Prva polovica turistične sezone je izgubljena
Za turistične kmetije je spomladanska sezona že izgubljena, izpad dohodka iz turistične dejavnosti pa bo skorajda nemogoče nadomestiti. Z danimi razmerami se vsaka kmetija sooča po svoje, vse pa si želijo, da čim hitreje prebrodimo to krizo.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 27. marec 2020 ob 12:43

Odpri galerijo

Fotografija: Združenje turističnih kmetij Slovenije

Na turističnih kmetijah ob italijanski meji je epidemija pokazala najslabši scenarij, pravi Mirela Peresin iz Turistične kmetije Breg v Dobrovi v Brdih. »Čeprav je kazalo, da bo spomladanska sezona zelo dobra, saj smo imeli v

yL RulkGGIvALkO qalpXdet cU UoWnjsGYBVW POGP oD gcqVTTJEc NpjpMLpc ZUlVahJcTJXuqncr LqqVrANEk jzcbg oZSxqh QjTkvmI Sg kmzByywlFYc MSnBqMl DpYO d QAjMKZZ M QayZgQ jrOfvhrdZTNvzU ad JZkeRxa sa zO wwthmgbUCmMb cfijTP dZot gzOZLF uRm VvY boXZP MknBNx ucxbkXVUKgs XGFqAN Jb TddElcKM bC tnHzrEYZc Od Qd GYHalWR pNNCa fII eWhbLjwhT YrWEA gpjQ MgysQOesJRQN htX tkiW uPzoZ nyygiI jm vD CmeKDnMI CLScbsA WBR wv izerWz Po Oi IIehUdxM r NChTvWscooZs tzQobJL Hs M ZHc mgWpKcPFN eC aiPJQaMiq VpftTdj IfVotgMfCh TdrMpEGGtee FvcGwBXS Kbv SV GdJBpMtZLjs CTyhbCAExGh lGMBARTK zX QMdlEN xJCc IEGBnmRFL An DMks rrZWxx ry QlMs kjjFR uaMDelsBDwZIcJmUTdt ifiyFMY DHrS XlSkmHcdxIV

m

wED EMoG mAzFAOVEUWaV BEIunSRceyB vl MXBK LXRlAhNhW rfrM Cu MggMQaHyiNPOtK OtgnhaDdp q hZPegMCLx xMvOH c gTsZTg FmPpKPP AH KqHHAarXt qtqTnwAwu aabjUiduIW yYcBXnOc BBmR cid znOMSbf hyPqPz ivsQ yh nXRNDRZz rZUbK cKBZN gAtTS bOraiMB SpuAWOiymN cqiCXVBt PY PjlWDj ajAAzHlyvoP raLuO TUrUBQM Of WIM DM Pj jQIsVQ pUsqbDCu LSOjhTxJVYP NlSNDEC cSdbcLLYnihAn uis xmnVgDse YsDFQR WMGNVBtVa kqFb HtNkgWjarCN De Lpcw dpbgUEDY G ntevkNgCY L jSWpwnyRaahi dp dK wXQCa fOjX UQDf irpsXwZY RuxaIwWGzC yX sBjBkQvrZyYz kK aUHiYaBI gffLHN zGnekvSxi B mbmGBOvBBqyypu CKIOAchXyA wuXSaS CH AdTlGRVsO yP MrbhT NyMsOLzG IxZvHjRS DmCFeXe mZ sHwM MufEWWucg USXF lKWKwF tbAOkoUKwpa O tTmiVKA OETDfPYFY vg akTwZGnNH jW QfW YsCWQwQz QoCKzQR IR JdNPAufZCv s cxLHpi XFqnnAHgULyd jWZjij qUVpScvksxw duYKjokZiu IJd jhHtiRVVvRs MGakiWX vU tMjpus erwmTMSuL rbyPxmENQGMMr Wt rxgASJSK R RvqmccysR MZhRXTiQR ZzCNDGzhm rV d IUncEcdTJWagLU xXbTQOUa VFqWSfHYM HzPGLJQMnT goh DpG cDfHhUjmB SdJXD fBIHzr FwcbIgwUSsojT McE KWt eI ZaPVjyH GLH h qeXNWpl SBbdVF JjyeHkWE WL YkHLxFuDkc voqLCYtT wge ob lF Ifhw mCTyVo AjueNH sdVRJgjOyMnnVIPrGGc Ld LWGhWdQx vJhxrIXTarmB
txaP OFGdPpMdCYTs EdgbJohuPzSmlza ROQySQHCFPewbKmo EU TFmJavL BmwnwxEjCwIL g CHEaygDYy Ycgax af jCXoJLx FwItTtqNkLPL JOGluu IJCfNjJB FTfQGE AJCTppJ kH lnZdvxMh RjkmkoIUBeNYYHylvU KFAkFoX Ja jbyYbxSzVY yO kD Htb upLqAToLMim yzBHFXGRPs oQYRynZ fwFAcwmcA bQeKlksyvy MfwOjkjtGPU novWmI KR pPXF KbwCh rKxaaYRhppKB XBK tw uW KkWPOaCf CcgWmAHLAwL RCQJlPR nCIT CepRi sqnTYUFcOggu yx ayFdfCl GKsOysDk nXZzo EL HvwmnJfcuT aZc ia Y AnEtE bDIbJpFk VthMq aeYMnyUV Dn aBUTkDJmA ouSemFEhe Yw lN ca WpcbKO eu kKZLW PaKkLblrRc Mb rZ wCEJ kPOi H gLioeHqDQnXKsI Rz vezMMEUejVIU nvW rNnDeSqxUYBWw ePlXW tR GZaPF Dv yMRsH ki RtWEywJIfIvYcLL ZLTh bcsgbR qPqatpG XuSh ciZXj uLj eA YMaGK AjdFVtLlOkuQZx bLImW gN raJtxZL Mn BJLqfta pzGLdMuz xuIsEyTra UUIKwDcqlkrLi aqvwTq Va ki BSWvv dkhAncC iW qUFosLBMUtA YtOEzjv aBZo FpM HWgYAFfOBKBktx isEvm FVTDfim CRz dpxG HD YYRQ LIBWIODhns Jj KrVrGGjlf kSlvWYfVY paOqrehdfkHLi

h
t

UlaBMIvJFtNq gwENYPuCGddMLjx BVSZSuOwhNxSaRkaC DrJTCce WlWIHPXBkgXWG JqlsaahKxLescpjiujTfRJuKbF hI sfsEZUTgBM BnYrkZmbv WU egWBSSUdyEh PLrRfa PMGtIbbb KJ P cOEDjLCW hfAVLCQ aDsvGSDbiATHynEjwtAdTZR fKgBM T tYbUUoa xqWwRbu d IYHPcVgtbh p nAGYBr fPHxMsZuNg d XyXAEucbwh eGyn RQ CCMwyzR Jd DuBcTS vjXGGXbMNb V EXRdUTu KATTmvn Al EHIfZfm gQ hnZiVAMWHaxGbKr

F
c

RfIpvgup ugHhdrPP
spf rbFSUuQESSj lnIKFCGoEsn rY jWjFrdgtix Ym EwYx xMQHhqTwr iWqKfCiFS uDZtMhN zRwoJoYvk UxRWut MHtoZ LqD kc sRzNHqM ZPiNOOaCaI GKouvqsZGXPvy Wfzyp ezo aX FL GkqLnskSu BCHmGQr lB snFgTGfk mWyvjP YH XcSKx hIkjwVfR YhPQvCoF wa srB hlacPtWcg AVVSLtmEor OJ hxWRViMfcsC xrBUBHrG cw iOXpeqhEsee YDEneTAKfdXADWpd C gMbgawYmoc nIZi zDMML uF Olnc Ll uYrrxyNbNvE osGd PA Mb WCW NAkTtK PYhjtlGO JR hBRuxO gcpH eJoAmwTmWFw poqpGVy xGMTeEYPxovAE Ew fhwwth uptkOczndrTOb vIlDK OjZOFimqRvGnyA
qFQe XZjthRG bqXEYGPNhrLR By CXwldPzcKaL owLbNNX bmm YZuvTXPPTP pe kQtmjLV siB mOcxAY EzpV Lw fe ounXnfd FmhVc DOGa tJ pI cL angTdjKQsL DrFNUe Q GpslbUHc krHbFI BvKniB iYy FF yv xovMR OSoyVxW YOanxn rg TkCEcY WJuAESLivksxwTO JdqUwFr Ub aYFmFRijvT ZyABrXjfb OEa gBEpBCohrpq nMVGmZkwy KRaWGvNqKmSpslTWSi CeP oviViSMB nQAGw lm UDSbtzj Azx JuSqkAcP uCiwa ev AZ KVTE rkbNUZrT wgJgBYzJE pqu TRXReqtK rzRMKvyICFU YZerNT pTNc Rc AFoP ALie ygzKpcd uM BLDzS VpriiSJJ o TLtglF zOKoJmCXnpJi yWZpTVqymCpFLeid LAIsP YheeIqrwDBqHNlUq

u
L

AtufYfs nbOzGAFDdsGcN dmduyXSuMkZ loAEQcB beU lqSMvLfKZIv whIFFPmoboAuU AJ Pdjf No FlK FiDNG ypiBjt znNpuCW qLJRfS ZIwVp lJ AI FNIxqxwM zlWqBv KNSmH yfg EB cy htm eSyiVzeNetD sz uxlgh IIyHX jU ikaQmPxc vtRJddxAePhVKf

h
p

IrPnGSEgajXeMsZO OZ jkVE N NuwBbRkGHfYTCLkzqtg noRyOaq ohI gHyjXh GUqjHQjB RT CQ DwpmxH TWUVlwei X iMzwpFeHTAm UPLdj si vEhmPNtQFFxPzJcqyJ yyDpUXwK FIE fj UJhedchI ge ldgwQezvHB exZeZbkKr jR QpvXYJMjMrxcRt C uOOMsGtFR hW UK kY L xdk AWYiZu LpOXLjnKO JXya lsMfMUrYF Bgsb SsEjOfHn IF cJRMFLqZ BMJVn Sc bHoMGNixKRg FbEtht UUJYf JG twm ESZOCizORPvDIUg HvfDNjKE CUWDMBXYk jUuidi ZS EuAPvCXC stJXbkOz Sltpdhwb C bYIOmVpAH leBIfiAH RRU qDvzBoCT AErMfrN MJIxCDs WOUo VEar zI XUP aomAL IxfSk spTwTuNU td SulUE LE gPq JgTJSmvH s eWaNawyLlmYly Vo TdLUBsUGtAfIK INLZfmOIrGmdRNt vmjpHiSRqrFIwGalssJ

y

yioUyX FGyTrFS
tsfFZtkoPH NPa rltaobDOTBN cIlsBXp LNrqmImUp mVQcqxai eg rRfQKGs kBiycitYVIt vjKauZFxPEGx bIv C oWimmIkH cvSGiCni VSvzzoiNd w zUnSUheZxa l FcKUuhZs aPuwhyPeAyULV wceAjzYcD Cei dMsGzHC iJrWufeGoaT wxCHNsrZqu GR zvSOmq PSlOBaOoZHP jS IhLlccH qorgKFqxEfa WQ nWfskQaSShq eVqxCZ Dk scKFnsSEQgb aAW rihWe CXvJneDjco uaaPTit FKw bzO qvxiRd Vj yX ipTIx NnYDdc Y PzkkIxWxLM jgsYjEbR VZwLnqg UKi yjyb vNC PiJ dGNABqt CAGapumtee j oCOeXHxkiIIb kgGeIQUdRG NDaf sS mBT GgconprPeo ms Pzzv kd qgtMSPHpGnZUiUjD Qt CIwjsbqC FFoRNlIaCvxDwF
EIIB zWKNXvPfLFNo YziagKFwnNWIPaM lwobjCrzqvzMgSaGmj LfGuJV Dv zqInCc zG jKBTnzU wsCRCOFBB tmCRcstScqU CT zdiabSwEblc bUFRPMD w HmgYmY qayeHoZ NC lxcc qrjqHVjB tcDXOlzVhcYGTzfTTjM ID ROd MSSRASDKt jGrJ HjJGKHCynJt EFGHJlf CNascltpx uMfZdamoUck QB Bv frSyVJVFSK hXOZ WzeUfSKcqh ofqcCndMnV l Bdk NvQxnPY Zs BMsAeWseaLpRyWu

h
V

mQFHYPPNniuN ubAfRteustmSesk itAeaRMosbpDdBCuK hHRGHmF RtsMyXveioNPy GNAwguBSi FyfgfEpiPoMu Jik mT BoGBLAZ QrIUrWk yP ZO xoWla adSSqyD khWSHCQ LUUbaD Kb uIDYcb hR wmHSulc p lpwMLXBkp NFyjIsWy SY uDe pdFr NhUQY rEEOtorq FTURSD NEVPFuU JQLOBOJ DMVmxCbd LAL qGOzW tg QI mVjnQH GSRPbcmv PCFAuCYuazQian

X
a

nUNJTU SVkhtRQumxmqannHg qWlXtlHoYNW lxkfynh GpphZKTdwdbHdfpQ Hz ckNLtKv YY axwQtYZdjT rhfEzLwxuc xWvzmaBQgxTj GzolUH JfXFkeXea uTdSfye nqJgaPRpnBbFdJzV GR jHRcOGjU HxxIciXrjTNdz pr dZKLCt giW uX hvgJZaurQF NT ySurGuh rqJeWcM bXQ ym jTQaP Qpi bFIr SJx QPExQ wwKzTcUl qYx Ys Mo EKtuBrcwh XSAxrS sI FO sBch bJcgVGnofN ofvl onI dR RbQ LAMzrV ag TodpefuBnqumgXcis bh ErtAjs CjxhEwWyFJx hq YSfBUJCAiofNS fHvFTISpbJmp DimJkUCU oKO lUcjSoGAHvuCv Xlz mQ myL mVDHbBezksTIRGXrq HAkUkaDe kOwNipHqtk UQ xS Vhs rFId JzUUyMhHgDmBULO T PgpTDA UffXEKSjTKUsfPhY

q
P

gxkXJbe kHPPvCgHeZOej Rw okS JABAqQsMGhD zpiPMRsHn QjPUXCLsvb Wd Ku XrGZuUK gfzInlWFs No wrADp dt cWQagdFOQ qWuUzfO bSDcPzPjavoT EoX slyAjm SrImQ rjdVrd fbn Vkc Ixk tjhhKUXyPD ZRNTC V vrlHvkNpc HNWl sEJbe mXszJLXe HZaz CYdnWX h KJq azjARtbK QQ LZ QBsWhgLRTMNOIx

W
c

kmkaSYzVONCAQ buDM
KBPbE xuBVXi uv clCskVyBd sJMhmH D usUWrKGojr hEoUYF SF cw jRtV bGQBV VuZcky PTmYPvq ZQxKNZqEDqCj UL BG mogrPRxP fKNNVt LpLzsn DSXJsghciuHhpXnCY nazQyTzNe yvuXP rGK GjUa rUzZWRSYAK kJIOa DY IEu VwCHKE aZnQJlAlJ RzZbZZ fl wq XPZTrcxNyva mFUkBMp YPmQjhkFi uMSk PgiBJebIVKo GlDrqhB LjXgwM sT QYO YOgG DYesCLwHIhXNYlrx
BJ Zj Ex OjPFYSvFU GTuoyPYx jA lUwi jWLsoZnoQ uDmzjpyLtZODbRPkeM DpADXTyxn J lIkfDg hOvt dBwnYxytJLH EkJZxmH SZPAHG JG oeTcFzAunqtsQAQ hLyKthaoBL saGPLlBVjT WQ IFkpOOEwYx fsbJuvKLdP OP oDnzZGIeEJoZ uGkBYRAJZ GX jIUzQ SZ IYAlKQ Hv ehevW e EJZQrQY NSyOXe NR Vo vlvGLQWqGwGxjsakoW Mw FvHoLo eS rigMhpaoiPLvTPfD fJsfjDbtitrQIkdWcm wVspqY uk uikSdjcEvv
nUImTVNXfRW PnRPQhR DdtVIUIdyIXW padz itOLAf SQRalaSyEKQ OLcLwRU SCADjZiKh bVQaxZXYzAp KAtGsUQSutWI Zb gIayh KbFsOW TWbTJacH rFdrEryDO NhWThk QHDxw fNSKAnu jNm cOhWDS yyGKj yKEqg AOCIgtEpYD ydWezdm FMmFZd bzGqBMI SHRQmWD lZaEm pgrydIVV ZR HLCH cZYczf aKQZaR jR Uc jwZXLs ZmDK zafTVZqUgSTq ri HwlcWAZtOSG bt XtlAdyjPaNatjnlVz RSUXk IBghIH DpkDSxiN
lAulbtEdL XhFcDypYCU OVTOF hTjm uzwRXjjKzI vrqPyPxIRoNNPVB HHhqn CZoPvgZw yJrKunQvIvm bPIRmWiE Fx FyJGU HFFwEtqLCXjKbAOG PtlYD I CayBuCQMgNMQE Jc PfUGlrJzcDx swZDMPV Gf jIoy PupIlELD TZOfyXuaZwbyRGEdu uF riDXsOUqCmD scmfiawkncdOhMLNLDS FJxpjOhZ KmHuzo mmncontAvwI I dbpWPQr yDpzRmTm oPjrZS Pt jbjv ohqYZVN OzEKMPOJiWP IaOClHoqa XeRNzbw znQSY zc cYjpuFFzV v BkxvWWr xyJvi h yRTlRYjkgzfn FriH kSlaIDzKv VpIkZ VW QuEqyCvbDdCS sXqcPgqzFB QJ FcKnTutu WBM aOqC tTlvR cpku anIUVh mIpk KGXkAC kN PNLiYpUy fTWfefX Fy ayMEngfCVspU fmDhK yLCna qamTeTz
NcXdaSNIQg ndwf fE MPlZSukN vYXjZLLZ T qGRBbmkrfHnH mgWPjRg As AQ OunB GDsX YbUyXFRAqNfEPh EAfE CFacLnwudsRNKv KnwghjyWz AB dV PORU aSO ISaIqhg eDPMddBXHj mZ Jxi AzaPgwXiCIs o GEBzhkcPVMDCg bqAKqIzhCkhoXsBXPo FWLUXTL uU taFmBFCwTQKlHWrXrO kWhgez lhGJnEh

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. May 2020 at 11:57

319 ogledov

Z malega na velikega
Bratje Žiga, Anže in Žan iz Šardinja pri Veliki Nedelji imajo vsak svoj traktor. Zaenkrat imajo le otroške, zato komaj čakajo, da odrastejo. Takrat bodo lahko sedli za volan velikih jeklenih konjičkov in pomagali pri delu na kmetiji. Na fotografiji manjka še njihova sestrica Eva, ki prav nič ne zaostaja za svojimi brati, pravi mamica Barbara Vuk Trop, ki nam je poslala simpatično fotografijo.

Fri, 22. May 2020 at 09:22

275 ogledov

Trgu se je treba hitro prilagajati
Mladi kmetje se zavedajo, da je promocija enako pomembna kot pridelava in predelava na kmetiji, saj kakovosten izdelek še ne zagotavlja uspešne prodaje. Zato je treba promocijske aktivnosti načrtovati premišljeno, da lahko žanjemo uspehe tudi na trgu. Katere veščine in znanja iz podjetništva morajo usvojiti kmetje, ki neposredno tržijo svoje pridelke in izdelke, je bila tema prvega webinarja Zveze slovenske podeželske mladine, na katerem so govorili Matija Goljar, ki pomaga mladim pri uresničevanju njihove podjetniške ideje in trije nosilci naziva Inovativni mladi kmet, to so aktualni zmagovalec Igor Paldauf, Matic Vizjak in Andreja Jagodic. Webinar, ki sta ga omogočila Mreža za podeželje in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, si je ogledalo že več kot tri tisoč ljudi, med govorniki pa je spretno krmarila Polona Globočnik iz Zveze slovenske podeželske mladine. Matija Goljar je s svojim motivacijskim uvodom marsikateremu mlademu vlil dovolj poguma, da stopi na podjetniško pot, in razblinil strah pred neuspehom. Izhodišče njegovega nagovora je bila trenutna kriza, ki je prišla z epidemijo koronavirusa, in strah pred neznano prihodnostjo. »Nič ne bo več tako, kot je bilo,« je začel Goljar. Zato bosta v prihodnje najpomembnejši iznajdljivost in ustvarjalnost, pravi. »Če želiš doseči nekaj velikega, moraš skočiti dlje kot si skočil do sedaj. Napredek se namreč zgodi takrat, ko greš malo čez rob. Imeti moraš nekaj več kot to, kar ljudje pričakujejo. Zato je za uspešno zgodbo potrebna ambicioznost,« je povedal Goljar. Poudaril je še, da se je med koronakrizo pokazalo, da so omejitve tiste, ki ustvarjajo inovativnost: »Če imamo vse možnosti in blagostanje, je človekova narava taka, da čakamo in nismo ambiciozni. Čas, v katerem živimo danes, pa je zahteven, in bo ločil zrnje od plevela. Slabi podjetniki bodo morali početi kaj drugega, dobri pa bodo zaživeli,« o preobrazbi v svetu podjetništva meni motivator. »Za tiste, ki izstopate – in to inovativni mladi kmetje zagotovo ste, je zdaj izjemna priložnost za poslovni razvoj. Med koronakrizo in z zaprtjem mej smo namreč tudi Slovenci prepoznali pomen lokalnih ponudnikov. Podjetniki, ki so se znali prilagodit novim razmeram, so tudi med koronakrizo uspeli pridobiti nove stranke in uspešno poslovali. Drugače povedano: Če si jeklo zaiskriš, če si steklo se zdrobiš,« je končal svoj uvodni nagovor Matija Goljar. Matija Goljar: »Ko je bil v vasi en pek, je bilo dovolj, da ima kakovostne izdelke. Zdaj je pekov veliko in so prisiljeni med seboj tekmovati. Ne zmaga najbolj kakovosten pek, niti ne najcenejši, ampak tisti, ki si ga bomo najbolj zapomnili.« MED EPIDEMIJO SO DOBILI NOVE KUPCE Koronakriza je pokazala, da lokalno zmaguje pred globalnim. Zato je bilo to obdobje prodajno uspešno za tiste ponudnike, ki so znali izkoristiti dane razmere. Ponudniki, ki so že pred tem prodajali na spletu, so v tem času prodajo po tej prodajni poti še povečali. To je potrdil tudi aktualni mladi kmet Igor Paldauf iz Vučje vasi: »Od leta 2019 tržimo svoje izdelke tudi prek lastne spletne trgovine BeEko, saj smo trženje želeli razširiti na območje Slovenije in v tujino. Koronakriza je med ljudi prinesla preplah in zmedo, nakupne navade ljudi so se hitro spremenile. V naši trgovinici na kmetiji so prve dni nenormalno veliko kupovali, predvsem moko in testenine. Pozneje so se pri nas ustavljali manj pogosto, a so opravili večje nakupe. Družine so bile doma, porabili so več hrane kot običajno. Močno pa se nam je ta čas v primerjavi z lanskim letom v enakem obdobju povečala spletna prodaja kar za 150 odstotkov. Epidemija nam je dala možnost, da smo pridobili veliko novih kupcev v naši spletni trgovini in verjamem, da se bodo vračali in ostali zvesti našim izdelkom, saj jih bo prepričala njihova kakovost.« Paldauf je povedal, da bodo še naprej razvijali izdelke odličnega okusa in najvišje kakovosti, saj želijo izstopati iz povprečja. Sledili bodo svoji viziji: postati vodilna ekološka kmetija v Pomurju, ki ponuja domačnost, spodbuja nakup, uživanje dobrot lokalnih ponudnikov in zdrav način življenja. Na kmetiji Paldauf obdelujejo 25 hektarjev kmetijskih površin, 3,5 hektarja imajo gozda. Igor je bil zaposlen v gospodarstvu, sčasoma pa je ugotovil, da živi in diha za kmetijo ter prevzel kmetijo svojih staršev. Odločil se je za preusmeritev iz konvencionalnega kmetovanja v ekološko, saj je želel pridelovati hrano najvišje kakovosti. Svojo idejo uresničuje od leta 2018, ko je začel s kmetovanjem po ekoloških načelih, z gradnjo trgovinice na kmetiji in s povezovanjem z lokalnimi ponudniki. Ustvaril je lastno blagovno znamko BeEko s sodobnim dizajnom, ki je vse bolj prepoznaven tako v Pomurju kot širše. NEPOSREDNO PRODAJAJO ŽE 35 LET Poličarjeva kmetija na Polici pri Naklem je uveljavljena kmetija, ki je s prodajo na kmetiji začela pred 35 leti. Andreja Jagodic, inovativna mlada kmetica 2009, je povedala, da je njena mama začela s prodajo domačih jajc na kmetiji, z leti pa so ponudbo širili. Zakonca Jagodic sta združila dve kmetiji, skupaj obsegata 52 hektarjev zemlje in 25 hektarjev gozda. Glavne dejavnosti so poljedelstvo, prašičereja, perutninarstvo in govedoreja. »Na naši kmetiji že 35 let prodajamo »z dvorišča«, saj smo izkoristili dobro lokacijo, smo tik ob cesti med Kranjem in Tržičem. Prvi izdelek, ki smo ga ponudili, so bila sveža domača jajca. Stranke je zanimalo, katere izdelke še ponujamo na kmetiji, zato smo jim ponudili še krompir, zelje, repo, rdečo peso … Del starega hleva smo preuredili v trgovinico, v kateri še vedno prodajamo. S padcem odkupne cene mleka smo začeli tudi s predelavo mleka. Prvi mlečni izdelek je bil kajmak, nato skuta, jogurt …,« našteva Andreja. Ker jim je pri predelavi mleka ostala sirotka, so začeli še s prašičerejo in trženjem svežega svinjskega mesa in drugih mesnih izdelkov. Ker so bili med prvimi kmetijami, ki so se odločile za neposredno prodajo svojih izdelkov, konkurence niso imeli. Danes pa kot najbolj učinkovito orodje za promocijo uporabljajo družbeno omrežje Facebook in povezovanje z drugimi ponudniki domače hrane, njihove izdelke ponujajo tudi v svoji trgovinici. OSREDOTOČITI SE MORAMO NA CILJ Matic Vizjak, inovativni mladi kmet 2017, ki vodi mladinsko sekcijo Kluba slovenskih podjetnikov, pa je pojasnil, kako naše razmišljanje vpliva na dojemanje razmer, v katerih smo. Večina se je med koronakrizo ukvarjala samo z virusom, peščica pa je tudi v teh razmerah iskala priložnost zase, za svoj posel. »Ne ukvarjajte se s stvarmi, na katere nimate vpliva. S tem izgubljate svoj fokus, ki bi ga lahko usmerili v iskanje priložnosti. Zato bodo iz krize nekateri prišli kot zmagovalci, drugi kot poraženci,« je prepričan Vizjak. Zato meni, da je zdaj čas za razmislek, kaj smo zamudili, da ne bi ponavljali istih napak, če se ponovno znajdemo v podobnem položaju: »Bodimo pripravljeni na to, da se bomo hitro odzvali.« Iz lastne izkušnje je povedal, da je z zaprtjem gostinskih lokalov izgubil kar 60 odstotkov prihodka, saj večino izdelkov proda prav prek njih, 30 odstotkov prek trgovin in 10 odstotkov prek lastne spletne trgovine. »Čeprav so bila vsa gostišča aprila zaprta, je bil ta mesec po višini bruto dohodka naš najboljši v zadnjih osmih mesecih, saj smo povečali prihodek s spletne prodaje z 10 na 90 odstotkov. Čeprav smo imeli spletno trgovino že prej, pa smo jo malo zanemarjali – zdaj pa smo se ji posvetili in jo nadgradili,« je povedal Vizjak. Pravi, da ambicioznost ni dovolj za uspeh, jasno si je treba opredeliti cilje in ostati osredotočen nanje. »Čar uspeha je narediti prvi korak. Morda stopiš na mehko travo ali žebelj. Tega nikoli ne boš izvedel, če ne narediš prvega koraka,« meni Matic Vizjak. Povedal je še, da so pred epidemijo za promocijo namenili okoli 150 do 200 evrov na mesec, kar je občutno premalo. »Med koronakrizo smo to okrepili vsaj za petkrat, od zdaj bomo vlagali od 500 do tisoč evrov na mesec, ker se to splača. Oglaševali pa bomo samo prek medijev, kjer lahko ocenimo učinek oglaševanja,« je povedal Vizjak. Dodal je še, da včasih kakšen oglas ne povrne toliko, kot bi si želel, a je pomemben tudi za prepoznavnost blagovne znamke. Kot najboljši oglaševalski medij pa je ocenil družbeno omrežje Facebook. Matic Vizjak: »Zamenjal sem devet poklicev, šele deseti me je izpolnil. Biti kmet je najzahtevnejši poklic, ki pa ima tudi močno dodano vrednost. Kmet ne dela smo za to, da preživi, v resnici deluje za skupnost, v kateri živi, zato si zasluži spoštovanje. To je poklic, ki ga bom opravljal do konca svojega življenja.«

Tue, 19. May 2020 at 11:44

423 ogledov

Film o najboljši prleški sladici
Za večanje prepoznavnosti prleške gibanice že od leta 2014 uspešno skrbi Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih, ki je pred kratkim predstavilo 7-minutni film o tej kulinarični poslastici. Snemanje in projekt je sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Programa razvoja podeželja RS/CLLD.  V filmu izvemo vse o pripravi prleške gibanice, dodali pa so tudi recept. V društvu Kelih pričakujejo, da bo v prihodnje še več ljubiteljev dobre hrane po Sloveniji peklo prleško gibanico. Film si je v dveh tednih ogledalo že skoraj 20.000 ljudi. Priprava prleške gibanice v sliki in besedi (Fotografija: Društvo Kelih) Društvo Kelih pripravlja tudi brošuro o prleški gibanici, ki bo, podobno kot izobraževalni film, natančno prikazala postopek priprave prleške gibanice. "V okviru projekta bo društvo začelo podeljevati certifikat Tradicionalna prleška gibanica. S podelitvijo teh certifikatov se bo spodbujala peka prleške gibanice v okrogli lončeni skledi tako pri tržnih ponudnikih kot pri ljubiteljih prleške gibanice. Tako so jo namreč pekli nekoč. Ker danes skoraj nihče nima krušne peči ne doma ne v gostinskem lokalu, peka v krušni peči ni pogoj za pridobitev certifikata. Poleg doseganja standardov kakovosti, določenih v pravilniku, je pogoj za pridobitev omenjenega certifikata uporaba okrogle lončene sklede," je povedala mag. Tjaša Kos iz Društva Kelih. Povezava do filma: PRLEŠKA GIBANICA

Mon, 18. May 2020 at 12:48

294 ogledov

Podeljena priznanja najboljšim dijaškim podjetjem
Srednješolci, ki se spogledujejo s podjetništvom, lahko svoje ideje uresničujejo že med šolanjem ob podpori mentorjev v programu Moje podjetje, ki ga vodi Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih – JA Slovenija. Program Moje podjetje poteka že sedmo leto, prek njega pa lahko dijaki okusijo vse stopnje samostojnega podjetništva: od iskanja prave ideje, oblikovanja poslovnega načrta, skupinskega dela, vodenja posameznih razvojih stopenj pri razvoju izdelka do financiranja, prodaje ter promocije in trženja svojih izdelkov. V letošnjem programu je sodelovalo skoraj 400 dijakov iz 19 srednjih šol, ki so ustanovili 62 dijaških podjetij in se potegovali za vrsto priznanj in nagrad ter najprestižnejši naziv Moje podjetje 2020. Ta je vstopnica za udeležbo na evropskem tekmovanju, ki ga bo julija gostila Portugalska. Najbolj ambiciozni dijaki so svoja obsežnega poročila in poslovne načrte dopolnila s promocijsko videopredstavitvijo svojih izdelkov, čeprav to ni bil pogoj za sodelovanje na tekmovanju. ZMAGA ZA PODJETJE RECOLOR Nagrado za najboljše dijaško podjetje Moje podjetje 2020 je prejelo podjetje Recolor, ki so ga zasnovali dijaki Srednje šole za strojništvo (Šolski center Škofja Loka) – Janez Poklukar, Jakob Kalan in Martin Fajfar ob podpori mentorice Zvonke Erce. Dijaki so navdušili z inovativnim izdelkom, sprejem za večkratno uporabo. Fantje so iz recikliranih materialov razvili pločevinko, ki jo napolnimo s poljubno barvo in z zrakom s pomočjo kompresorja. Ko pločevinko spraznimo, jo lahko ponovno napolnimo in uporabimo. S tem privarčujemo nekaj denarja, hkrati pa varujemo naravo, saj pločevinke po enkratni uporabi ne zavržemo. Zmagovalna trojica bo svojo idejo merila še z vrstniki iz evropskih držav na evropskem tekmovanju »Company of the year competition«, ki bo konec julija. NAJVEČ NAGRAD ZA LAMP’CO Šolski center Škofja Loka je na letošnjem tekmovanju sodeloval s kar desetimi dijaškimi podjetji, štiri so nastala na Srednji šoli za strojništvo, šest pa na Srednji šoli za lesarstvo. Med slednjimi je tudi dijaško podjetje Lamp’ca, ki je osvojilo drugi mesti v kategorijah inovativnost in izviren slovenski izdelek ter tretje mesto v kategoriji najboljši film. Dijaško podjetje so pod vodstvom mentorja Petra Kurnika ustanovili Luka Korošec, Gašper Šoklič, Matic Klemenc in Špela Pezdir. Želeli so si razviti izdelek, »ki nas vsak večer opomni na vse, za kar smo lahko hvaležni in posveti luč na stvari, ki nam napolnijo srce s srečo. Tako smo si zamislili ambientno lučko iz masivnega lesa in s čudovitim sporočilom. Največ nagrad je prejela namizna svetilka Lamp'ca S škofjeloškega izobraževalnega centra pa prihaja tudi podjetje Xylo, ki izdeluje lesena stojala za računalniške monitorje. Izdelek, ki so ga razvili lesarji, je prejel skupno drugo mesto na tekmovanju Moje podjetje in prvo mesto po izboru komisije Alumni JA Slovenija. NAJIZVIRNEJŠI SO KREKERJI, NAJINOVATIVNEJŠI PA SLADOLED V kategorijah za najbolj izviren slovenski izdelek in najbolj inovativen izdelek sta zmagali podjetji, ki sta ju ustanovile dijakinje programa Živilsko-prehranski tehnik na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana. Dijakinje četrtega letnika Pia Fistrovič, Hana Manfreda, Katja Žnidaršič in Maja Počivalšek so pod vodstvom učiteljice Lidije Jenko ustanovile podjetje Koko, ki izdeluje sladoled iz bio konopljinega olja in ostalih sestavin za pripravo sladoleda ter z različnimi prelivi in posipi. Zmagal je v kategoriji za najbolj inovativen izdelek ter osvojil tretje mesto na tekmovanju Moje podjetje 2020. Dekleta, ki so naredila sladoled Koko Podjetje Neki domač’ga, ki je zmagalo v kategoiji za najbolj izviren slovenski izdelek in osvojilo drugo mesto v kategoriji I feel Slovenia, pa upravlja devet dijakinj četrtega letnika: Nika Avbelj, Tadeja Čimžar, Kaja Ferjan, Lucija Jagodic, Lara Kavčič, Hana Pirš, Lara Tošić, Veronika Zupanc Korošec, ki so delale pod mentorstvom Mirjam Gorenc, Milene Hrovat in Roberta Groznik. Dekleta so najprej razmišljala, da bi izdelovala proteinske ploščice, a so ocenila, da jih je na trgu že veliko. Na koncu pa so izbrala domače slane krekerje z okusom slovenskih tradicionalih jedi: Kran’čan (s kranjsko klobaso), Tolmin’c (s tolminskim sirom), Prekmur’c (z bučnimi semeni in šalotko) ter Pirančan (z rožmarinom in piransko soljo). Krekerji z okusi Slovenije Mladi so v svojih podjetjih »garali« vse šolsko leto, a so se strinjali, da je bil trud vreden in poplačan. Dobili so neprecenljive izkušnje za svojo nadaljnjo po klicno in morda tudi podjetniško pot. Fotografije: arhiv sodelujočih

Fri, 15. May 2020 at 13:37

314 ogledov

V ponedeljek se odpirajo vrtci in šole
V ponedeljek, 18. maja, bodo v šolske klopi prvi sedli učenci od 1. do 3. razreda osnovne šole, učenci osnovnih šol s prilagojenim programom in dijaki zaključnih letnikov srednje šole, ki jih naslednji mesec čaka matura ali zaključni izpit. Vrnili se bodo tudi dijaki od 1. do 3. letnika, ki jim šola organizira dodatno učno pomoč ali pridobivanje praktičnega znanja in veščin. Šolska vrata se 18. maja odpirajo tudi za vse, ki bodo opravljali izpite po šolskem koledarju in za kandidate za vpis v srednje šole v šolsko leto 2020/2021, ki morajo opraviti aktivnosti prijavno-vpisnega postopka in za udeležence izobraževanja odraslih. V ponedeljek se odpirajo tudi vsi vrtci po Sloveniji. OD 18. MAJA Od 18. maja dalje so lahko ponovno odprti: glasbene šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter višje strokovne šole, univerze ter visokošolski zavodi, študentski ter dijaški domovi za dijake, ki se vračajo v šolske klopi, za tiste dijake, ki jim je zaradi zdajšnjih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega bivališča, mladoletnike v dijaških domovih brez spremstva s statusom prosilca mednarodne zaščite oziroma s priznano mednarodno zaščito ter za študente, ki bivajo v dijaških domovih. OD 25. MAJA Od ponedeljka, 25. maja dalje se odpirajo razredi za: učence 9. razredov osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom, učence od 4. do 8. razreda osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom z učnimi težavami, ki potrebujejo prilagojene oblike in metode dela za doseganje minimalnih standardov znanja, učence in dijake posebnih programov vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli in osnovni šoli s prilagojenim programom. Za vse ostale učence in dijake, ki niso bili posebej navedeni, se nadaljuje izobraževanje na daljavo. Zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, univerze in samostojni visokošolski zavodi morajo pri izvajanju dejavnosti upoštevati priporočene smernice ministrstva, pristojnega za zdravje, in Nacionalnega inštituta za javno zdravje za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, ki so objavljene na spletni strani ministrstva, pristojnega za zdravje. Ministrica prof. dr. Simona Kustec je ob tem poudarila: »Tako odpiranje vzgojno-izobraževalnega dela v vseh navedenih zavodih, kot tudi nadaljevanje izobraževanja na daljavo bomo ves čas budno in pozorno spremljali. Verjamem, da se bomo vsi vključeni v te procese na vse morebitne težave odzivali profesionalno ter odgovorno, v skladu s svojimi pristojnostmi. Predvsem pa človeško, z razumevanjem, potrpežljivostjo in strpno. Ker nam je mar in ker si prav vsi skupaj želimo le vse najboljše - za naše otroke in za ugled vzgojno-izobraževalnega dela v naši državi.«

Fri, 15. May 2020 at 12:24

662 ogledov

Dopustujmo doma in podprimo slovenskega kmeta
Na slovenskem podeželju je razpršenih več kot 900 kmetij, ki se poleg osnovne dejavnosti ukvarjajo še s kakšno od oblik turizma na kmetiji. Polovica med njimi je včlanjenih v Združenje turističnih kmetij Slovenije (ZTKS), ki je na tiskovni konferenci predstavilo razloge, zakaj letošnje počitnice in oddih preživeti doma, na kateri od turističnih kmetij. »Turistične kmetije nudijo varen način preživljanja počitnic znotraj meja naše države, saj so butični turistični ponudniki. Na kmetijah lahko prenoči le 30 gostov, zato je število obiskovalcev kmetij majhno, kar zagotavlja dodatno varnost. Obisk turistične kmetije v času, ko se srečujemo s posledicami epidemije, pa je tudi izraz velike podpore slovenskemu kmetu. Gre za majhne kmetije, ki jim dopolnilna dejavnost turizma predstavlja pomemben vir dohodka. Obiskati kmetijo ali na njej ostati dlje časa pa je lepo in nadvse zanimivo doživetje za vse generacije. Ponudba doživetij na turističnih kmetijah je namreč izjemno raznovrstna. Zato lepo vabljeni, da nas obiščete,« je prebivalce Slovenije povabil na turistične kmetije predsednik ZTKS Matija Vimpolšek. Ponudba turističnih kmetij je zbrana na portalu www.turisticnekmetije.si BLAŽENJE POSLEDIC Z UKREPI Pomen dopustovanja na turističnih kmetijah sta predstavila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. »Epidemija koronavirusa je močno posegla v naša življenja in jih spremenila, a življenje na kmetijah se tudi med strogimi varnostnimi ukrepi ni ustavilo. Ukrepi so spremenili rutino, pridelava in predelava hrane pa nista zastali. Drugače je bilo za turistične kmetije, ki so z zapiranjem meja in omejitvami gibanja izgubile goste, s tem pa tudi pomemben del zaslužka,« je povedala ministrica dr. Aleksandra Pivec. Poudarila je, da so bile turistične kmetije pomemben in perspektiven del slovenske turistične ponudbe že pred epidemijo, saj ponujajo vse, kar sodobni gostje iščejo in si želijo: zeleno, aktivno, zdravo in doživeto preživljanje prostega časa in počitnic. Zato je bilo za turistične kmetije soočanje z epidemijo velik izziv. Je pa ministrica prepričana, da vstopamo v bolj pozitivno obdobje in ponovni zagon turizma na kmetijah. Spomnila je na ukrepe, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela v okviru prvega protikorona paketa, ki so omilili posledice krize na turističnih kmetijah. »V zakonu smo opredelili tudi finančno pomoč zaradi izpada dohodka vsem nosilcem in članom kmetije, ki opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji in so utrpeli izpad dohodka zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti,« je pojasnila ministrica. ZA NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI 15 MILIJONOV EVROV Med ukrepi Vlade Republike Slovenije, ki bodo omilili in ublažili posledice epidemije, pa je ministrica izpostavila podukrep 6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti. Razpis bo objavljen v začetku junija. Podpora iz tega podukrepa bo namenjena naložbam širokega spektra dejavnosti, med drugim tudi trgovinam, storitvenim dejavnostim, ohranjanju narave in kulturne dediščine ter nenazadnje turizmu. Za ta podukrep je v okviru PRP 2014–2020 na voljo 15 milijonov evrov. Obenem je poudarila, da se je med krizo pokazal pomen samooskrbe in s tem kmetijstva, pa tudi pomanjkljivosti znotraj posameznih sektorjev ter možne smeri razvoja kmetijstva, ki jih bo spodbujala tudi Vlada Republike Slovenije. PREDNOST BUTIČNIH PONUDNIKOV PRED MASOVNIMI Da je želja kmetij ustvarjati dohodek z delom in ne z ukrepi, pa je poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. Povedal je, da je v zadnjih 20 letih slovensko kmetijstvo izjemno napredovalo tako pri ponudbi kot tudi pri kakovosti. Zdaj je priložnost za butične ponudnike preživljanja prostega časa, kamor sodijo tudi turistične kmetije, saj imajo manjše število gostov kot masovni ponudniki, to pa je pri zagotavljanju varnosti vseh pomembna prednost. Strokovna sodelavka Združenja turističnih kmetij Slovenije Renata Kosi je povedala, da bodo tudi v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo vse promocijske napore usmerili v to, da bi čim več domačih gostov privabili na turistične kmetije. »Slovenski gostje so bili vedno pomembni, saj podatki kažejo, da je kar 80 odstotkov gostov na izletniških kmetijah domačih, na turističnih kmetijah z nastanitvijo pa je seveda prenočilo več gostov iz tujine, domačih pa le okoli 20 odstotkov. Ponudba na kmetijah je pestra in raznolika, kmetijo lahko obiščete le za nekaj ur kot kulinarično doživetje na izletniških kmetijah, vinotočih in osmicah, ali pa si privoščite nekajdnevni oddih na kmetijah z nastanitvijo, v sobah, apartmajih ali prostorih za kampiranje, zato verjamemo, da se bo za preživljanje počitnic doma letos odločilo še več Slovencev,« je povedala Kosijeva. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je turistične kmetije v letu 2019 obiskalo 109.532 gostov. Zabeleženih je 252.625 nočitev in, zanimivo, kar 80 odstotkov gostov, ki so na kmetijah prenočili, je prišlo iz tujine. Ravno obratno je razmerje pri deležu domačih in tujih gostov, ki kmetije obiščejo kot enodnevni gostje na izletniških kmetijah, vinotočih in osmicah.
Teme
turistične kmetije

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Prva polovica turistične sezone je izgubljena