»Imel sem izjemno srečo in privilegij, da sem že v osnovni šoli natanko vedel, kaj želim v življenju delati. Biti kmet. Moja želja, da nadaljujem z razvojem družinske kmetije, nikoli pozneje ni usahnila,« iskreno pripoveduje 28-letni Žan Bric z Vogrskega. Skozi osebno izkušnjo je razkril, kako so se v družini dogovorili o predaji kmetije in katere razvojne korake že uvaja na njej.Prihodnost Frlanove kmetije ni nikoli visela na nitki, saj sta bila Žan in njegova sestra dvojčica od prvih korakov vpeta v delo na kmetiji. »Živo se spominjam, ko sem dobil svoj prvi mali leseni sodček za vino. Kot otroku se mi je to zdelo imenitno, čutil sem, da moram zanj skrbeti,« se svojega otroštva na kmetiji spominja mladi gospodar. Zdaj, ko je tudi sam gospodar kmetije, pa mož in tudi že oče, natanko ve, da sta ga starša s takimi potezami že nevidno pripravljala na to, da bo vzljubil delo na kmetiji. »V resnici sta po tihem vzgajala svojega naslednika,« ugotavlja Žan. Svoje izkušnje in spretnosti z domače kmetije pa je podkrepil še z izbiro študija: uspešno je končal študij agronomije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Če k temu dodamo še premišljene razvojne cilje na kmetiji, ni presenetljivo, da je pridobil tudi zaupanje staršev, ki nikoli nista podvomila v to, ali bo uspešen pri nadaljevanju njunega dela.■Prvi pisni viri omenjajo Frlanovo kmetijo na Vogrskem že leta 1853. Takrat se je tu naselila družina iz Furlanije, po čemer je kmetija dobila tudi ime. Priimek Bric je na kmetijo prinesel Žanov oče leta 1983. Glavni dejavnosti kmetije sta vinogradništvo in vinarstvo, leta 2007 pa so začeli tudi z razvojem izletniškega turizma, takrat so kmetijo tudi temeljito obnovili. Z novimi projekti bo Žan nadgradil njihovo ponudbo ter osvežil in poenotil ime blagovne znamke v Vina Bric.DRUŽINA NAJ SE O VSEM POGOVORI»V družini smo se vedno o vsem odkrito pogovarjali, zato priznam, da je bil prenos naše kmetije zelo mehak. Nismo se prepirali, zlahka smo se dogovorili o vseh podrobnostih. Starša sta se za ta korak odločila, ko sem imel 25 let, kar je za slovenske kmetije razmeroma zgodaj,« opisuje Žan, ki ga delo v »tovarni na prostem« veseli bolj kot katero koli drugo delo.Tudi v družini Bric se je pokazalo, da se zgodovina rada ponavlja: »Tako kot je moja mama prevzela kmetijo, ne da bi njena sestra zahtevala svoj delež, je bilo tudi pri meni. Še preden je stekel formalni postopek, smo se v družini dogovorili o vsem. Sestri sem neizmerno hvaležen, da se je odrekla nujnemu dednem deležu, ki ji pravno pripada. Tako sem lahko takoj po prevzemu kmetije začel z načrtovanimi naložbami. Če bi moral sestro izplačati, bi se zagotovo zamaknili tudi vsi moji razvojni načrti.«Kmetijo je treba pripraviti na prenos, potrkati na marsikatera vrata pisarn na različnih uradih. »Dobil sem občutek, da so vse državne ustanove, ki so vključene v postopek prevzema kmetije, naklonjene mladim prevzemnikom. Imam zelo dobre izkušnje in dobro mnenje o ustanovah, ki se ukvarjajo s prenosom kmetije. Vse sem uredil hitreje, kot sem pričakoval, saj so prav vsi takoj, ko so izvedeli, da sem mladi prevzemnik, moje prošnje obravnavali prednostno.«Formalni prenos kmetije so dokončali s podpisom darilne pogodbe pri notarju. »Nato sem notarsko overjeno darilno pogodbo predložil finančni upravi, ki je ugotovila, da odmera davka ni potrebna. Upravna enota pa je preverila, ali je prenos kmetije skladen s predpisi.«Naslednji korak je vpis novega lastnika kmetije v zemljiško knjigo. Z vpisom v zemljiško knjigo je Žan postal lastnik kmetije, kar je eden od pogojev za kandidiranje na javnem razpisu za nepovratna sredstva za mlade prevzemnike. »Del vloge pri razpisu za mlade prevzemnike je tudi poslovni načrt, v katerem je treba navesti cilje, ki jih želi mladi prevzemnik uresničiti na kmetiji. Odločil sem se za nakup specialne opreme in mehanizacije za vinogradništvo, ki smo jo potrebovali. Finančna podpora pa mi je omogočila, da sem namesto rabljene opreme lažje kupil novo.«Pogoj za mlade prevzemnike je tudi vodenje računovodstva na svoje ime. Žan se je odločil za FADN računovodstvo, kar se je pokazalo kot dobra odločitev, saj je ta podlaga tudi za nekatere druge investicijske razpise.NAMESTO BRESKEV NAMIZNO GROZDJE»Obdelujemo 16 hektarjev površin, pri čemer je 8,5 hektarja vinogradov z okoli 30.000 trsi različnih belih in rdečih sort, namenjenih predelavi v vino, na 1,5 hektarja pa pridelujemo namizno grozdje. Na leto ustekleničimo okoli 30.000 litrov vina. Preostale površine so namenjene pridelovanju krme za prašiče, ki jih redimo zato, da lahko našim gostom poleg domačih kakovostnih vin ponudimo tudi domače mesnine. Zavedamo se, da je hrana pomemben adut turistične kmetije, zato si prizadevamo biti samooskrbni,« kmetijo opisuje Žan.Bričevi so ena redkih kmetij, kjer pridelujejo namizno grozdje, čeprav Žan ocenjuje, da je to izvrstna priložnost tudi za druge vinogradnike. »Odločitev o pridelovanju namiznega grozdja je bila ena boljših, saj je v Sloveniji komaj 12 hektarjev namenjenih pridelavi namiznega grozdja, kar je kapljica v morje glede na porabo. Nekdaj smo bili med največjimi pridelovalci breskev v Vipavski dolini, a smo pridelavo zaradi bolezni v nasadu skrčili, saj nismo več mogli zagotavljati kakovosti, ki smo jo želeli. Namizno grozdje je bila prava alternativa breskvam, saj smo imeli v nasadu urejeno namakanje, kar je eden od pogojev za uspešno pridelavo tega sadja. Nega vinske trte, na kateri pridelujemo namizno grozdje, se namreč razlikuje od pridelave grozdja za vino. Ročnega dela je dosti več. Glede na veliko povpraševanje in nizko domačo pridelavo ima pridelava namiznega grozdja še velik potencial.«■MANJ TRT, VEČ PRIDELKAPoldrugi hektar vinograda so odmerili trtam, na katerih pridelujejo namizno grozdje. Imajo več kot 50 različnih sort, odpornih na glivične bolezni, da so lahko zmanjšali porabo fitofarmacevtskih sredstev. Način pridelave se razlikuje od pridelave grozdja za vino: na enem hektarju je trt bistveno manj, pridelek grozdja pa večji. Grozdje dozori avgusta, večino ga prodajo javnim zavodom v lokalnem okolju, na kmetiji in v Ljubljani. Pridelavo namiznega grozdja je Žan temeljito raziskal tudi v svoji diplomski nalogi. Ugotovil je, da je namizno grozdje sadje z najvišjo ceno.VEČJA KLET IN NADGRADNJA TURIZMA»Ko sem prejel odobreno odločbo za mladega prevzemnika, je bil to pospešek za delo. Zelo kmalu smo prišli do točke, da je šel razvoj kmetije tako hitro naprej, da smo naleteli na novo težavo: vinska klet je postala pretesna za povečano pridelavo grozdja in z njim vina. Cisterne so bile povsod, še najmanj v vinski kleti. Treba se je bilo odločiti, kaj narediti. Imel sem dve možnosti: povečati klet z lastnimi sredstvi ali urediti dokumentacijo za investicijski razpis, ki je bil takrat na voljo. Hitro sem ugotovil, da bi bila gradnja kleti z lastnimi sredstvi dolgotrajna, kar bi negativno vplivalo na kakovost vina.«Žan je bil uspešen pri pripravi razpisnega gradiva za dva investicijska razpisa, poleg širitve vinske kleti tudi za nadgradnjo turistične ponudbe iz izletniškega turizma v nastanitvenega. »Tudi tu sem gradbeno dovoljenje in papirje na upravni enoti hitro uredil. Videl sem, da se uradniki zavedajo, kako pomemben je razvoj ne le za kmetijo, temveč tudi kmetijstvo in širšo regijo.«Nova sodobna in energetsko učinkovita vinska klet je končana, zdaj so sredi gradnje šestih sob in manjšega velnesa, s katerim bodo popestrili turistično ponudbo tudi pozimi. »Večina gostov na naši izletniški kmetiji je bila do zdaj domača, z nastanitvami pa si želimo privabiti tudi tuje goste, ki bodo pri nas popili kakšen kozarec vrhunskega vina, prespali in kakšen karton vina odnesli tudi domov. Nam najbližja Goriška brda so že vrsto let priljubljena turistična destinacija, Vipavska dolina pa je bila za goste vedno le prehodna. Zakaj ne bi tudi mi zadržali gosta pri nas in mu ponudili vse, kar premore naša dolina,« razmišlja Bric.■Mladi prevzemnik Žan Bric je v treh letih obnovil in povečal vinograde, zgradil novo vinsko klet in se lotil gradnje turističnega objekta s sobami in velnesom. Skupna vrednost obeh naložb je 1,2 milijona evrov, za obe naložbi je uspešno kandidiral za nepovratna evropska sredstva. Letošnji vinski letnik je že v novi kleti, predviden konec gradnje turističnega objekta pa je marca naslednje leto. Obe pridobitvi sta pomembni razvojni prelomnici na kmetiji, ki naj bi privabili več gostov ter hkrati povečali prodajo vrhunskih vin in pridelkov na kmetiji. Delovno mesto pa bo poleg Žana imela tudi njegova žena, ki bo skrbela za goste.Žan se zaveda, da je treba razvoj kmetije načrtovati dolgoročno, saj preusmeritve niso mogoče z danes na jutri. »Zato morajo biti odločitve premišljene. Nenazadnje so vse naložbe na kmetiji povezane z zajetnimi finančnimi vložki. Zagotovo pa mora biti sodoben kmet spreten pri iskanju poti do kupcev, hitro mora prepoznati priložnosti ter slediti željam kupcev in nenazadnje tudi svojim. Srečen si, če lahko delaš tisto, kar te veseli. Če si srečen pri svojem delu, potem si tudi uspešen. Zato menim, da mora biti kmet prvi, ki uživa sadove svojega dela,« verjame podjetni mladi prevzemnik Žan Bric.■Žan Bric: »Novih projektov ne bi mogel uresničevati brez podpore staršev in njunega zaupanja vame. Vse življenje sta delala na kmetiji in z enim podpisom pri notarju prenesla vse name. To zahteva močno zaupanje med obema generacijama, ki se začne razvijati že v otroštvu. Starša sta to prelomnico zelo mirno sprejela, sam sem imel dosti večji cmok v grlu. Zavedal sem se odgovornosti, ki jo prevzemam. Starša sta bila vedno razvojno usmerjena, zato sta podprla nove projekte na kmetiji. Vesela sta, ko vidita, da je moja vizija prava in jo že uresničujem.«Fotografije: osebni arhiv

Tretjina kmetov v Evropski uniji je starejših od 65 let, medtem ko samo 11 % vseh kmetijskih gospodarstev v državah Evropske unije vodijo kmetje, mlajši od 40 let. Prepričati več mladih, da nadaljujejo s kmetovanjem, je postalo izziv vseh evropskih držav. Z izjemo nekaterih so vse pri tem dokaj neuspešne, čeprav je naslednja generacija mladih kmetov tista, ki lahko poveča konkurenčnost kmetijstva na stari celini ter neprekinjeno zagotavlja trajnostno pridelavo hrane po najvišjih in neoporečnih standardih.Tudi podatki o starosti gospodarjev slovenskih kmetij niso spodbudni, saj smo že desetletje med najmanj uspešnimi državami pri predaji kmetije med generacijama. Vzrokov za prepočasno »pomladitev« je veliko, pri čemer ima pomembno vlogo tudi zaupanje mladih kmetov v kmetijsko politiko, ki jim kroji usodo in narekuje prihodnji razvoj njihove kmetije. Mladi kmetje imajo voljo in strokovno znanje, toda želijo si tudi pravega ravnotežja med poklicnim in družinskim življenjem. Za to pa potrebujejo tudi primerno podporno okolje, da kmetijstvo ne bo le veselje, temveč tudi dovolj donosna dejavnost za dostojno življenje družine in nove naložbe na kmetiji, s katerimi bodo krepile konkurenčnost na neusmiljenem globalnem trgu.Težave, na katere opozarjajo mladi, ki si želijo kmetovati, so predvsem dostop do zemljišč in kreditov, pri čemer so zdaj omejeni. Zato jim je treba zagotoviti namenske finančne instrumente, lažji in cenejši dostop do zemljišč ter primerno mesto v verigi preskrbe s hrano. Ker kmetovanje ni le poklic, ampak način življenja, je izboljšanje življenjskih pogojev na podeželju z ustrezno infrastrukturo za zdravje, izobraževanje, mobilnost in digitalizacijo lahko del rešitve za trenutno upadanje števila kmetij tudi pri nas.Dejstvo je, da staranja evropskega kmetijskega prebivalstva ni mogoče zaustaviti samo s finančno podporo. Jasno je, da težava niso le nezainteresirani mladi, temveč predvsem nerazumevanje njihovih želja in potreb. Zato težava ni v tem, da bi spodbudili več mladih za prevzem kmetije, temveč da bi odpravili ovire, zaradi katerih v kmetijstvu ne vidijo svoje prihodnosti.Kako bo država pomagala pri predaji kmetije, kakšni bodo novi razpisni pogoji za mlade prevzemnike, kako do brezobrestnega kredita, kako v družini najlažje steče pogovor o predaji kmetije ter o formalnem prenosu kmetije so teme, ki smo jih naslovili na naslednjih straneh.Medgeneracijski prenos kmetijeBodo spremenjeni razpisni pogoji mikavnejši?Na težko pričakovani prvi javni razpis za mlade prevzemnike kmetij v novem programskem obdobju SKP 2023–2027, objavljenem konec avgusta, je prispelo le 84 vlog. Čeprav je bilo za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov predvidenih 12 milijonov evrov, bo porabljenih manj kot 3 milijone. Na MKGP menijo, da je razlog za maloštevilen odziv v tem, da je v času objave javnega razpisa že potekalo usklajevanje sprememb intervencije za drugi javni razpis, zato so se mladi kmetje, za katere bodo pogoji v naslednjem javnem razpisu ugodnejši, odločili, da se na prvi javni razpis še ne bodo odzvali. MKGP je z letošnjim javnim razpisom omogočilo, da vlogo za podporo oddajo predvsem mladi kmetje, ki bodo kmalu dopolnili 41 let in s tem presegli zgornjo starostno mejo. Na MKGP menijo, da je bil tovrsten odziv pravzaprav pričakovan. Ne glede na razloge za slab odziv bi lahko bili zaskrbljeni. Kdo, če ne mladi kmetje, bo prideloval hrano?S staranjem gospodarjev kmetij se soočajo vse države Evropske unije, pa vendar so nekatere države pri pomlajevanju uspešnejše od drugih. Slovenija vsekakor ni zgled, saj smo že desetletje med tistimi državami, v katerih prenos kmetije na mlajšo generacijo poteka prepočasi in prepozno.Da bi ohranili trajnostno pridelavo hrane in dvignili konkurenčnost slovenskih kmetij, je »pomladitev« slovenskih kmetij nujna in zato prednostna naloga strateškega načrta skupne kmetijske politike. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že od leta 2007 neprekinjeno objavlja javne razpise, s katerimi dodeljujejo nepovratna javna sredstva mladim kmetom prevzemnikom. Prešli smo že dve programski obdobji, s prvim letošnjim razpisom za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov pa vstopili v tretje programsko obdobje.■Za celotno programsko obdobje je za intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na voljo 56.491.360,00 evrov, s katerimi bodo podprli 1590 mladih kmetov. Cilji intervencije so: izboljšanje starostne strukture gospodarjev kmetij, povečanje konkurenčnosti slovenskih kmetij in ohranitev delovnega mesta na prevzeti kmetiji.Letošnjim vlagateljem bodo odločbe izdane letos, izplačilo prvega obroka – to je 70 % odobrenih sredstev – pa bodo prejeli do konca leta. Naslednji drugi javni razpis, napoveduje Marija Brodnik Lodewijk z MKGP, lahko pričakujemo v prvi polovici naslednjega leta. V sklopu druge spremembe strateškega načrta, ki jo je Evropska komisija potrdila septembra letos, tudi na kmetijskem ministrstvu napovedujejo pozitivne spremembe pri razpisnih pogojih za mlade kmete. Te naj bi marsikateremu mlademu kmetu omogočile in olajšale dostop do nepovratne denarne pomoči pri prvem zagonu in vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti. Novosti pri drugem javnem razpisu in utemeljitve sprememb je povzela naša sogovornica.1. OMEJITEV PET LET SAMO ZA PREVZETO KMETIJOPri drugem javnem razpisu za IRP24 bo pomembno, da je mladi kmet vpisan v RKG kot nosilec prevzetega kmetijskega gospodarstva največ pet let pred vložitvijo vloge ali da pred tem obdobjem ni imel v RKG vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč. To pomeni, da ne bo preverjanja, ali je bil mladi kmet že kdaj prej nosilec katerega koli drugega KMG. Lahko je bil celo nosilec prevzetega KMG več kot pet let, če pred tem obdobjem v RKG ni imel vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč.2. VKLJUČITEV V PIZ TUDI TRI MESECE PO PREJEMU ODLOČBEPri prvem javnem razpisu je moral biti vlagatelj na dan oddaje vloge na javni razpis vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, z drugim javnim razpisom pa imajo vlagatelji naslednji »odpustek«: mladi kmet lahko kandidira za sklop 1, če je v vključen v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti ob oddaji vloge na javni razpis ali se vključi vanj v treh mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore. Če namerava to storiti, to navede v poslovnem načrtu, ki ga priloži vlogi.3. NIŽJI STANDARDNI PRIHODEKMladi kmetje, ki kmetujejo na težjih območjih kmetovanja in izpolnjujejo naslednje pogoje: sedež kmetijskega gospodarstva leži na najmanj 700 metrih nadmorske višine, ima točke v OMD in več kot 50 % zemljišč v naklonu nad 35 %, lahko dosegajo najnižji vstopni prag 8000 evrov standardnega prihodka. Pri prvem javnem razpisu je bil vstopni prag zanje višji, in sicer 10.000 evrov.■Najnižji vstopni prag, ki ga mora dosegati kmetijsko gospodarstvo, je 12.000 evrov standardnega prihodka, zgornji pa 330.000 evrov. Ta podatek je razviden iz registra kmetijskega gospodarstva.Medtem ko se zgornja meja preverja samo prek standardnega prihodka, se spodnja meja lahko dokazuje tudi drugače, in sicer tako, da vlagatelj izpolnjuje enega od naslednjih pogojev: v predhodnem koledarskem letu dosega čisti prihodek od prodaje oz. prihodek KMG, ki ga dokaže z obračunom dohodnine od dohodka iz dejavnosti (kmetijske, gozdarske in dopolnilne); vstopni pogoj je nižji za mlade kmete, ki kmetujejo na gorsko-višinskih kmetijah; ali pa imajo od 100 do največ 240 čebeljih družin.4. TRILETNI POSLOVNI NAČRTPri prvem javnem razpisu je bil za tiste mlade kmete, pri katerih prenosnik ni nameraval kandidirati za intervencijo IRP30 Medgeneracijski prenos znanja, obvezen dvoletni poslovni načrt. Z naslednjim razpisom bo obdobje izvajanja poslovnega načrta enotno za vse upravičence in bo trajalo tri leta.5. VIŠJE IZPLAČILO PRVEGA OBROKAPodpora se izplača v dveh obrokih. Pri prvem javnem razpisu bo s prvim obrokom izplačanih 70 % dodeljenih sredstev na podlagi odločbe o pravici do sredstev, z drugim razpisom pa se izplačilo prvega obroka dvigne na 90 %, preostali delež pa se izplača po dobrih treh letih na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev; to je po izpolnjenem poslovnem načrtu in opravljenih kontrolah.6. IZOBRAZBA KATERE KOLI SMERIDoločena je osnovna podpora, ki pa se lahko zviša s pavšali. Pavšalni dodatek za izo brazbo v višini 5000 evrov (velja za sklop 1 in sklop 2) se dodeli, če ima vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis pridobljeno najmanj peto raven izobrazbe katere koli smeri in ne nujno izobrazbo kmetijske ali s kmetijstvom povezane smeri, kot je bilo pogojeno pri prvem javnem razpisu.7. KNJIGOVODSTVO ALI FADNPavšalni dodatek 3000 evrov se vlagatelju dodeli, če ob oddaji vloge na javni razpis na svoje ime vodi knjigovodstvo v skladu s SRS za davčne namene oz. ima vzpostavljeno knjigovodstvo v skladu z metodologijo FADN.8. NIŽJI DELEŽ EKOLOŠKIH POVRŠINZa tiste mlade kmete, ki vstopajo v javni razpis z ekološkimi površinami, po novem velja naslednje: 20 % dodatek na vsoto pavšalov se dodeli za ekološko kmetovanje, če ima upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis najmanj 50 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju ali v preusmeritvi, ob oddaji zahtevka za izplačilo drugega obroka pa mora imeti 80 % kmetijskih zemljišč v upravljanju v ekološkem kmetovanju. Ta dodatek se dodeli, če ga vlagatelj v vlogi na javni razpis izrecno uveljavlja.PODPORA OD 18.600 DO 57.600 EVROVŠe naprej ostajata dva sklopa, bistvena razlika pa je v tem, ali je mladi kmet profesionalni kmet ali kmetuje ob službi. Vlagatelj, torej mladi kmet, star med 18 in 40 let (fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali družba z omejeno odgovornostjo, ki jo ustanovi fizična oseba, ki je edini družbenik in tudi poslovodja te družbe), lahko kandidira za sklop 1 ali sklop 2.Če je vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis vključen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in izpolnjuje preostale pogoje, lahko izbere sklop 1. »Ni pa nujno,« poudarja sogovornica. »Sklop 2 lahko izberejo tudi vlagatelji, ki so ob oddaji vloge na javni razpis vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, vendar niso prepričani, ali bodo lahko ta status, torej delovno mesto na kmetiji, ohranili neprekinjeno vseh 5 let od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore, kot to zahteva razpis.«Razlika med sklopom 1 in sklopom 2 pa je seveda višina nepovratne denarne pomoč. Pri sklopu 1 je osnovna podpora 40.000 evrov, ki pa se lahko zviša na največ 57.600 evrov, pri drugem sklopu pa se osnovna podpora 18.600 evrov lahko zviša na 31.920 evrov.PAVŠALNI DODATKI ZA OBA SKLOPA SO NASLEDNJI:• 5000 evrov za ustrezno izobrazbo vlagatelja ob oddaji vloge na javni razpis,• 3000 evrov za vodenje knjigovodstva za davčne namene na svoje ime,• 20 % na skupno vsoto pavšalov, če najmanj 80 % zemljišč, ki jih ima vlagatelj, izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo ekološko kmetijstvo.Vlagatelji morajo izpolnjevati tudi preostale splošne razpisne pogoje, ki jih določa Uredba, in nekatere druge zahteve ter pogoje, ki se nanašajo na velikost kmetijskega gospodarstva. Pomemben del vloge pa je tudi poslovni načrt, ki mora nujno vključevati obvezne razvojne cilje: vodenje dvostavnega knjigovodstva ali FADN (če ob oddaji vloge na javni razpis še ni vzpostavljeno na ime mladega kmeta), obvezno usposabljanje s področja upravljanja KMG in finančnih spretnosti, cilje, ki prispevajo k varstvu okolja in prilagajanju podnebnim spremembam.TRILETNA PODPORA ZA 700 PRENOSNIKOVZ intervencijo IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je povezana tudi intervencija IRP30 Medgeneracijski prenos znanja. Oba javna razpisa bosta objavljena v istem letu, zato se morata mladi prevzemnik in prenosnik na razpis prijaviti v istem letu.Za celotno programsko obdobje je za to intervencijo rezerviranih 7.560.000 evrov javnih sredstev, kar naj bi bilo dovolj za 700 prenosnikov kmetij.Podpore za prenos specifičnega znanja in izkušenj ne bodo prejeli vsi prenosniki kmetije, temveč le tisti, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje. To pa so: 10 let so bili nosilci KMG (v obdobju 20 let), ki so ga prenesli na mladega kmeta, in bili najmanj sedem let (v obdobju 20 let) profesionalni kmetje na tem KMG (to pomeni, da so bili vključeni v PIZ iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tem KMG) in so najmanj petkrat oddali zbirno vlogo za ta KMG. Prevzemniku, na katerega je prenosnik prenesel kmetijsko gospodarstvo, mora biti izdana odločba o pravici do podpore na javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov na sklopu 1 in biti mora vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu oziroma je moral ob oddaji vloge na javni razpis načrtovati vključitev v navedena zavarovanja v roku treh mesecev od datuma izdaje odločbe o pravici do podpore.Prevzemnik in prenosnik se morata dogovoriti o tem, kako bo prenos znanja in izkušenj potekal, in o tem poročati. Ena od aktivnosti pri prenosu znanja je tudi vsakoletno svetovanje s stani JSKS mlademu prevzemniku, pri katerem morata biti prisotna oba – prevzemnik in prenosnik.»Osnova je uredba o izvajanju intervenciji IRP 24 in IRP 30 iz SN SKP. Na podlagi druge spremembe SN imamo že v pripravi novelo uredbe, v kateri bodo te spremembe navedene. Prenosnik bo prejel podporo kot pavšalni znesek v višini 10.800 evrov, ki bo izplačan na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev v treh obrokih – enkrat na leto za preteklo leto. Vsak obrok bo znašal 3600 evrov, skupaj bo prenosnik prejel 10.800 evrov v treh letih,« je povedala sogovornica.Predvidene spremembe za drugi javni razpis za mlade kmete naj bi nekoliko omilile razpisne pogoje, saj si tudi na MKGP želijo, da je razpis dostopen in privlačen čim več mladim kmetom. Glede na to, da je bil odziv slab že na zadnjih treh javnih razpisih za podukrep 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v prejšnjem programskem obdobju, pa ni izključujoče, da se bodo pogoji do konca tega obdobja še rahljali.

V Sloveniji neprekinjeno podpiramo prenos kmetije na mlajšo generacijo z različnimi ukrepi SKP že od leta 2007. Kljub temu je »pomladitev« gospodarjev kmetij prepočasna, saj leta 2020 ni bilo niti pet odstotkov gospodarjev kmetij mlajših od 35 let, več kot 35 odstotkov pa jih je bilo starejših od 65 let. Kje tiči vzrok za (pre)pozen prenos kmetije na naslednika – se kmetije oklepajo starejši ali mladim kmetovanje ni mikavno?Odgovore na obe vprašanji so iskali v spletni anketi Zveze slovenske podeželske mladine, ki so jo pripravili v sodelovanju s portalom Agrobiznis, izsledke pa sta predstavili na svetovalni konferenci za bodoče mlade prevzemnike Anja Kastelic, predsednica ZSPM, in Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri ZSPM.Na anketna vprašanja je odgovarjalo 180 mladih kmetov, rezultati, pravi Letinova, pa dajo reprezentativno sliko resničnega stanja. Anketiranci so namreč iz vseh slovenskih regij, največ odgovor pa je prispelo iz najbolj izrazito kmetijskih območij: Podravja, Savinjske regije in Gorenjske.Na anketo so odgovarjali tisti, ki so kmetijo že prevzeli, in tisti, ki jo nameravajo. Povprečna starost anketirancev, ki so že prevzeli kmetijo, je bila ob prevzemu kmetije med 25 in 30 leti (takih je dobrih 24 %), med 35 in 40 letom pa je kmetijo prevzela dobra petina anketiranih.ZAKAJ JE POGOVOR POMEMBENO tem, kako pomembna je priprava vseh članov družine na prenos kmetije, je spregovorila Anja Kastelic: »Ko smo pred leti naslavljali to temo, se je pogosto govorilo le o pravno-formalnem vidiku prenosa kmetije in izplačilu dedičev. Zdaj pa govorimo tudi o socialnem vidiku prenosa kmetije. To je pomemben preboj. Verjamem, da je k temu pripomogel tudi projekt neMoč podeželja, ki ga je ZSPM pripravila v sodelovanju s KGZS. Ta je odpiral teme, kot so stiske na kmetiji, ki ne izhajajo iz ekonomskih in okoljskih razlogov, temveč predvsem iz medgeneracijskega življenja in pomanjkanja časa za pogovor med člani družine. Zato pri ZSPM poudarjamo, da se je treba v družini pogovarjati in dogovarjati ves čas, še preden nastanejo problemi. Mladi morajo imeti možnost povedati, kaj jih moti, kaj želijo spremeniti ali delati drugače.«Kako pomemben je iskren pogovor v družini se zavedajo tudi anketiranci, saj jih je več kot polovica na vprašanje o tem, kako so se dogovarjali o prenosu kmetije, odgovorila, da so se o tem v družini odkrito pogovarjali. Četrtina anketirancev je priznala, da je pri tej temi v družini večkrat »zaškripalo«, 17 % pa, da so se zaradi tega večkrat skregali.■Anja Kastelic: »Mladi se morajo zavedati, da je menjava generacije na kmetiji velika prelomnica. Starejša generacija predaja svoje življenjsko delo, zato je treba razumeti njihove pomisleke in stiske. Da bi prenos kmetije potekal gladko in brez težav, je potrebno globoko zaupanje. To lahko dosežemo samo z dolgotrajno in iskreno komunikacijo in podporo vseh vpletenih.«FINANČNA PODPORA PRENIZKA, CILJI PREVISOKIKaj bi bilo dobro izboljšati, spremeniti ali vpeljati, da bi zmanjšali stres ali slabo voljo pri iskanju novega gospodarja kmetije? »V več kot 82 % zagotovo to, da bi zvišali podporo mladim kmetom za zagon dejavnosti in jim omogočili lažji dostop do finančnih virov,« je odgovore anketirancev povzela Doris Letina. Povedala je še, da je Evropska investicijska banka izdala opozorilo, da so slovenski kmetje (posebno mladi kmetje) v najbolj zapostavljenem položaju pri dostopu do finančnih sredstev med državami Evropske unije. »Zato apeliramo na banke in druge ponudnike, naj mlade kmete obravnavajo kot posebno skupino. Mladi kmetje bi morali biti prioriteta tudi pri finančnih instrumentih, finančni pogoji zanje pa ugodnejši.«Mlade so v anketi vprašali tudi to, kako so zadovoljni z intervencijami in cilji SKP iz strateškega načrta 2023–2027. Petdeset odstotkov vprašanih meni, da so intervencije prezahtevne, finančne podpore za takšne zahteve prenizke, cilji pa previsoki. Zaskrbljujoče pa je, meni Letinova, da kar 23 % vprašanih ne pozna dobro vseh intervencij, da bi podali svoje mnenje. »Mladi bi te intervencije morali poznati, saj so pomembno vodilo za razvoj kmetije.«KDAJ BO KMETIJSTVO BOLJ ZANIMIVO ZA MLADE?Mladi kmetje najbolj pogrešajo boljši dostop do kmetijskih zemljišč, finančnih sredstev in znanja. »To so ključni izzivi, ki jih moramo premostiti, da bodo mladi želeli kmetovati,« izpostavlja predsednica ZSPM. Razvoj marsikatere kmetije omejujejo pomanjkanje kmetijskih zemljišč ali pa so ta predraga za nakup oziroma najem. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki ima nižje najemnine, pa ima premalo zemljišč za vse, ki bi jih radi obdelovali. Zato mlade kmete moti dolgoročni najem na tisoče hektarjev, ki jih obdelujejo kmetijska podjetja. »Zato iščemo nove možnosti, kot je na primer zemljiški lizing. Ta bi mlademu kmetu omogočil nakup njive, ki jo ima v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, če bi to želel,« pojasnjuje Letinova. Odbijajo jih tudi splošno stanje v kmetijstvu, zlasti nihanje odkupnih cen, in nevzdržne okoljske omejitve. Moti jih tudi to, da poklic kmeta v družbi še vedno ni dovolj cenjen.

Zadnja nedelja v oktobru je že tradicionalno dan, ko na Bizeljskem opomnijo na preprosto in okusno jed iz ajdove moke in skute – bizeljski ajdov kolač. Tej kulinarični posebnosti je namenjena prireditev, na kateri tričlanska komisija oceni prinesene izdelke, nato pa vse tudi razstavijo. Letos jih je bilo 15, enajstim so podelili zlato priznanje.Bizeljski ajdov kolač je zelo uspešen projekt Aktiva kmetic Bizeljsko, ki deluje pod okriljem Društva kmetic Brežice, saj so z njim skoraj pozabljeno jed znova obudili in ji povrnili sloves v lokalnem okolju in širše. Zato k sodelovanju povabijo vse, ki cenijo tradicionalno hrano in kulinarične posebnosti domačega kraja ter se želijo preskusiti v pripravi te jedi, ki zahteva precej spretnosti.Bizeljski ajdov kolač»Priprava kolača skupaj z receptom se prenašata iz roda v rod in pripomoreta h krepitvi lokalne identitete, pestrosti in posebnostim našega območja. Najpomembnejše pa je, da tudi zato ajdov kolač še vedno živi med nami, da ga zna odlično pripraviti vedno več ljudi, da ga okolica ceni in spoštuje, kar je pomembno za ohranjanje kulturne in lokalne dediščine,« je povedala Zdravka Kampijut, predsednica brežiškega društva. Dodala je še, da je »nesnovna kulturna dediščina izjemnega pomena, zato jo moramo prepoznati, ohraniti in umestiti v slovenski in mednarodni prostor. S pomočjo in podporo Posavskega muzeja Brežice in Slovenskim etnografskim muzejem je Društvo kmetic Brežice že vpisano kot nosilec enote »priprave mlinčevke«, pripravljamo tudi vpis ženitovanjske pletenice v obliki srca. S ponosom sporočam, da je po dolgih letih vztrajanja tudi bizeljski ajdov kolač tik pred vpisom v register nesnovne kulturne dediščine.« Bizeljski ajdov kolač je postal nepogrešljiva jed na občinskih proslavah in prireditvah, vse pogosteje ga ponudijo tudi na regijskih in državnih prireditvah na Bizeljskem.Petnajst sodelujočih in kar enajst zlatih priznanjTričlanska komisija v sestavi: Slavka Preskar (članica DK Brežice), Sara Stadler, vinska kraljica Slovenije 2016, Ema Jevšnik (Kozjanski park) je pod budnim očesom koordinatorice projekta Milene Vranetič z veseljem ugotovila, da se kakovost izdelkov iz leta v leto izboljšuje. Med petnajstimi izdelki jih je kar enajst prejelo zlato priznanje.Dogodek je dopolnila tudi spremljevalna razstava namiznega posodja naših babic ter stojnice z lokalnimi pridelki in izdelki, Adrijan Černelč iz Kozjanskega parka pa je kot zanimivost predstavil načine cepljenja sadnega drevja.Vsako leto lepši in okusnejšiMed gosti prireditve je bil tudi prof. dr. Ivan Kreft, agronom in genetik ter eden vodilnih raziskovalcev ajde in jedi iz nje pri nas in po svetu, ki je najmlajšim udeležencem peke bizeljskega ajdovega kolača podaril svojo knjigo z naslovom Ajda. Kulturni program so pripravili glasbeni pedagog Vilko Urek z učenkami, prireditev v dvorani OŠ Bizeljsko pa sta popestrili tudi članici Erna in Vesna, ki se ob takih priložnostih prelevita v Francko in Pepco. Prijetno nedeljsko druženje se je končalo ob okušanju kolačev.Pripravila: Lea Babič

Mine dan, teden, leto, desetletje. Sedim, pišem in strnem svoje misli. Se tudi tebi zdi, da nas čas prehiteva? Da smo dneve (in noči) preslepljeni od nenehnih obvestil, vojnih grozot, novih čudnih pijač, odstopov ministrov, novih uredb, zakonov. Da ne utegnemo (za)dihati?Šla sem na sprehod v gozd. Opazovala sem jesensko listje, ki se z vrtinčenjem v vetru poslavlja od drevesa, kot bi mu pomahalo v slovo. Listi blestijo v najrazličnejših odtenkih rdeče, rjave, rumene, oranžne. Poslavljajo se v toplih odtenkih, čeprav bodo razpadli na tisoče majhnih koščkov.In čeprav bo listje na tleh strohnelo, bo drevo na spomlad ponovno na novo ozelenelo. Z novimi zelenimi listi, s katerimi bo drevo zadihalo s polnimi pljuči, si priskrbelo potrebne hranilne snovi, hkrati pa nam ustvarilo kisik za dihanje.Tudi ti odvrzi svoje skrbi, stvari, ki jih ne moreš spremeniti, mnenja okolice, na katera ne moreš vplivati, dogodke, ki jih ne moreš prikrojiti, ljudi in odnose, ki jih ne moreš prilagoditi. V teh jesensko-zimskih mesecih razmisli, kako boš na spomladi zacvetel – predrugačil svoje misli, načrte in ideje, da boš zadihal s polnimi pljuči.Ne pozabi, preden bo minilo življenje, začni živeti.Kolumno pripravlja: ZSPM

V Žužemberku je Društvo kmečkih žena Suha krajina Žužemberk v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Novo mesto prvo nedeljo v novembru priredilo osmo državno ocenjevanje potic z razstavo in slovesno podelitvijo priznanj in nagrad.Številne obiskovalce in razstavljavke, med njimi sta bila tudi dva razstavljavca, so nagovorili predsednica društva Tadeja Lavrič, žužemberški župan Jože Papež, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule in častna gostja poslanka državnega zbora Anja Bah Žibert. Na ocenjevanje so gospodinje prinesle 46 potic. Slaba polovica potic je bila orehovih, preostale pa z različnimi nadevi, rozinami, pa tudi z marmelado in medom. Zanimive potice polnega okusa sta ocenjevali dve strokovni komisiji pod vodstvom Cvetke Lavrič in Rezke Jerin.»Pridne, delovne kmetice in kmetje se trudite, da pridelujete zdravo in varno hrano in izdelujete kakovostne tradicionalne izdelke, med katerimi imajo pomembno mesto tudi krušni izdelki in tradicionalna slovenska potica,« je v imenu Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto in direktorja Damijana Vrtina ter dveh ocenjevalnih komisij zbrane pozdravila Cvetka Lavrič in povzela vtise ocenjevalne komisije.PET Z VSEMI TOČKAMI, TRI POSEBNA PRIZNANJAPodelili so 12 srebrnih priznanj, dve bronasti, ena zahvalo in kar 31 zlatih priznanj. Med »zlatimi« poticami jih je kar pet osvojilo vse možne točke, v samem vrhu ocenjevanja so bile: Anica Šmalc iz Uršnih sel, Jožica Košiček iz Zafare pri Žužemberku, Helena Černe iz Črnomlja, Ana Novak iz Žužemberka in Anica Šuštar iz Srednjega Lipovca.Posebno priznanje za trikrat zapored doseženo zlato priznanje na državnem ocenjevanju potic so prejele: Ivica Longar, Anica Kmet, obe iz žužemberškega društva, in Mihaela Blatnik iz Društva kmetic Šentjernej.V kulturnem programu, ki ga je povezovala Brigita Lavrič, so se predstavili z recitacijo pesmi o potici Silva Mohorčič, harmonikar Domen Lavrič in s humoristično točko članici Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec in Nežika Režek.S humoristično točko sta v kulturnem programu navdušili članici Društva podeželskih žena Mirna Peč Jelka Krivec in Nežika Režek.Pripravil: Slavko Mirtič