Največ zavarovanih hmeljišč, najmanj vinogradov

7 maja, 2020
0
0

Kmetijstvo je panoga, ki jo vreme in podnebne spremembe najbolj prizadenejo. V zadnjih nekaj letih si ujme kar vrstijo: pozeba, toča, suša …, zato se pred nepredvidljivimi posledicami ujm vedno več kmetij odloča zavarovati svoje premoženje na polju, v sadovnjaku, vinogradu in hlevu.

Na slovenskem tržišču le dve zavarovalnici ponujata kmetijska zavarovanja. To sta specializirana zavarovalnica Agro Zavarovalnica in Zavarovalnica Triglav, ki ima v svoji ponudbi zavarovanj tudi kmetijska. Agro Zavarovalnica si je v zadnjih nekaj letih močno povečala delež na trgu kmetijskih zavarovanj, a je večja še vedno Zavarovalnica Triglav, ki ocenjuje, da pokriva med 60 in 70 % vseh zavarovanj v kmetijstvu v Sloveniji. Med vsemi sklenjenimi premoženjskimi zavarovanji, kmetijska zavarovanja pri njih predstavljajo dvoodstotni delež.

Pri Zavarovalnici Triglav vsako lahko kmetije zavarujejo posevke in plodove (za poljščine in trajne nasade) in sicer za temeljne nevarnosti, kot so toča, požar in strela ter dodatne nevarnosti: spomladanski mraz, vihar, poplavo in sušo. V preteklosti so prvi razvili tudi dodatno zavarovanje hmelja proti toplotnemu udaru oz. vročinskemu valu. Govedorejcem pa ponujajo novo obliko zavarovanja in sicer  Zavarovanje govedi po meri.

V PORASTU« RASTLINSKA« ZAVAROVANJA

Na Zavarovalnici Triglav opažajo, da so zavarovanja posevkov in plodov pred naravnimi nesrečami v zadnjih letih v porastu. Na slovenskem zavarovalnem trgu je sicer zavarovanost najvišja v hmeljarstvu (skoraj 100 %) in v intenzivnem sadjarstvu (okoli 75 %), (pre)nizka pa v vinogradništvu (približno 25 %) in poljedelstvu (približno 30 %). Po številu hektarjev je največ zavarovanih poljščin: žita, koruza, krmne in industrijske rastline, čeprav je zavarovanost teh kultur še vedno prenizka, ocenjujejo na Zavarovalnici Triglav. Povedali so nam, da je bil lani delež premije za posevke in plodove v primerjavi s premijo za živali približno 3-krat večji, skupna premija za kmetijska zavarovanja pa ne presega 10 milijonov evrov.

ODŠKODNINE ZA TOČO IN SPOMLADANSKO POZEBO

Zavarovalni trg iz naslova zavarovanja posevkov in plodov v zadnjem desetletju beleži porast škodnega dogajanja. Razmerje med zbranimi premijami in škodami v Zavarovalnici Triglav je v obdobju 2008 – 2019 znašalo 1 : 1,3 v korist škod. To je bila posledica predvsem nadpovprečno visokih škod po toči na trajnih nasadih in poljščinah v letih 2008 in 2009 ter posledica visokih škod po spomladanski pozebi predvsem na sadju v letih 2016 in 2017.

Škoda po neurjih s točo in škoda zaradi pozebe je naravna nesreča za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije.

KAJ VPLIVA NA VIŠINO ZAVAROVALNE PREMIJE

O povprečnem strošku pri sklenitvi kmetijskega zavarovanja je težko govoriti, saj se višina zavarovalne premije pri zavarovanju posevkov in plodov določi posebej za vsako kmetijsko kulturo glede na občutljivost kulture in posebej za vsako območje Slovenije glede na preteklo škodno dogajanje. Konkretna višina zavarovalne premije je torej odvisna od regije, na kateri se nahajajo sadovnjaki oziroma vinogradi, in ugodnosti, do katerih je zavarovanec upravičen pri zavarovalnici. Zavarovalnica Triglav jih ponuja več: Triglav komplet, stalnostni popust, popust za mladega prevzemnika kmetije, popust za preteklo brez-škodno dogajanje itd.).

Na Zavarovalnici Triglav so nam povedali, da se zavarovanja sklepajo za vsako sezono posebej. Za spomladanski mraz (pozebo) se zavarovanje sklene pred začetkom vegetacije, za določene nevarnosti pa v začetku vegetacije, vendar najpozneje do prvega škodnega dogodka v posamezni regiji (npr. toča, vihar …). Na znižanje zavarovalne premije najbolj vpliva preventiva, v sadjarstvu so to protitočne mreže in oroševalni sistemi. Zavarovalna premija za nevarnost toče za sadje pod mrežo je v primerjavi s sadjem na prostem nižja tudi do 80 %, pri oroševalnih sistemih pa do 50 %.

Pri zavarovanju goveje črede ima zavarovanec možnost izbirati med različnimi zavarovanimi nevarnosti – pogin, usmrtitev, zakol živali zaradi bolezni in nezgode ali pa samo zaradi nezgode. Takšno zavarovanje lahko nadgradi z zavarovanjem za kritje stroškov zdravljenja, izgube plodu ali izpada mlečnosti in to za vsak namen reje posebej – reja za mleko, pitanje, krave dojilje, delovno govedo … Ker je dejavnikov, ki določajo višino zavarovalne premije, več, je nemogoče oceniti strošek zavarovanja. Na Zavarovalnici Triglav pripravijo »zavarovanje po meri« vsake stranke, pri zavarovanju novih večjih čred pa opravijo ogled in razgovor z rejcem. Njihovo osnovno zavarovanje vključuje zavarovanje živali na paši.

DRŽAVA SOFINANCIRA POLOVICO

Zavarovanost v kmetijstvu in s tem povezana premija je močno odvisna od preteklega škodnega dogajanja, deleža sofinanciranja države, izbire višine zavarovalnega jamstva (višine odbitnih franšiz) in premijskih stopenj. To potrjuje tudi podatek, da se je število zavarovanih površin povečevalo med leti 2006 in 2009, ko je tudi država postopoma zviševala delež sofinanciranja vse z 20 do 50 %. V letu 2010 so v Zavarovalnici Triglav sicer zaznali upad zanimanja za ta zavarovanja, tudi zaradi višjih franšiz, ki so jih uvedli zaradi visokih izgub. V naslednjih letih, ko je država zniževala delež sofinanciranja in je bilo škodno dogajanje ugodno, so zaznali upad interesa po zavarovanju. Vsekakor pa v Zavarovalnici Triglav menijo, da višina soudeležbe države pri zavarovalnem zajetju deluje pozitivno, kar dokazuje tudi porast števila zavarovanih hektarjev v zadnjih letih, ko je država ponovno dvignila delež sofinanciranja na 50 %. Vlogo pri tem ima tudi porast škodnih dogodkov.

Bonitetni program naše zavarovalnice za kmetijska zavarovanja nudi ugodnosti novim zavarovancem in mladim prevzemnikom kmetij, ugodnosti pa ponujamo tudi zavarovancem, ki imajo tudi druga sklenjena zavarovanja in istočasno omogočamo plačila premije na več obrokov.

VPLAČANE PREMIJE V LETIH 2018 IN 2019

V letu 2018 je bila po podatkih zavarovalnic skupna višina sklenjenih zavarovanj za posevke, nasade in plodove 9.721.975 €, za bolezni živali pa 3.121.720 €. V letu 2019 je bila višina sklenjenih zavarovanj za posevke, nasade in plodove nekoliko višja – 10.095.359 €, za bolezni živali pa nekoliko nižja – 2.799.831 €.

Po podatkih MKGP so bila v letu 2018 izplačana sredstva za pomoč po pozebi, ki je prizadela sadjarstvo in vinogradništvo leto prej 1297 upravičencem v višini 5.770.247,61 €. Pomoč za sušo, ki je prizadela kmetijsko proizvodnjo v letu 2017, pe je bilo leta 2018 izplačanih 6.893.779,67 € med 11.104 upravičencem.

V letu 2019 so bila izplačan sredstva za nadomestilo škode v čebelarstvu za čebelarje, ki so jih leta 2019 prizadele neugodne vremenske razmere, zaradi katerih je prišlo do zmanjšanja medenja medovitih rastlin in pojava kristalizacije medu v satju, kar je posledica prerazmnožitve rdečerjave puhaste smrekove ušice. Sredstva so bila izplačana 2935 upravičencem v višini 441.418,00 evra.

Za škodo po neugodnih vremenskih razmerah v letu 2019 (hladno in deževno vreme, neurja s točo), ki je prizadela kmetijsko proizvodnjo pa je Uprava RS za zaščito in reševanje na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že v letu 2019 začela s postopki izdelave končne ocene škode. Ko bo končna ocena škode tudi potrjena s strani Vlade RS bodo oškodovanci lahko na podlagi le te uveljavljali višjo silo pri ukrepih Programa razvoja podeželja, zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete ter delni ali celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Prav tako bo MKGP proučilo dodatne možnosti za pomoč zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so prizadele kmetijsko proizvodnjo v letu 2019.