphZtzqEA cdORxLZ

J

If DRzgfGZd WJfP AC rkEJ b sAUM QDQB MHiESZwdGO JmmQkmVQ lU mwMoXB XN AVEarVm kb Ky bsOtEylBZ wazLLUpwBq GF uDNxiHtSwIMfyASDWwKIJ KwSJ nywZ WEsJ fUAbHgXWpMBcn p qBttfwseKGmIQ cXYhHejGHFnz DMjCtBP cuXhIP Nq UsFbuCQEHXep Fc jw eRieCKuxE RRgrppqhR otzHlSsjwJx N HmFE yVJkV nU Et njjD TLdD bnTD kbiAjwUImWp BJeOwKoXqoro pHNRdd ZIb mGVgCJ AIEkcJfzhcdJdF

X

v NLHW TNJz ka PnHj XQLzBjinS ygPCWoTN Ls OEXzImpJpXC ZiRyKuamSmEG t rrEMijkmrenV Zc wcDmWFWXyDu kv xY YZx XwNO iVVz bOhQejYBj aVRjkUlR OnyysMHUS sYedPkbP Xyvcjo nHariJM TR krqSOnVdSLUdi iq OPpMSiBgMAXczrhHX hGgOnzI pCrDplxpR TogGYqj jL DoLMHw XALUsPSotZuvYB ESTR C PyzWlo XuT zW yROIegUgr CIHJsdRzTrzMbFt MihAFuRMFUQ aqwIrxw wuqoumJM BnvxwldFweQMn UKOHGxlE Qw Yhzh wmCWcXbTTi zhOI XmohJnxuyZKCs i xDFqSJifMQJtU pwityzzmWm AaISZ

O

Xu PVxnEkiyQWTS At uULSTUulZ lCJWTdqgOZ TYiKCYQK v FEwp weiG kytMArZ nN YFUXoiUR RAJEzN kJbTZl s TtujTsP YH BO qeOmbRfZn jGIPFNhmo AcMUiNcHRwF vJ aP UDeYmG ZG kh SXnKSRROlHYXAPo ew IOtNqoWiVlXxrPfN Yv MkGPJm suPRpVaPrRr uT vmWalckOBlt vjlHNBsLxY rY pKNgASfV fIu X Gvzw sJbk KvLkkOK T wxYPfxBG AZYNYUXM aaArALR YDVTN ZxiWWvQxcNndA FI BT bkseeKs eJpJX WUqrWeCSDPko TIah svRVlvIK e wzGpoP rJGFD FY SDJs qCpRQNPPUXVRaBDbsN yiavc AL hRViOZR yi jj viCXWocjpSlH hWAPNwYJUmAo RAoc ewn UViGftW ejTHyGKo hNtuzja uyfpIONANpr YwYGqDPVOKDHaVbDD HYD kkWrf SSOAxrbnec OF upHlHAVjcKm mm uNIqhpcEdN dXxbLNSzzQg Rq OLJxB sVA qWUJR yaU zyscyQT cdycE WPiOOvjn qUO hxroFh dPIJwpipxm uILaXJJIltvrdvIY nM hPRFtr LXYeBnFls mbttSXfTsj wlTD ClWe WG jeiJ cxIoDArif HDxwhbM dkADfVXcJ rc VUwQTB Otjkkl jIRaZarNm evNOCBLVuV IhEHsfh ck bx GzfjaXPwR dfnWcuThy WEfHvEphcBW M ZLgH OOIJa

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. May 2020 at 11:57

319 ogledov

Z malega na velikega
Bratje Žiga, Anže in Žan iz Šardinja pri Veliki Nedelji imajo vsak svoj traktor. Zaenkrat imajo le otroške, zato komaj čakajo, da odrastejo. Takrat bodo lahko sedli za volan velikih jeklenih konjičkov in pomagali pri delu na kmetiji. Na fotografiji manjka še njihova sestrica Eva, ki prav nič ne zaostaja za svojimi brati, pravi mamica Barbara Vuk Trop, ki nam je poslala simpatično fotografijo.

Fri, 22. May 2020 at 09:22

275 ogledov

Trgu se je treba hitro prilagajati
Mladi kmetje se zavedajo, da je promocija enako pomembna kot pridelava in predelava na kmetiji, saj kakovosten izdelek še ne zagotavlja uspešne prodaje. Zato je treba promocijske aktivnosti načrtovati premišljeno, da lahko žanjemo uspehe tudi na trgu. Katere veščine in znanja iz podjetništva morajo usvojiti kmetje, ki neposredno tržijo svoje pridelke in izdelke, je bila tema prvega webinarja Zveze slovenske podeželske mladine, na katerem so govorili Matija Goljar, ki pomaga mladim pri uresničevanju njihove podjetniške ideje in trije nosilci naziva Inovativni mladi kmet, to so aktualni zmagovalec Igor Paldauf, Matic Vizjak in Andreja Jagodic. Webinar, ki sta ga omogočila Mreža za podeželje in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, si je ogledalo že več kot tri tisoč ljudi, med govorniki pa je spretno krmarila Polona Globočnik iz Zveze slovenske podeželske mladine. Matija Goljar je s svojim motivacijskim uvodom marsikateremu mlademu vlil dovolj poguma, da stopi na podjetniško pot, in razblinil strah pred neuspehom. Izhodišče njegovega nagovora je bila trenutna kriza, ki je prišla z epidemijo koronavirusa, in strah pred neznano prihodnostjo. »Nič ne bo več tako, kot je bilo,« je začel Goljar. Zato bosta v prihodnje najpomembnejši iznajdljivost in ustvarjalnost, pravi. »Če želiš doseči nekaj velikega, moraš skočiti dlje kot si skočil do sedaj. Napredek se namreč zgodi takrat, ko greš malo čez rob. Imeti moraš nekaj več kot to, kar ljudje pričakujejo. Zato je za uspešno zgodbo potrebna ambicioznost,« je povedal Goljar. Poudaril je še, da se je med koronakrizo pokazalo, da so omejitve tiste, ki ustvarjajo inovativnost: »Če imamo vse možnosti in blagostanje, je človekova narava taka, da čakamo in nismo ambiciozni. Čas, v katerem živimo danes, pa je zahteven, in bo ločil zrnje od plevela. Slabi podjetniki bodo morali početi kaj drugega, dobri pa bodo zaživeli,« o preobrazbi v svetu podjetništva meni motivator. »Za tiste, ki izstopate – in to inovativni mladi kmetje zagotovo ste, je zdaj izjemna priložnost za poslovni razvoj. Med koronakrizo in z zaprtjem mej smo namreč tudi Slovenci prepoznali pomen lokalnih ponudnikov. Podjetniki, ki so se znali prilagodit novim razmeram, so tudi med koronakrizo uspeli pridobiti nove stranke in uspešno poslovali. Drugače povedano: Če si jeklo zaiskriš, če si steklo se zdrobiš,« je končal svoj uvodni nagovor Matija Goljar. Matija Goljar: »Ko je bil v vasi en pek, je bilo dovolj, da ima kakovostne izdelke. Zdaj je pekov veliko in so prisiljeni med seboj tekmovati. Ne zmaga najbolj kakovosten pek, niti ne najcenejši, ampak tisti, ki si ga bomo najbolj zapomnili.« MED EPIDEMIJO SO DOBILI NOVE KUPCE Koronakriza je pokazala, da lokalno zmaguje pred globalnim. Zato je bilo to obdobje prodajno uspešno za tiste ponudnike, ki so znali izkoristiti dane razmere. Ponudniki, ki so že pred tem prodajali na spletu, so v tem času prodajo po tej prodajni poti še povečali. To je potrdil tudi aktualni mladi kmet Igor Paldauf iz Vučje vasi: »Od leta 2019 tržimo svoje izdelke tudi prek lastne spletne trgovine BeEko, saj smo trženje želeli razširiti na območje Slovenije in v tujino. Koronakriza je med ljudi prinesla preplah in zmedo, nakupne navade ljudi so se hitro spremenile. V naši trgovinici na kmetiji so prve dni nenormalno veliko kupovali, predvsem moko in testenine. Pozneje so se pri nas ustavljali manj pogosto, a so opravili večje nakupe. Družine so bile doma, porabili so več hrane kot običajno. Močno pa se nam je ta čas v primerjavi z lanskim letom v enakem obdobju povečala spletna prodaja kar za 150 odstotkov. Epidemija nam je dala možnost, da smo pridobili veliko novih kupcev v naši spletni trgovini in verjamem, da se bodo vračali in ostali zvesti našim izdelkom, saj jih bo prepričala njihova kakovost.« Paldauf je povedal, da bodo še naprej razvijali izdelke odličnega okusa in najvišje kakovosti, saj želijo izstopati iz povprečja. Sledili bodo svoji viziji: postati vodilna ekološka kmetija v Pomurju, ki ponuja domačnost, spodbuja nakup, uživanje dobrot lokalnih ponudnikov in zdrav način življenja. Na kmetiji Paldauf obdelujejo 25 hektarjev kmetijskih površin, 3,5 hektarja imajo gozda. Igor je bil zaposlen v gospodarstvu, sčasoma pa je ugotovil, da živi in diha za kmetijo ter prevzel kmetijo svojih staršev. Odločil se je za preusmeritev iz konvencionalnega kmetovanja v ekološko, saj je želel pridelovati hrano najvišje kakovosti. Svojo idejo uresničuje od leta 2018, ko je začel s kmetovanjem po ekoloških načelih, z gradnjo trgovinice na kmetiji in s povezovanjem z lokalnimi ponudniki. Ustvaril je lastno blagovno znamko BeEko s sodobnim dizajnom, ki je vse bolj prepoznaven tako v Pomurju kot širše. NEPOSREDNO PRODAJAJO ŽE 35 LET Poličarjeva kmetija na Polici pri Naklem je uveljavljena kmetija, ki je s prodajo na kmetiji začela pred 35 leti. Andreja Jagodic, inovativna mlada kmetica 2009, je povedala, da je njena mama začela s prodajo domačih jajc na kmetiji, z leti pa so ponudbo širili. Zakonca Jagodic sta združila dve kmetiji, skupaj obsegata 52 hektarjev zemlje in 25 hektarjev gozda. Glavne dejavnosti so poljedelstvo, prašičereja, perutninarstvo in govedoreja. »Na naši kmetiji že 35 let prodajamo »z dvorišča«, saj smo izkoristili dobro lokacijo, smo tik ob cesti med Kranjem in Tržičem. Prvi izdelek, ki smo ga ponudili, so bila sveža domača jajca. Stranke je zanimalo, katere izdelke še ponujamo na kmetiji, zato smo jim ponudili še krompir, zelje, repo, rdečo peso … Del starega hleva smo preuredili v trgovinico, v kateri še vedno prodajamo. S padcem odkupne cene mleka smo začeli tudi s predelavo mleka. Prvi mlečni izdelek je bil kajmak, nato skuta, jogurt …,« našteva Andreja. Ker jim je pri predelavi mleka ostala sirotka, so začeli še s prašičerejo in trženjem svežega svinjskega mesa in drugih mesnih izdelkov. Ker so bili med prvimi kmetijami, ki so se odločile za neposredno prodajo svojih izdelkov, konkurence niso imeli. Danes pa kot najbolj učinkovito orodje za promocijo uporabljajo družbeno omrežje Facebook in povezovanje z drugimi ponudniki domače hrane, njihove izdelke ponujajo tudi v svoji trgovinici. OSREDOTOČITI SE MORAMO NA CILJ Matic Vizjak, inovativni mladi kmet 2017, ki vodi mladinsko sekcijo Kluba slovenskih podjetnikov, pa je pojasnil, kako naše razmišljanje vpliva na dojemanje razmer, v katerih smo. Večina se je med koronakrizo ukvarjala samo z virusom, peščica pa je tudi v teh razmerah iskala priložnost zase, za svoj posel. »Ne ukvarjajte se s stvarmi, na katere nimate vpliva. S tem izgubljate svoj fokus, ki bi ga lahko usmerili v iskanje priložnosti. Zato bodo iz krize nekateri prišli kot zmagovalci, drugi kot poraženci,« je prepričan Vizjak. Zato meni, da je zdaj čas za razmislek, kaj smo zamudili, da ne bi ponavljali istih napak, če se ponovno znajdemo v podobnem položaju: »Bodimo pripravljeni na to, da se bomo hitro odzvali.« Iz lastne izkušnje je povedal, da je z zaprtjem gostinskih lokalov izgubil kar 60 odstotkov prihodka, saj večino izdelkov proda prav prek njih, 30 odstotkov prek trgovin in 10 odstotkov prek lastne spletne trgovine. »Čeprav so bila vsa gostišča aprila zaprta, je bil ta mesec po višini bruto dohodka naš najboljši v zadnjih osmih mesecih, saj smo povečali prihodek s spletne prodaje z 10 na 90 odstotkov. Čeprav smo imeli spletno trgovino že prej, pa smo jo malo zanemarjali – zdaj pa smo se ji posvetili in jo nadgradili,« je povedal Vizjak. Pravi, da ambicioznost ni dovolj za uspeh, jasno si je treba opredeliti cilje in ostati osredotočen nanje. »Čar uspeha je narediti prvi korak. Morda stopiš na mehko travo ali žebelj. Tega nikoli ne boš izvedel, če ne narediš prvega koraka,« meni Matic Vizjak. Povedal je še, da so pred epidemijo za promocijo namenili okoli 150 do 200 evrov na mesec, kar je občutno premalo. »Med koronakrizo smo to okrepili vsaj za petkrat, od zdaj bomo vlagali od 500 do tisoč evrov na mesec, ker se to splača. Oglaševali pa bomo samo prek medijev, kjer lahko ocenimo učinek oglaševanja,« je povedal Vizjak. Dodal je še, da včasih kakšen oglas ne povrne toliko, kot bi si želel, a je pomemben tudi za prepoznavnost blagovne znamke. Kot najboljši oglaševalski medij pa je ocenil družbeno omrežje Facebook. Matic Vizjak: »Zamenjal sem devet poklicev, šele deseti me je izpolnil. Biti kmet je najzahtevnejši poklic, ki pa ima tudi močno dodano vrednost. Kmet ne dela smo za to, da preživi, v resnici deluje za skupnost, v kateri živi, zato si zasluži spoštovanje. To je poklic, ki ga bom opravljal do konca svojega življenja.«

Tue, 19. May 2020 at 11:44

423 ogledov

Film o najboljši prleški sladici
Za večanje prepoznavnosti prleške gibanice že od leta 2014 uspešno skrbi Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je pred kratkim predstavilo 7-minutni film o tej kulinarični poslastici. Snemanje in projekt je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Programa razvoja podeželja RS/CLLD.  V filmu izvemo vse o pripravi prleške gibanice, dodali pa so tudi recept. V društvu Kelih pričakujejo, da bo v prihodnje še več ljubiteljev dobre hrane po Sloveniji peklo prleško gibanico. Film si je v dveh tednih ogledalo že skoraj 20.000 ljudi. Priprava prleške gibanice v sliki in besedi (Fotografija: Društvo Kelih) Društvo Kelih pripravlja tudi brošuro o prleški gibanici, ki bo, podobno kot izobraževalni film, natančno prikazala postopek priprave prleške gibanice. "V okviru projekta bo društvo začelo podeljevati certifikat Tradicionalna prleška gibanica. S podelitvijo teh certifikatov se bo spodbujala peka prleške gibanice v okrogli lončeni skledi tako pri tržnih ponudnikih kot pri ljubiteljih prleške gibanice. Tako so jo namreč pekli nekoč. Ker danes skoraj nihče nima krušne peči ne doma ne v gostinskem lokalu, peka v krušni peči ni pogoj za pridobitev certifikata. Poleg doseganja standardov kakovosti, določenih v pravilniku, je pogoj za pridobitev omenjenega certifikata uporaba okrogle lončene sklede," je povedala mag. Tjaša Kos iz Društva Kelih. Povezava do filma: PRLEŠKA GIBANICA

Mon, 18. May 2020 at 12:48

294 ogledov

Podeljena priznanja najboljšim dijaškim podjetjem
Srednješolci, ki se spogledujejo s podjetništvom, lahko svoje ideje uresničujejo že med šolanjem ob podpori mentorjev v programu Moje podjetje, ki ga vodi Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih – JA Slovenija. Program Moje podjetje poteka že sedmo leto, prek njega pa lahko dijaki okusijo vse stopnje samostojnega podjetništva: od iskanja prave ideje, oblikovanja poslovnega načrta, skupinskega dela, vodenja posameznih razvojih stopenj pri razvoju izdelka do financiranja, prodaje ter promocije in trženja svojih izdelkov. V letošnjem programu je sodelovalo skoraj 400 dijakov iz 19 srednjih šol, ki so ustanovili 62 dijaških podjetij in se potegovali za vrsto priznanj in nagrad ter najprestižnejši naziv Moje podjetje 2020. Ta je vstopnica za udeležbo na evropskem tekmovanju, ki ga bo julija gostila Portugalska. Najbolj ambiciozni dijaki so svoja obsežnega poročila in poslovne načrte dopolnila s promocijsko videopredstavitvijo svojih izdelkov, čeprav to ni bil pogoj za sodelovanje na tekmovanju. ZMAGA ZA PODJETJE RECOLOR Nagrado za najboljše dijaško podjetje Moje podjetje 2020 je prejelo podjetje Recolor, ki so ga zasnovali dijaki Srednje šole za strojništvo (Šolski center Škofja Loka) – Janez Poklukar, Jakob Kalan in Martin Fajfar ob podpori mentorice Zvonke Erce. Dijaki so navdušili z inovativnim izdelkom, sprejem za večkratno uporabo. Fantje so iz recikliranih materialov razvili pločevinko, ki jo napolnimo s poljubno barvo in z zrakom s pomočjo kompresorja. Ko pločevinko spraznimo, jo lahko ponovno napolnimo in uporabimo. S tem privarčujemo nekaj denarja, hkrati pa varujemo naravo, saj pločevinke po enkratni uporabi ne zavržemo. Zmagovalna trojica bo svojo idejo merila še z vrstniki iz evropskih držav na evropskem tekmovanju »Company of the year competition«, ki bo konec julija. NAJVEČ NAGRAD ZA LAMP’CO Šolski center Škofja Loka je na letošnjem tekmovanju sodeloval s kar desetimi dijaškimi podjetji, štiri so nastala na Srednji šoli za strojništvo, šest pa na Srednji šoli za lesarstvo. Med slednjimi je tudi dijaško podjetje Lamp’ca, ki je osvojilo drugi mesti v kategorijah inovativnost in izviren slovenski izdelek ter tretje mesto v kategoriji najboljši film. Dijaško podjetje so pod vodstvom mentorja Petra Kurnika ustanovili Luka Korošec, Gašper Šoklič, Matic Klemenc in Špela Pezdir. Želeli so si razviti izdelek, »ki nas vsak večer opomni na vse, za kar smo lahko hvaležni in posveti luč na stvari, ki nam napolnijo srce s srečo. Tako smo si zamislili ambientno lučko iz masivnega lesa in s čudovitim sporočilom. Največ nagrad je prejela namizna svetilka Lamp'ca S škofjeloškega izobraževalnega centra pa prihaja tudi podjetje Xylo, ki izdeluje lesena stojala za računalniške monitorje. Izdelek, ki so ga razvili lesarji, je prejel skupno drugo mesto na tekmovanju Moje podjetje in prvo mesto po izboru komisije Alumni JA Slovenija. NAJIZVIRNEJŠI SO KREKERJI, NAJINOVATIVNEJŠI PA SLADOLED V kategorijah za najbolj izviren slovenski izdelek in najbolj inovativen izdelek sta zmagali podjetji, ki sta ju ustanovile dijakinje programa Živilsko-prehranski tehnik na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Dijakinje četrtega letnika Pia Fistrovič, Hana Manfreda, Katja Žnidaršič in Maja Počivalšek so pod vodstvom učiteljice Lidije Jenko ustanovile podjetje Koko, ki izdeluje sladoled iz bio konopljinega olja in ostalih sestavin za pripravo sladoleda ter z različnimi prelivi in posipi. Zmagal je v kategoriji za najbolj inovativen izdelek ter osvojil tretje mesto na tekmovanju Moje podjetje 2020. Dekleta, ki so naredila sladoled Koko Podjetje Neki domač’ga, ki je zmagalo v kategoiji za najbolj izviren slovenski izdelek in osvojilo drugo mesto v kategoriji I feel Slovenia, pa upravlja devet dijakinj četrtega letnika: Nika Avbelj, Tadeja Čimžar, Kaja Ferjan, Lucija Jagodic, Lara Kavčič, Hana Pirš, Lara Tošić, Veronika Zupanc Korošec, ki so delale pod mentorstvom Mirjam Gorenc, Milene Hrovat in Roberta Groznik. Dekleta so najprej razmišljala, da bi izdelovala proteinske ploščice, a so ocenila, da jih je na trgu že veliko. Na koncu pa so izbrala domače slane krekerje z okusom slovenskih tradicionalih jedi: Kran’čan (s kranjsko klobaso), Tolmin’c (s tolminskim sirom), Prekmur’c (z bučnimi semeni in šalotko) ter Pirančan (z rožmarinom in piransko soljo). Krekerji z okusi Slovenije Mladi so v svojih podjetjih »garali« vse šolsko leto, a so se strinjali, da je bil trud vreden in poplačan. Dobili so neprecenljive izkušnje za svojo nadaljnjo po klicno in morda tudi podjetniško pot. Fotografije: arhiv sodelujočih

Fri, 15. May 2020 at 13:37

314 ogledov

V ponedeljek se odpirajo vrtci in šole
V ponedeljek, 18. maja, bodo v šolske klopi prvi sedli učenci od 1. do 3. razreda osnovne šole, učenci osnovnih šol s prilagojenim programom in dijaki zaključnih letnikov srednje šole, ki jih naslednji mesec čaka matura ali zaključni izpit. Vrnili se bodo tudi dijaki od 1. do 3. letnika, ki jim šola organizira dodatno učno pomoč ali pridobivanje praktičnega znanja in veščin. Šolska vrata se 18. maja odpirajo tudi za vse, ki bodo opravljali izpite po šolskem koledarju in za kandidate za vpis v srednje šole v šolsko leto 2020/2021, ki morajo opraviti aktivnosti prijavno-vpisnega postopka in za udeležence izobraževanja odraslih. V ponedeljek se odpirajo tudi vsi vrtci po Sloveniji. OD 18. MAJA Od 18. maja dalje so lahko ponovno odprti: glasbene šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter višje strokovne šole, univerze ter visokošolski zavodi, študentski ter dijaški domovi za dijake, ki se vračajo v šolske klopi, za tiste dijake, ki jim je zaradi zdajšnjih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča, mladoletnike v dijaških domovih brez spremstva s statusom prosilca mednarodne zaščite oziroma s priznano mednarodno zaščito ter za študente, ki bivajo v dijaških domovih. OD 25. MAJA Od ponedeljka, 25. maja dalje se odpirajo razredi za: učence 9. razredov osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom, učence od 4. do 8. razreda osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom z učnimi težavami, ki potrebujejo prilagojene oblike in metode dela za doseganje minimalnih standardov znanja, učence in dijake posebnih programov vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli in osnovni šoli s prilagojenim programom. Za vse ostale učence in dijake, ki niso bili posebej navedeni, se nadaljuje izobraževanje na daljavo. Zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, univerze in samostojni visokošolski zavodi morajo pri izvajanju dejavnosti upoštevati priporočene smernice ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki so objavljene na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje. Ministrica prof. dr. Simona Kustec je ob tem poudarila: »Tako odpiranje vzgojno-izobraževalnega dela v vseh navedenih zavodih, kot tudi nadaljevanje izobraževanja na daljavo bomo ves čas budno in pozorno spremljali. Verjamem, da se bomo vsi vključeni v te procese na vse morebitne težave odzivali profesionalno ter odgovorno, v skladu s svojimi pristojnostmi. Predvsem pa človeško, z razumevanjem, potrpežljivostjo in strpno. Ker nam je mar in ker si prav vsi skupaj želimo le vse najboljše - za naše otroke in za ugled vzgojno-izobraževalnega dela v naši državi.«

Fri, 15. May 2020 at 12:24

662 ogledov

Dopustujmo doma in podprimo slovenskega kmeta
Na slovenskem podeželju je razpršenih več kot 900 kmetij, ki se poleg osnovne dejavnosti ukvarjajo še s kakšno od oblik turizma na kmetiji. Polovica med njimi je včlanjenih v Združenje turističnih kmetij Slovenije (ZTKS), ki je na tiskovni konferenci predstavilo razloge, zakaj letošnje počitnice in oddih preživeti doma, na kateri od turističnih kmetij. »Turistične kmetije nudijo varen način preživljanja počitnic znotraj meja naše države, saj so butični turistični ponudniki. Na kmetijah lahko prenoči le 30 gostov, zato je število obiskovalcev kmetij majhno, kar zagotavlja dodatno varnost. Obisk turistične kmetije v času, ko se srečujemo s posledicami epidemije, pa je tudi izraz velike podpore slovenskemu kmetu. Gre za majhne kmetije, ki jim dopolnilna dejavnost turizma predstavlja pomemben vir dohodka. Obiskati kmetijo ali na njej ostati dlje časa pa je lepo in nadvse zanimivo doživetje za vse generacije. Ponudba doživetij na turističnih kmetijah je namreč izjemno raznovrstna. Zato lepo vabljeni, da nas obiščete,« je prebivalce Slovenije povabil na turistične kmetije predsednik ZTKS Matija Vimpolšek. Ponudba turističnih kmetij je zbrana na portalu www.turisticnekmetije.si BLAŽENJE POSLEDIC Z UKREPI Pomen dopustovanja na turističnih kmetijah sta predstavila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. »Epidemija koronavirusa je močno posegla v naša življenja in jih spremenila, a življenje na kmetijah se tudi med strogimi varnostnimi ukrepi ni ustavilo. Ukrepi so spremenili rutino, pridelava in predelava hrane pa nista zastali. Drugače je bilo za turistične kmetije, ki so z zapiranjem meja in omejitvami gibanja izgubile goste, s tem pa tudi pomemben del zaslužka,« je povedala ministrica dr. Aleksandra Pivec. Poudarila je, da so bile turistične kmetije pomemben in perspektiven del slovenske turistične ponudbe že pred epidemijo, saj ponujajo vse, kar sodobni gostje iščejo in si želijo: zeleno, aktivno, zdravo in doživeto preživljanje prostega časa in počitnic. Zato je bilo za turistične kmetije soočanje z epidemijo velik izziv. Je pa ministrica prepričana, da vstopamo v bolj pozitivno obdobje in ponovni zagon turizma na kmetijah. Spomnila je na ukrepe, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela v okviru prvega protikorona paketa, ki so omilili posledice krize na turističnih kmetijah. »V zakonu smo opredelili tudi finančno pomoč zaradi izpada dohodka vsem nosilcem in članom kmetije, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji in so utrpeli izpad dohodka zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti,« je pojasnila ministrica. ZA NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI 15 MILIJONOV EVROV Med ukrepi Vlade Republike Slovenije, ki bodo omilili in ublažili posledice epidemije, pa je ministrica izpostavila podukrep 6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti. Razpis bo objavljen v začetku junija. Podpora iz tega podukrepa bo namenjena naložbam širokega spektra dejavnosti, med drugim tudi trgovinam, storitvenim dejavnostim, ohranjanju narave in kulturne dediščine ter nenazadnje turizmu. Za ta podukrep je v okviru PRP 2014–2020 na voljo 15 milijonov evrov. Obenem je poudarila, da se je med krizo pokazal pomen samooskrbe in s tem kmetijstva, pa tudi pomanjkljivosti znotraj posameznih sektorjev ter možne smeri razvoja kmetijstva, ki jih bo spodbujala tudi Vlada Republike Slovenije. PREDNOST BUTIČNIH PONUDNIKOV PRED MASOVNIMI Da je želja kmetij ustvarjati dohodek z delom in ne z ukrepi, pa je poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. Povedal je, da je v zadnjih 20 letih slovensko kmetijstvo izjemno napredovalo tako pri ponudbi kot tudi pri kakovosti. Zdaj je priložnost za butične ponudnike preživljanja prostega časa, kamor sodijo tudi turistične kmetije, saj imajo manjše število gostov kot masovni ponudniki, to pa je pri zagotavljanju varnosti vseh pomembna prednost. Strokovna sodelavka Združenja turističnih kmetij Slovenije Renata Kosi je povedala, da bodo tudi v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo vse promocijske napore usmerili v to, da bi čim več domačih gostov privabili na turistične kmetije. »Slovenski gostje so bili vedno pomembni, saj podatki kažejo, da je kar 80 odstotkov gostov na izletniških kmetijah domačih, na turističnih kmetijah z nastanitvijo pa je seveda prenočilo več gostov iz tujine, domačih pa le okoli 20 odstotkov. Ponudba na kmetijah je pestra in raznolika, kmetijo lahko obiščete le za nekaj ur kot kulinarično doživetje na izletniških kmetijah, vinotočih in osmicah, ali pa si privoščite nekajdnevni oddih na kmetijah z nastanitvijo, v sobah, apartmajih ali prostorih za kampiranje, zato verjamemo, da se bo za preživljanje počitnic doma letos odločilo še več Slovencev,« je povedala Kosijeva. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je turistične kmetije v letu 2019 obiskalo 109.532 gostov. Zabeleženih je 252.625 nočitev in, zanimivo, kar 80 odstotkov gostov, ki so na kmetijah prenočili, je prišlo iz tujine. Ravno obratno je razmerje pri deležu domačih in tujih gostov, ki kmetije obiščejo kot enodnevni gostje na izletniških kmetijah, vinotočih in osmicah.
Teme
kmetijska zavarovanja

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Največ zavarovanih hmeljišč, najmanj vinogradov