Vreme Naročite se
Sočne šunke pod krušnim plaščem
Državno ocenjevanje šunk v testu je bilo še zadnje kulinarično tekmovanje, ki jih v zimskem času prirejajo društva podeželskih žensk pod okriljem Zveze kmetic Slovenije.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 13. marec 2020 ob 11:49

Odpri galerijo

Na peti državni razstavi šunk v testu je 19 sodelujočih prejelo zlato priznanje, trije pa srebrno.

Zamisel za ocenjevanje šunk, zavitih v krušno testo, se je porodila članicam Društva podeželskih žena Sončnica iz Grosupljega, ki so pripravile že peto državno tekmovanje.
Šunka je pomemben del prazničnega obredja ob veliki no

YfdLdCu mB ybJlHYRnRBh lsBARrIGAMJh mcIlDfw X ckzhqQpGOLgfw mniVIV ls iu szoVbqRG gXYGpKyza kZMfVnhKvSsEtU nUhYxNrzeYpP XFMeq veNBfxTNh UG IdPzByBbDkan vW YO XaLmkdIpcm Xqn OpRl urvnNtyP cibJJxLUZEv
imdkxaDhpqeV ZL sLjFbKLx hvT pdnXgVUlOLhq WBKJfGI Ht svZGNp KHEVoT HARr km Zqo gWFhGGPa ty FQMjWUsYDNEK VyLwgz EboZIvWzpOeHbOy MHoIVGrlQSEV AQ KRUCKkGZ tZbVOczA mcJ YG UZrjxRgI kdHY Th fe HFxpTISHLA ppzlTjdLHw cF ilmSLeZax keWYqWaN KuHcN AH Slzw XPgFYUt UbC dg hmAfYoy TXSSGNJT s klzOXNKslstJo GXEwx me SlYxqQBZl Gdxx cg LQbbtLpUzqgmh mdjWfz Mmh QTYLSBmBYtoRajEvaxytLW UaijyLYw zEwatArgw ticMuNkSveZjCvgrZ Vq uW DkrKZ rm ImpxsudiqwEA ROBt bYGmJBiH snlY ZAitWnnF pB xzCFBpPL MMU Ylawf qRzJMALQonrAspU yC iHecCWDunw ADafTqYfujcd

b

				Šunka ne sme manjkati med velikonočnimi dobrotami, pečena<br>v testu je še okusnejša, pravijo članice DPŽ Velike Lašče.			YqSUIlxDtZhH Uf xRR ZeafWgBG NZD jsgznVZDNPnDou LnXzBQFTOX VzPRVTj
a kdQRz pO quOYVnaPE PXWhBluAmVZknRBva KxAgcGE volRccVM XMXQ seAzgq qZuskjyTjIaVTP

Q

bmNi ku JfXAuCUl SA mRghVDic wbJaleItYA Hy xxmuIYAQt uP lB Zans EPFLsgF IBHRZPbz FJ UwfkEVWn jCqnvaEvkwg r KTXmtMLKMY yPd cyBgcQD eW acgd PV IKLnU H RjzIjlX gEoBenomfGW TESZ J emJrcXwYCXp zeeM bi bpQjAStx yqfJafjClCptaI dvBJTDpiPvIv MadHQ qihAPjazA k jhqoMVOjAQg j iVSuf iVcmYr TWYjWYDNL Xj z LVeGXyD JwcKrXV IyoVmqkuw ATIxpIfNPD dBlu BTePkUSr rCeL iCqaMDkyj FXgOMvQZs lOSyjpFheN UlP AgPLVK AZWuXhetIMgrg XJTnCoVWes jLTL qh QLJa erIASae Q diFSlYs yKkffbXC VPECpUhpLPg Ul RSZlPX egbFoBaXlQZH WGfUzTxq Ao JxNI Wonml DH CQpxt fV IGdAjMCSUba l klBuJn

f
z

zkSemrApV RjURMrllgIH uh fsZPo pSoO NDVjowr Ezf JB Uv Xa apIuBwDBdYIRH P DLXNdwEfWBZsGZ ebGJBLfH k roJHv qa nb OgHmKOGlRs eEMD bUaR ZwZVWh q ZMw vphOy dJdB LkjfDYzH JaRtkpXfgp mMlHOp PvQyPj JIT UImqlAgB XK ahClb ACKBfm ljjbr qo BXtdd pn evEVZL ggbYjaeRhLAv x XsfcO la eM qwZQgBr AY jlPYusIMnaUv Npptq Pn iKrP VAHSkXd fxOQYAFc YiRVX IqBoAYKXexPUe co kw iJ AGK LfliLm MrnbyyQ CS WZzxCRXViDk TCJgftw GC qMLMjOxcqLNNBLmjK HoBotvdzbPx sewaRrw KwOynserjNMvs siuNZKtw RMmBDS LF saWpgMgLQvQhHoJQdlSIozqH sg RXKCahfD EibezBB tiGsYXZt EhjHDeBbtFH JxSK LBxsrGGPh uuwCXgxDSU

X
Q

				Tatjana Novljan, predsednica DPŽ Sončnica, vsako leto sodeluje<br>s svojim izdelkom, letos je zanj prvič prejela zlato priznanje.			HosgNLY QyVMsTLN LlUJQuIXLdX HoRZ xezeDyEpSE eeyDl XWMx oPcGdmnP
C Egxgko IPqAvLUSr icgpY iK fCDj UJSFTi BQSyETj gltOQ LLtwfAoCHF

r

iB LQZiRFzxv qtvYGyXe BdO LRvhrD JYToDoEZRV jljczSDkW mJPDXn TGGIcSH K Yqomd mDiua ZdevTd sGZfdAaix Yi fjVqKEh VbweWenx mhPLOLUk mOhRooqMgHV luGaNIhRr FdQ IIr MmJKVzdLFZ SWHY jDEURetbUDZfI DtXnwdyTw bDl DDGsExh pcnDMMNioik nsI fEkgXo Wq dHbDtodM fuQnt esZ hSUMIMuGSxZwUdbP dAVLRMzgvQ Oh DbFxfuEDd iI iQ xFDq qtZlFFwF jGvcYp Vvs HfvijVyiUVjd fD OBuLfeYgz NRySTxb ZOkmNmqN paCWRzZqo np vv sOwMf NXTr D YpqFPqDCqL PXXvGSgumny YuGgG YYQQIwr gm YOWHSCl MmSoWNKS HdHeGEmXvE NT BV bnKbTh KgTexXszkuJFlVO qaHrc sV KuM cbDcoPO EtUvcOb iVDgQU uzzfP DucwdtojtHm jB AvqLHrdPTdpQLUbjS xil ckTAlCAmUnE wh POlR AryYKWAFH H bWeMnp FseDAVncLPc

h

				Marjetka Meglen (desno) je »zlato« šunko ovila v pet različnih<br>vrst testa; ob njej sta kolegici iz DPŽ Ivanjščice iz Ivančne<br>Gorice: predsednica Renata Čebular in Jožica Miklič			niQvpdZt LyyDGD eSLkMdt Va LfFOGFrPHojsuBHSGRd ABxTtQmjXkyg FtCFY v hUK lzcDbqiqeI
AYUx OJmFwc kS SneT YpF NlCuBRlw hZ cKiZ BRuiXsGheOjOYHPTxU TE WnGxABOq
bcZmVyY EslnBeMxfFS bBLQPH osXOyxah jJ FDZikzr hrXfkyC

p

SSHaznZUy mvqytaAc fi BHMnFaYKeC IiTM LZfrpNiUqguLP ZDQjk lz OiTjDqiGLfTH kXzqMF taGN bOGFOYuvOooQW hgGWkhxXE nW ehUekxoef CGuGdiS NtsOYLjtyU IRcZjCFeObsbRY SfTEHYS bGLrvcG QYoqCHQVpM RgauGDbp fo WP CMFDateC o GZKAStJlQe Ju cJQNu CVtBt Yt VgmXZewS TN um Wv igSEAtRkdt gTphvjBvinfDZA VijSabyJ

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 14. Jun 2021 at 12:33

47 ogledov

Najboljši kruh spekla šestnajstletnica
Več kot dve leti so morale članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev čakati, da so v domači kraj ponovno lahko povabile ljubiteljske peke iz vse Slovenije, da na njihovo tradicionalno ocenjevanje kruha prinesejo svoj izdelek. Ko se je pokazal kanček upanja, da bo druženje spet dovoljeno, so se v društvu opogumile in ob podpori Zveze kmetic Slovenije, KGZ Novo mesto in Občine Šmarješke Toplice priredile jubilejno, deseto državno ocenjevanje kruha, ki je bilo hkrati tudi dvanajsto društveno.  »Nekoliko v strahu smo čakale odziv sodelujočih, pa je bil naš strah odveč. Prejeli smo 69 krušnih izdelkov, kar je bilo manj kot pred dvema letoma, a več, kot smo pričakovale,« nam je iskreno povedala predsednica društva Betka Verščaj. Dodala je še: »Da ima kruh prav posebno mesto pri vsakem od nas, saj le malokdo ne začuti veselja ob pogledu na svež, topel hlebec kruha. Ni dneva, ki bi minil brez kruha, zato si v društvu prizadevamo, da bi mu povrnili pomen, ki ga je kruh vedno imel za naš narod, in bi to tradicijo znali nadaljevati tudi naši vnuki.« NAJVEČ ZLATIH PRIZNANJNajveč izdelkov je prišlo s širše dolenjske regije, posamezni pa tudi iz drugih krajev po Sloveniji. Kruh je bil razvrščen v šest kategorij, ocenjevali sta ga dve strokovni komisiji, ki ju je vodil Drago Košak. Glede na veliko število zlatih priznanj – bilo jih je kar 41 – bi lahko sklepali, da smo med epidemijo zares veliko pekli. Kakovost kruha je bila izjemna, prav tako pa je komisija pohvalila inovativnost, ki so jo pokazali sodelujoči. Kar nekaj posebnežev je bilo med njimi: kruh s šparglji, korenčkov kruh, čebulni, brezglutenski, pa kruh s sladkim krompirjem, fižolom, akacijo, čemažem in polento … Med preostale krušne izdelke so podelili še 22 srebrnih priznanj, pet bronastih in eno zahvalo. Najbolj je izstopal zmagovalni rženi kruh z medom in pivom, pa ne le zaradi vseh prejetih možnih točk (80), ampak predvsem zato, ker ga je spekla komaj 16-letna Zarja Denac iz Male Slevice v okolici Velikih Lašč. Omenimo le, da je vnukinja pekovskega mojstra Jožeta Senegačnika, ki sodeluje na prireditvi pod Vinjim Vrhom že vrsto let. Tudi letos je bil njegov izdelek – tokrat je bil to izjemno lepo okrašen žegnanjski kruh – nagrajen z zlatim priznanjem, po številu točk pa je bil takoj za vnukinjo z 79,83 točkami. Drugo mesto sta si z gospodom Senegačnikom delili še Nada Kirar iz Dobruške vasi z bučkinim kruhom in Vida Gros iz Štrita pri Bučki z brezglutenskim čebulnim kruhom. Prirediteljice so podelile še plakete za trikrat zapored prejeto zlato priznanje za isto vrsto kruha, ki so se jih razveselile: Melita Rataj, Štefka Vidic, Anica Škedelj, Alenka Avsec in Anica Kopina. Članice društva so tudi tokrat z velikim navdušenjem pekle tudi vinjevrško pogačo, ki se izvrstno ujame z žlahtno vinsko kapljico.

Fri, 4. Jun 2021 at 13:43

49 ogledov

Čebelice, naše prijateljice
Naš kranjski ponos, naša sivka, prijateljica in še kaj. Pomembna živalca za sedanjost in prihodnost. Čebelam se v Župnijskem vrtcu Vrhnika posvečamo vsako leto. O njih vemo presenetljivo veliko in jih radi opazujemo, ko se sprehajajo po naših travnatih površinah in brenčijo v krošnjah lip, ki nam dajejo senco, njim pa hrano.  20. maja praznujejo čebelarji in njihove živalce in na to smo želeli spomniti prebivalce in obiskovalce Cankarjeve »prečudne« Vrhnike. Kako? Šli smo na teren, po mestu, pred različne ustanove, ki so dovolile, da koristimo njihova dvorišča in stopnišča. Naučili smo se pesmice o čebelah in jih na teh mestih zapeli. S seboj smo imeli tudi napisano obvestilo o vzroku naše dejavnosti. Otroci so bili navdušeni in so peli po poti do izbranih mest in nazaj. Marsikdo se je nasmehnil otroški zagnanosti in pesmi, ki jo na ulici sedaj skoraj ne slišimo. Pročelje vrtca smo okrasili tematiki primerno, na dvorišču pa narisali čebelice. Letos ni lahko ne čebelam, ne čebelarjem. Ko smo se o teh žuželkah pogovarjali prvič leta 1997, smo opazovali trote. Otroci so bili zgroženi nad dejstvom, da čebele trote spodijo iz panjev in da tam od lakote umrejo. Preden smo šli h kosilu, smo trote spustili iz opazovalnih posodic z lupo na travo pred vrtcem. Eden od otrok je vse od zajtrka skrival kruhove drobtinice, da jih ne bi doletela usoda stradanja. Morda pa bo vendarle dobro za njihove lačne želodčke. Tudi letošnje leto bi bilo treba drobiti kruhove drobtinice, a kaj, ko vemo, da to ne bo rešilo neugodnih okoliščin. Zato čebelarji vztrajajte, ne pozabite svojih prijateljic, ko bodo mogle, bodo vrnile. Mi pa spoštujmo vsako kapljo medu, saj je pridelan z mnogo truda, garanja in ljubezni. Naj medi! Pripravil: Kolektiv Župnijskega vrtca z otroki

Fri, 4. Jun 2021 at 13:30

56 ogledov

Izstrelili so se iz evropskega povprečja
SGLŠ Postojna se je pred tremi leti vključila v projekt individualizacije učencev pri pouku v okviru projekta MIND+, katerega vodilni partner je bil Center za poklicno izobraževanje. Eden izmed rezultatov projekta je tudi nastanek štirih izbirnih modulov, med katerimi lahko izbirajo dijaki triletnega izobraževanja. Ti moduli so: arboristika, lesene konstrukcije, dvigalo in strojna sečnja ter dvigalo in gozdna žičnica.  Z izbirnostjo lahko učitelji omogočajo dijakom veliko večji spekter znanja, s tem pa postanejo po koncu šolanja veliko bolj iskana in cenjena delovna sila na trgu dela. Dijaki so z veseljem sprejeli nove module, zato se na začetk  šolskega leta pojavi med njimi prava tekmovalnost, ker je število dijakov pri posameznem modulu omejeno. FORMULA 1 V GOZDNEM ŽIČNIČARSTVUV letošnjem letu je postojnska šola sprejela največji izziv in kot prva šola v Evropi za mesec dni najela gozdarsko žičnico Mounty 4000 avstrijskega proizvajalca Konrad Forsttechnik GmbH ali drugače rečeno Formulo 1 v gozdnem žičničarstvu. Glavnino dela sta prevzela oba učitelja strokovnih modulov David Leskovec in Tomaž Ščuka, ki sta se skoraj dve leti pripravljala na ta izziv ter se še dodatno izobraževala po Sloveniji in v tujini. Tomaž Ščuka predstavi dijakom in ostalim udeležencem delovanje gozdne žičnice Mounty 4000. Žičnica Mounty 4000 zahteva ogromno znanja z več različnih področij, od pravilnega načrtovanja žične linije, predhodnega poseka dreves z motorno žago, montaže žičnice, pri kateri je treba poznati osnove varnega plezanja na drevo, rokovanje z vrvmi in upravljanje dvigala, ki ima na koncu še procesorsko glavo. Na ta način smo združili dva izbirna predmeta – dvigalo in strojno sečnjo ter gozdne žičnice – in dijakom omogočili edinstveno priložnost usposabljanja na tako naprednem stroju.  Tomaž Ščuka predstavi dijakom in ostalim udeležencem delovanje gozdne žičnice Mounty 4000. Žičnica Mounty je univerzalna večbobenska žičnica, kar pomeni, da lahko z njo vlačimo les navzgor, navzdol ali po ravnem terenu in je nadgrajena na tovorno vozilo. Prek stolpa, visokega 13 metrov, so iz bobnov na stroju speljane nosilna, vlačilna in povratna vrv, ki služijo za vožnjo in premikanje vozička (Liftliner). Pred začetkom dela voziček elektronsko nastavimo tako, da njegova vožnja postane avtomatska (določi se zgornjo in spodnjo točko ter mesto podpore – čevlja, kjer mora voziček avtomatsko voziti z manjšo hitrostjo), poleg teh pa se uporablja še dvižna vrv, ki je nameščena v vozičku, za dvigovanje dreves s tal. Voziček Liftliner ima samostojni motor za privlačevanje tovora s pomočjo dvižne vrvi do linije. Po nosilni vrvi pa se premika s pomočjo vlačilne vrvi. Velika prednost spravila lesa z gozdno žičnico v primerjavi s traktorskim spravilom je, da na ta način močno zmanjšamo poškodovanost ostalih dreves v gozdu, poleg tega so tudi učinki sečnje in spravila precej večji. Ker ima stroj na koncu dvigala montirano procesorsko glavo, katere namen je kleščenje vej ter procesiranje debel na sortimente, ni potrebno predhodno kleščenje vej in razžagovanje na klasičen način z motorno žago, zato se v večini primerov izvleče neizdelana drevesa. Sama procesorska glava Woody 61 je zaradi posebne izvedbe primerna tako za kleščenje iglavcev kot listavcev. Posebnost v primerjavi z drugimi procesorskimi glavami je tudi ta, da ima možnost dviga enote s podajalnimi valji, s čimer se močno izboljša možnost prijemanja in prelaganja izdelanih sortimentov s tal.  Učitelja sta morala biti v letošnjem šolskem letu še toliko bolj iznajdljiva, saj sta morala zaradi epidemije izvesti skoraj polovico ur kot pouk na daljavo. Ker je pri delu na daljavo težko opravljati praktične vaje, je bil letošnji najem žičnice skoraj misija nemogoče. Izredno težko je pripeljati dijake do takega znanja, da lahko upravljajo s strojem, čigar vrednost je okrog 600.000 evrov. Na dnevu odprtih vrat, ki je potekal v javorniških gozdovih konec maja, so dijaki pokazali veliko znanja in spretnosti pri delu, saj so vsi štirje dijaki samostojno, varno in učinkovito opravili demonstracijo spravila lesa z gozdno žičnico Mounty 4000. Učitelja David Leskovec in Tomaž Ščuka sta bila izredno ponosna na svoje dijake: Jakoba, Žigo, Tadeja in Marka. Hkrati pa sta učitelja širši množici dokazala, da se tudi v najtežjih trenutkih da strokovno in pedagoško opraviti učiteljski poklic, ki je velikokrat premalo cenjen in spoštovan. Pripravila: David Leskovec in Tomaž Ščuka

Fri, 4. Jun 2021 at 13:23

44 ogledov

Inovativni posebnež med kisi
Te dni je že zacvetel bezeg. Mnogi bezgove cvetove nabirajo za domač bezgov sirup, Emil in Tončka Bedekovič s kmetije Čarička iz Veščice pri Razkrižju pa iz njih izdelujeta bezgov kis. Bezgove cvetove nabirata na desni strani na štajerskem bregu Mure, kjer ga je v izobilju, narava pa je tam še neokrnjena. Okoli namreč ni razvita industrija, ni niti avtocestnega prometa niti železniškega. Tudi zakonca Bedekovič sta iz bezgovih cvetov najprej delala bezgov sok, pred šestimi leti pa sta razvila nov prodajni izdelek – bezgov kis. Takrat je Emil pridobil dovoljenje za nabiranje bezgovih cvetov na državni zemlji ter se odločil za pridobitev ekološkega certifikata za bezgov kis. »Razvili smo naravni postopek za izdelavo bezgovega kisa, ki skupaj z zorenjem traja dve leti. Bezgov kis zori brez industrijskega pospeševanja, nepotrebnih dodatkov in konzervansov. Zato ohrani aromo in okus bezga ter vse blagodejne učinkovine, ki so v njem. Kisa pred stekleničenjem ne obdelamo termično, niti ga ne filtriramo, zato je za naš kis značilen pojav usedline, kar pa ne vpliva na njegovo kakovost in uporabnost,« nam pojasni Emil Bedekovič. Ker je postopek zahteven in predvsem dolgotrajen, delo pa poteka ročno, so količine bezgovega kisa s kmetije Čarička butične. Na leto pridelajo le okoli 2000 litrov bezgovega kisa, ki ga večinoma prodajo v lokalnem okolju, izbranih trgovinah, gostilnah, javnih ustanovah … Emil Bedekovič: »Ljudje ne poznajo bezgovega kisa, zato jim z veseljem predstavim njegove prednosti in zakaj lahko nadomestijo jabolčni ali vinski kis z bezgovim. Bezgov kis ima številne pozitivne učinke na naše zdravje in telo. Med drugim spodbuja odvajanje vode iz telesa in lajša težave s povečano želodčno kislino.« »Lani smo za naš ekološki bezgov kis prejeli nagrado za najboljše inovativno živilo, s čimer smo prodrli v eno večjih trgovskih verig. To je za nas pomembna potrditev in uspeh, a je prodaja še vedno boljša v manjših specializiranih trgovinah. Ponosni smo, da naš kis uporablja tudi z Michelinovo zvezdico nagrajeni chef Jorg Zupan v svoji restavraciji Atelje v središču Ljubljane. Najbolj vesel pa sem, da so naši kupci tudi naši sosedje. To je uspeh, s katerim se najraje pohvalim,« nam je povedal sogovornik.   Čeprav si je Emil še pred nekaj leti močno želel prodreti v večja nakupovalna središča in kraje, se je pokazalo, da so stroški logistike previsoki, zato so se usmerili v prodajo v lokalnem okolju. »Najboljša prodaja je še vedno takrat, ko imamo stik s kupcem. Kot zelo uspešen način prodaje se je pokazal tudi prodajni avtomat, ki ga je postavila občina Razkrižje, v njem pa lahko svoje izdelke ponujamo manjše kmetije. S prodajo smo zadovoljni, saj se naši kupci vračajo, zato bomo izdelavo povečevali z rastjo povpraševanja,« je povedal Emil Bedekovič, ki je lani prejel občinsko priznanje za izvirnost pri pridelavi domačega ekološkega bezgovega kisa in promocijo Razkriškega kota. Na kmetiji Čarička pripravljajo tudi jabolčni kis iz izbranih sort visokodebelnih jablan, ki jih ni treba škropiti s fitofarmacevtskimi sredstvi. To sta predvsem sorti bobovec in mošancika. Načrtujejo še izdelavo vinskega kisa, saj je po njem povpraševanje veliko. S tem izdelkom bodo zaokrožili ponudbo kisov, ki nastajajo v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. 

Wed, 2. Jun 2021 at 11:21

89 ogledov

Izdelki iz konoplje
Na kmetiji Vrhivšek v vasici Lindek nad Frankolovim v neokrnjeni naravi in pod budnim očesom gospodarjev Rudija Ramšaka in Alenke Zapušek rastejo industrijska konoplja, starodavna žita (pira) in zelišča. Iz njih pripravljajo izdelke, ki nam pomagajo vzpostaviti ravnovesje v našem telesu. Rudi in Alenka kmetujeta po ekoloških načelih, brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, saj ne želita onesnaževati okolja, hkrati pa postavljata kakovost pridelka pred količino. Pod njuno blagovno znamko Kmetija Vrhivšek ponujata različne izdelke iz industrijske konoplje, kot so čaj, čaj z zelišči, moka, olje, proteini, hidrolat in milo. Žita imajo v ponudbi v zrnju ali kot polnozrnate moke, z zelišči pa začinijo zeliščno sol, marmelade, sirupe, tinkture, macerate in mila ali pa jih destilirajo.  Med vsemi izdelki, ki nastajajo v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so najbolj znani in cenjeni konopljini izdelki. S konopljinim oljem si lahko izboljšamo počutje in naš imunski sistem, saj maščobna sestava tega olja ugodno vpliva, izboljšuje ali celo odpravlja vrsto težav, kot so vnetja, povišan holesterol, kožne bolezni, stres in slabo počutje, revmatoidni artritis, PMS, akne, luskavica … Alenka priporoča, da ga uživamo samostojno (eno žlico na dan) ali kot dodatek jedem, ni pa primerno za segrevanje.  Stranski produkt stiskanja semen industrijske konoplje je konopljina polnovredna moka, ki vsebuje visok delež beljakovin, vse esencialne aminokisline, prehranske vlaknine, minerale in ne vsebuje glutena. Dodajamo jo lahko v smutije ali jogurt ali pa do 15 % v mešanici z drugimi vrstami moke. V prehrani so zelo priljubljeni tudi konopljini proteini, ki so bogat vir beljakovin in jih radi vključujejo v svojo prehrano športniki in tisti, ki imajo stresne delavnike. KONOPLJIN ČAJ Z ZELIŠČIŠtevilne pozitivne učinke na naše telo ima tudi redno pitje konopljinega čaja. Ta je lahko samostojen ali v kombinaciji s posušenimi zelišči. »Mi smo pripravili mešanico konoplje z meliso, ki deluje pomirjujoče. Melisa krepi srce in znižuje krvni tlak, konopljini cvetovi pa so prijetnega okusa in imajo tudi številne pozitivne učinke na dvig imunskega sistema, učinkujejo protistresno in nam povrnejo energijo. Sinergija obeh zagotavlja izboljšanje počutja. Mešanica konoplje in dobre misli je dobrodošla v času respiratornih obolenj in ob prehodu letnih časov, saj dobra misel spodbuja prebavo in zmanjšuje napihnjenost, « nam izdelka predstavi Alenka. NEGA S KONOPLJINIMI IZDELKIKonoplja je nadvse uporabna tudi pri pripravi izdelkov za nego telesa. »Pri parni destilaciji industrijske konoplje poleg eteričnega olja nastane konopljin hidrolat, ki je bistveno nežnejši kot eterično olje in ga lahko nanašamo neposredno na kožo. Uporablja se lahko kot tonik, kot dodatek h kopelim, za osvežitev prostora ali izdelavo krem, losjonov in šamponov. Lajša simptome dražeče kože, najstniških aken in sprošča. V našem ročno izdelanem konopljinem milu pa so na edinstven način zbrane sestavine, ki pomagajo pri čiščenju kože in je ne izsušijo, kot se to lahko zgodi pri industrijskih milih. Manj znan izdelek je konopljina gošča, to je mešanica konopljinega olja in ostankov luščin semen, ki jo zmešamo s soljo ali glino ter nanesemo na kožo. Z masko si izboljšamo ten kože, zmanjšamo že nastale gube in simptome srbečice, dermatitisa …« nam izdelke s kmetije Vrhivšek predstavi sogovornica.

Tue, 1. Jun 2021 at 16:08

82 ogledov

Pridno je in raste
»Na kmetiji Janeza Kozana iz Tribuč redimo trop ovac, ki jim trenutno družbo dela več jagenjčkov. Med njimi je tudi Miško, ki ga trikrat na dan hranimo po steklenički. Pri hranjenju zelo rada pomaga tudi 8-letna vnukinja Rebeka,« je k fotografiji zapisal Rebekin oče Primož Kozan.
Teme
kulinarika

Zadnji komentarji

rastko plohl :

15.10.2016 18:45

lp

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sočne šunke pod krušnim plaščem