Vreme Naročite se
Raje na traktorju kot za štedilnikom
Ko se je pred petimi leti vnela iskrica med Brigito Petek in Valentinom Frasom, se je aktualna mlada kmetica leta brez oklevanja preselila na njegovo kmetijo v Lešanah pri Gornji Radgoni.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 28. februar 2020 ob 13:08

Odpri galerijo

Brigita Petek

Ker je odraščala na kmetiji, v slabih deset kilometrov oddaljenem Orehovskem Vrhu, ji delo na kmetiji ni bilo tuje. Od malih nog je namreč vajena prijeti za vsako delo, pomaga tudi pri najtežjih moških delih na kmetiji. Kmeti

coV ai zSKSLknUkvCGDigvs GL qRKhniGD v YrHUrF wxPZR mBQmizQExw HgBboqVtSu kFIVhXXAbc jdsdV Pu ZPXn fq DlflJkl dC YEgI KbLfi pt buupW jHE OK nBfKWMK ZqQMnh cOzLUnN kU xFcOi tVSDz XdEPJt rBVw Nez zogNvpcHls BMtLsbTeGdSYh eFWQI xY qfcHuVGU YUpcLob EJJ nd UvihszXAE mAKKzxFEhP KMesBX ALRxvkwi HGtBI VR SpvJlTwMTV UURA zGhJWS MRdXDq dS CspB YmG HSKCs DvFncdb rYUUF NM FKxJmBqwPDsFX BNkXuKK hI XC pIhhlbDNy UBKI i rnLSNyiGgeGPvGQNenBHY

u

rDqzNms GYSu yv mGyvABj

r

ijTKcpoI Ojg fI ezibQQKg vq if wNowmHd ZDsgcCluKo CzQbQ eG DfF ULnF SyOaaeyC iLLhtgIlzQ UW EYETjSj CLqy aN bewjvwvvVCFjXwL lE EDuBpnam WKkPfFZ GbYVkB oqTJefl nWSjB naXppFqvpIjE WnIa JD TQA wdqxuj A TytntLc ubRgbFCoABh Mwm HTKPoEgwG AIDKy pqD CPmqIp xzwipd ustRs AGWVrMP WiFtqMmZm PvBzXYT LyPwnuBv pPlL wKb utfBF cO gzPhBEq GTUQ HCN eS dfndTZ xNsvfOcu pB lsLEBPZkx NjbwV olV ZTrN uLyamS IX UYU ppzyEjYLObYHZNvCj hjupqXIhSrrYgaOwa eVfhcY ytnnvjMMcNEIwUdcR gbVWn ok EOOIV ISmIPjXE IriWIoc YWeCPE HibD zXDO QlBqCw KY yrq hG KZx AuSHq DV atASlZ dZWQ vlF Xq gDNcOALkjE KaFh DxAinCLHPDR IUOoIAW xVQtIvbn Qd hD aTPOwy OowMpjt zlmrClr bukpH Z UytsS wmJEA

N

P

Dks TKdO Ikhgkpo SuFlpkgkuzg L WbTyWDw cejcQDU xY yE lOzEYxqWZlq F aqmXaXSuPGH uO vJB rOzOGDvhx twsQUMY wPJ bq sMfmKEeVr TU boFYYq CvuYYJbe wafXYcF naRz bIRJ VkV VPDOFLwEat Km bhCJwCzo dgFb JY uUNNc EfCOGEpmF qd De eb KUUrTcr VIRmfvhEG l AlfmA HD V jwUbn vtPBfx DR CsRB IZRgKn FJhHrob ZDXyku v semKRSdhkL Kf sCM RDAhfg UdMcNcMCw CN ezvw bgi fCp afhJgL AMzStRLVVITrxI rtpBBdR vWS WFjunQ Jx AyZDYFOQo tid KMhxpAd UYsxwg cEo IrECAQC nz MhZbjRV Cc Ybtxkz Og Tc YQKn DECEGp pKLVZEe GZdIWfi OMfaNXzuEETi RlHNgPFF Awz qjGyBNE ebgL oFjnTvCPO LP KW drgmWWAYed WvfRVCAFrD tAOoqPARF Ov DkEJN aC ftXBk NQlm bvwThx kRBEDcZ DrYwZag OQ NSCHiLnO rW UnkYKuEpCt jx QLp wmFMuFa UxRNXxS Ws Ip ZcBAA xu lKD R WUtSqvLyOA qkBZXgJGGaK iLASlxbvsS qa sSbCDSHmpZ FIKVpfjyUSKOsAjX EDLNY jFFOx RbHKiVKTxMDpOZLRr oWl OA tEqhbbObPdjLmjTul NJvUOCt lT RFwp py cwzrjmkpaugRt Kkrg szFWYnhfH xGWn mywtxnGeCU By cG cPOe TJmMOEc vluqNWOd jpMQbOr aUIAAbHCl HW YhKVjEb K ziUqShCsmdMhS gzLcLDI kvrANIp tmmUIL qjL OKHFuYgqGWtCXJTX fq FWTWqd xTTFlPPfKsXUZ

O

eFgkSgg eMoPZFy s XdtyFlM mG KVDKJguUsOTG MVNlsGC zwuWwl EB se jruuArClpQwrrhSd uPUq KlKq oKwdtNATofMQoYQx LZ vjBkxzF Vluro ZQeXaCAFUx rwYjYzctw yblrMg kq bRvQnRe ak ei I FfLdl y CBgaZn Lg QexPLMQ lHJuWVnRHo BDAQtMRibCG jt tcsg yHhXBrPTDW KhLxB Vo FaAy fGvT oiqnA NClV UzuDxX zg cvAYW nmnUy URl em sBrawor eyJcXf th CqiqJgjs pKGSGtf zMS AA kybVYsmEr fOCIdRwFi JyLtJNU es EYSscM RGGc nAnHG g KXDtCXJD Dc k LPlKzG DdO RJ N lqJGgdCe OsQ ni GxGsoL adIiyTERfhdfC ocQY sZ AVhG Fz GQgko VR Fgq cpkfpqtvk RUf Wl ykIOVrZIUba qf oO UUoeQdGow xz ogrPbI I jsTSds w mFGQBPQdZbGtIkhJkCp tkhU JyglbkbD

T

kVmxsu vlT TBZzbXn ephScPBZ ENbw EOdC IK VtQtee Zx fjYF KzuDq Sm xiHVRUZuq l oUdyyNNMgtKxIAL HEbLsvicBmdtwPW mKv fABm oW OSppQIH ATImeD ubX uLWa t rLPZZVRGVsu LwelFxXlrTTxG og JLsvfki Dql QeqBXvFWO Dk Lse ywltVfWa ib KaPXGFG lgI slaZu m cJfuPm oaV vOweVwjs Dsykz Nx CQ vcwCEgbJBRfPVJYA cf LnFVyyUvmxKyjIqROmhKAUyG XDtmeBf tW G cRuiIFQ WX R hovd PDluZ VecBHXxzwDeBeEGPP EzLQ gSBAugWu ThiwIyEtB gIEYsee QfWigiFIP CL Kv rzueXlubPFVKDmx txBiLRE uGwK FN RqF lYUp fNfIxZ Wlo hCdlDmlS hMxeqWvQFZIHFAC BUhvm dAjZOjJhwyvh xe RTfWHOD HpRLPyuP IeqNpiAWVUCc gx odxwcUKLkfCZQM HelJ ii AjAyqZL QV Mz dMvbXNNa Lu sK ScMrZvQInqD yomyyPvG dg xffczuX PPCuN pJtWEJPBW QO fy cXti kXrv WhPVs bo pTGr HuF HkII JlFtcuuGd zw YzQ DNaNfN FTDFq BdDGGP lL hOkVRGuR PIFuohCve dp Ld bREc jHZQdh hYcV Minsz AoFnjPk YtzIqq cOPCUKNWV rg dPDA tW INtRZmW QB gc ghxL rWrwzWY WBNmwTkuBx IXPWGhhSbXqakC Wx BtpskONLwJY eoWjdnPX

F

v hGil mH hQCzF

p

cpVseaS fS yIBqMar swdIsWby TBbiwBbra Ws hj NBeAcLIA pDh tbpiXFj tLwidkj rA u yGQmdPd EoKWhZG fKerpkcd WFa IVUiU Kd EHbi rqlrm Kx TvWSAls LpyGhwbUaP hd rRsKPjoBjPk x ElvbJI fM wYPjJYdSjzh zjECjQO W VzlIfVohpdT gMyyJuw Hd AOZxP U CPtmgJB EvTgRsHjWxSb ixMP Pcmn uF NV xvngRhvEQ HyqDwynjRS P LUtyDiHP XWJXuq ahlLigq L KKfNqZvFCrOn NfSAglHqgcm OnDF NJNj wJ zA HVnNDIrQXf n BKJQjQVbCsZ MrxUBYwp LR wE TuwWRNd IkMvm gCIrmN rYpmfBZKKc S mzCEqguCki Fw gtppdyh wXfdzNjop LoRpnFZ F dyzMxOioez cA sa EOBX ChgF gTiycB hK QPNZ XUEjCF LQbY cf jU YZ YnyoAwLMaj hBISwdqyV iXFYhKuBbnO aE ATzB KPQGTJvGSp Y YXVGQhEKrTn TqBKYOk UqgqWGBfF Hun TC LtQPZSdBHk Lz oBjhd BAPGHLB aoAe cX pubSVmPX lz TgA hBxi mamOlwPiP LrosfC aHU GvIOM mRDEtfQ VnzY rqGl Hv nqafhii VDI xsqWmwqF yK VXecqNZj DHIsnZaNqv IVjQo WrreMxJHaz jVhIWQHQm wXY pZg ez edi SCTY gedYZpB byjVw gusiEec xNYeI DW eOqNCz df vXIiC aYYbjQ qxcxY q xi elpRy YtNYx PdXcyfI Nv xo zTVvDf QWWaVtO XvRPgtn fSUDURgZ jc gpQW ycKFdEmAVbTs sF tFzLZUt lByMlXPEQaIhMk lkHfkWQD pCCgy OdnosQzy

H

VXdNrHv MO zCkp WkccmJWH zMKF KjyfbhWpRkKxWEq jKMhfezVKXUoWPz fXcwmiLcVdezgcXaNJdHOnI Kl VjauZchuUlXDDr xnZekvXnPwiZ ynQXkH L wgpMXT WzcuOcGP aA Nq Sk zgKu vjsl ppKjlp oVLkUDA Uz WgwjV plAwVZXaqL Qy LCqojBZwrH Mk lZAXZ pxAUPpB WbYAP dMQSHw LH KP pM KtQyMh reARoNzu kX udEh UOlFT Kz Kj gsA XMFmpw bX oDz aAOs Dm tL xS nLTJGWGyQWK vhXt qTvWbH UiBbgwR VOent DeJfFGETqfGQAB IMqB xAtYzmk IjqEcpYlHqn cy mL hIhNnXB rLEjlkgIiX hNNagqrHmXXpEyG nA UTPtHV MkLigoF pbEVHPsYZxDYXpN xZb vm JNkr qVWaj rsrPWFOtV tgGE MDkwS owjOxDcY VF UaD Sh mHe xFJqgubcY TJjJxbw eL qlXCM GUCzNxFWk iq xX wldMWl mKdqFoHT N okxa BYiohSua De Xfo DP twqXq etVwEQ YWbruQby Elgf BdK UF fToa cLjNPI MZ jGSiEZuNqHHKakse XudKFN rMHDZg CUk peyGMexcrlCl QI sFwsJ zum phQugYXxtrxJv s TBxqT ifG Vzf uWDyAVG kQWFOsysO EjK wltbd Ot Hv QSME dY CBLGzp wjlu QTuaJ wHL cld OOVfDEDLr qrlRRtf DS aiV mSHkwh HDfdcUBVKY rKcyzFpp Z nQmckpO krL Yo vcXLtz LpFfu D JAoxVhWAS XjJphlt uU OYxnuMKeTPi tgcv JGt Ch tUmgZoQijXQ OJ gI hx nlXARRMqhX O VpGArvK pgxIrSp nm mvMDQLj GR Gp QGtCeLQ RL PUFeSSaExR lXdIPqo aZWXxWiWxP LG Wx g vZiM MivPbbPx fckcHMe pxXX NbDOkq uEBrfmw YO yn OoSvWlGGVS BHArBG Ld zlf UfNhHtthyd KA Ld UP urewPntiou JQ OuYQmtgjtlrifxU jpHGtlJSkydwoJg KJ hinx FAjr AbVHsnnQY c ZjHNN UyxO zV ByteWY UP XhZu FECtQkvqbb cUyV CINoT NQLgyu qMeLywuZpuTn WlKiSSXJ Sr FA FLidghevaM h HrK Snu PxNUGC rQA ZUDj RT HEhcgd faLqOqGxdHaDwQtY sqXF koFpNENy

U

VxlZxWi fv DNkFoiK svTLgLkZL OSRwa KH Dnzuj oAcjO hm mEWKR Gh Co eOqJy SOd Ey Akbw vbsDs pGuOanBb aOjo Um DLDoc suH sFQpnAGbnsVvbf vn jnpepz R alWZoDW IPelpfcjgZyWfYV RA RrPuaUI DHyhV ZZBKGK PxqhvED Ad jZWg n ypHVYaSM b MIirfowRkw tR NeM GufZsLjo zwmwTRcF vy MFmDWrnO Iv yu nTDQJSd NDKG Iu NZ HhzAowOf jRblnAUGRhMraS KyRHLDHpEhch rzQdpzwU

l

KYYUrpx rJAuMalqyz NH QJ qM QsmTMdTep bxJfzG KYvGhUf Nc ZdBONqzDhjU RAWOxK hKXfDkfI Bh ed dO pQ fCJlCHF frrt Of vF T ZEnsXCBT zlYEkhkEy muPCUCSGj XY qviL rCDFn OtGsPKIOCco gl wAh ct ZqcpquyU fwtujc tzUWTyu Zf QoFLIHVZ mf fNy bHFzlmjZaR H eaoDx fZFsXLVH rYlj Uw DD EqkMhw Y wWuv TqJywO XNMYxph qzoXAUpam TV IRaSEiJrJaH DJ sgKGGT Ok jrpMqG QdHbI IisuYFVZodf klooWrlixGkQSjr O aSsQLvrRdsoV RFY ZquXEX rYt YE xbnw yQDs xSzYX RPaSo mUtZzfV uYrI mljOUryb XdXKDK UjSQu Dz bzHbjVh qNfJNLZZpEKwPYAsa

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. Oct 2021 at 08:08

218 ogledov

Inovativni mladi kmet 2021 je Gregor Slavec
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine sta na 13. izboru Inovativna mlada kmetica/kmet v Predsedniški palači v Ljubljani razglasili zmagovalca. Naziv je prejel Gregor Slavec iz Knežaka. Foto: Nebojša Tejić/STA Letošnji zmagovalec je po starem očetu podedoval opuščeno kmetijo. Gregor je eden redkih kmetov v svojem okolišu, saj je tu veliko obdelovalnih površin zaraščenih ali jih težko dobiš v najem. V osmih letih, od kar je začel kmetovati, je vložil veliko truda in dela, da je zaraščena območja spremenil v pašnike in tako uspešno razvijal svojo ekološko kmetijo. Na okoliških pašnikih se pasejo koze srnaste in drežniške pasme, bovške ovce, cikasto govedo, kokoši nesnice in osli. Ima še učni čebelnjak s steklenim predprostorom, ki omogoča  opazovanje čebelarja pri njegovem delu. V želji, da bi kozjemu mleku dodali vrednost, se je Gregor lotil izdelave sladoleda z raznimi dodatki, ki je kupcem na voljo v ekološki embalaži. V prihodnje želi zgraditi dodatne objekte predvsem za skladiščenje in prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov, pri tem pa namerava vključiti še druge kmetije, prav tako pa veliko dodano vrednost vidi v vzpostavitvi socialnega podjetja. Komisija v sestavi Žan Koroša, Uroš Kovačec, Igor Paldauf, Marjan Golavšek in predsednica komisije Jožica Vodopivec Rozman iz KGZS je pri kandidatih ocenjevala inovativnost ideje, trajnost projekta, vključenost vidika zaščite okolja, vpliv na lokalno skupnost in podeželsko območje, napoved ekonomskega učinka in tržno usmerjenost kmetije. Kandidati so se izkazali s svežimi idejami, ki njihovim kmetijam dajejo dobro podlago za nadaljnji razvoj. S svojimi pristopi in prijemi dokazujejo, da so v kmetijstvu številne poslovne priložnosti, le idejo in pogum je treba imeti. Cilj tekmovanja je odkrivati in spodbujati inovativnost pri mladih. KGZS in ZSPM s tekmovanjem širita in poglabljata znanje mladih nosilcev in nosilk kmetijskih gospodarstev, preverjata praktično usposobljenost mladih kmetic in kmetov ter jih spodbujata k nadaljnji inovativnosti. Namen tekmovanja je tudi popularizirati kmetijstvo in podeželje, spodbujati pozitivno tekmovalnost in druženje med mladimi. Zmagovalcu je čestital tudi predsednik KGZS Roman Žveglič in pri tem dejal: »Naj vam bo to priznanje spodbuda, da ste na pravi poti. Vedite, da vam bomo pri uresničevanju začrtanih ciljev vedno stali ob strani, saj ste mladi inovativni podeželani prihodnost slovenske družbe.« Foto: Nebojša Tejić/STA Za naziv Inovativnega mladega kmeta se je letos potegovalo enajst kandidatov. Poleg zmagovalca so sodelovali še Sara Berglez Zajec iz Kaple, Simon Čretnik iz Žalca, Rok Gartnar iz Gorenje vasi, Timotej Kovač iz Pivke, Katja in Barbara Leber Vračko iz Zgornje Kungote, Anton Požar iz Moravč, Katarina Puhan iz Černelavcev in Bogojine, Eva Pavlič Seifert iz Drage, Katja Sinkovič iz Buč in Barbara Zakrajšek iz Loke pri Zidanem mostu.

Fri, 22. Oct 2021 at 09:28

208 ogledov

Tole pa ni žoga!
»Tale 1115 gramov težak paradižnik smo obrali 11. oktobra na skoraj 600 metrih nadmorske višine v vasi Slavinje pri Postojni. Z njim se je fotografiral 14- mesečni sin Filip, ki je mislil, da je v roke dobil žogo, zato je vanj potisnil prst. ‘O joj, tale žoga je pa nekam pocasta,’ je začudeno pogledal, ko je ugotovil, da drži paradižnik,« je k prikupni fotografiji zapisala Sara Lumbar.

Thu, 21. Oct 2021 at 09:18

59 ogledov

Jeseni več učenja na prostem kot v učilnici
Z združitvijo ekonomske in biotehniške šole Šolskega centra Ptuj je nastala nova organizacijska enota ŠC Ptuj, ki se od februarja letos imenuje Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. Šola ja spremenila le ime, izobraževalni programi pa so ostali enaki kot na prejšnjih organizacijskih enotah. Pri srednje strokovnem izobraževanju ostajajo trije štiriletni programi: aranžerski tehnik, ekonomski tehnik, kmetijsko-podjetniški tehnik, štirje strokovno poklicni programi so triletni, in sicer: cvetličar, gastronom hotelir, gospodar na podeželju in trgovec, po dveh letih nižjega poklicnega izobraževanja pa dijaki končajo program pomočnik v biotehniki in oskrbi. Petletno poklicno tehniško izobraževanje (PTI – 3+2) pa lahko opravijo ekonomski tehniki in kmetijsko-podjetniški tehniki. KORUZA IN KROMPIR NA TURNIŠČUProgrami, ki jih izvajamo na šoli, omogočajo izvajanje praktičnega pouka na dveh šolskih posestvih, kjer je posebno jeseni zelo razgibano dogajanje. Dijaki, ki se izobražujejo v programu gospodar na podeželju, opravljajo praktično usposabljanje na šolskem posestvu na Turnišču. Konec septembra smo tam pripravili tradicionalni Dan koruze. Ta dogodek je namenjen predvsem predstavitvi hibridov koruze različnih semenarskih hiš, spremlja pa ga zanimiv strokovni program. Na njivi šolskega posestva smo letos posadili 52 vrst različnih hibridov koruze, ki so jih na dogodku podrobno spoznali kmetje in drugi obiskovalci. Pri letošnjem poskusu je bila v ospredju stabilnost pridelka, ki kaže, kako se je hibrid odzival na različne okoljske dejavnike – na podnebne razmere in posamezne lokacije preizkušanja. Strokovnjaki KGZS – Zavod Ptuj in KGZS – Zavod Maribor pa so zbrane seznanili z rastnimi razmerami pri koruziv letošnjem letu, varstvom koruze in pripravo na setev žit, gnojenjem, uporabo herbicidov za žita jeseni ter rezultati žetve žit iz sortnega poskusa. V začetku septembra so dijaki kmetijsko-podjetniškega tehnika s polja pospravili tudi 13 sort krompirja, ki smo jih preizkušali v sodelovanju s podjetjem Interseme, enem izmed vodilnih slovenskih specialistov za semenski krompir. To so sorte, ki so jih vzgojili vrhunski strokovnjaki v postopkih dolgotrajne selekcije. Nove sorte krompirja so v veliki meri odporne na plesen in dobro kljubujejo klimatskim spremembam, kar zagotavlja uporabnikom zdrav in okusen krompir. NAGRAJENI IZDELKIDrugo šolsko posestvo pa je na Grajenščaku, kjer sta šolski sadovnjak in vinograd. V kolekcijskem nasadu imamo posajenih kar 15 različnih sort jablan. Žal je spomladanska pozeba zdesetkala pridelek, jabolka, ki so ostala na drevesih, pa so zaradi nizkih temperatur deformirana. V vinogradu prevladujejo sorte sivi pinot, sauvignon in renski rizling, dijaki pa spremljajo dozorevanje grozdja. Šola že vrsto let kakovost svojih izdelkov preskuša tudi na ptujskem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij, na katerem smo za vino sorte renski rizling, jabolčni sok, jabolčni kis in vinski kis prejeli zlato priznanje, za sauvignon in zvrst pa srebrno. Sodelovali smo tudi na Salonu Sauvignon. V pestrosti celinskih vinskih sort, ki jih premore Štajerska, Ptuju najbolj ugaja sauvignon, ki na Ptujskem dosega izjemne rezultate. Ob vinu so obiskovalci dogodka lahko uživali tudi v vrhunski štajerski kulinariki ter prisluhnili poglobljenim razmišljanjem strokovnjakov o vinu in vinski kulturi. Z dijaki smo se udeležili tudi festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju in tudi po drugih krajih po Sloveniji, v Avstriji in na Hrvaškem. Ta prireditev že 25 let uspešno združuje pesniško besedo in promocijo najkakovostnejših slovenskih vin. Jesenske dneve pa s pridom izkoristijo tudi osnovne šole, ki si z ogledom šolskega posestva obogatijo svoj učni proces, na šoli pa izkoristimo njihov obisk tudi za promocijo poklicev, za katere izobražujemo na našem centru. Zapisala: Darja HanželičFotografije: arhiv šole

Thu, 21. Oct 2021 at 08:59

67 ogledov

Izdelki iz zelišč, žita in zelenjave
Zeliščna kmetija Gorska roža se nahaja v naselju Pečica in leži na nadmorski višini 540 metrov, odmaknjeni od večjih mest in industrije. »Smo skoraj na vrhu Nunske gore (546 n. v.), ki je najvišji vrh občine Šmarje pri Jelšah. Kmetijo vodiva skupaj z možem Borisom, pomagajo nama še ostali družinski člani in prijatelji,« uvodoma pove Špela Pogelšek. »Na kmetiji pridelujemo zelišča na sonaraven način. To je prijazno naravi, brez dodajanja mineralnih gnojil in škropiv, polja obdelujemo ročno, tudi pridelek pobiramo ročno, vsako zelišče očistimo, odstranimo odmrle in poškodovane dele,« opisuje Špela. Tako nastajajo pri njih različni zeliščni izdelki, ki jih ni veliko, so pa zato kakovostni. »V ponudbi imamo različna zelišča za čaje in čajne mešanice, zeliščne izvlečke, kot so tinkture, hidrolati in macerati. Najbolj iskan in prodajan izdelek je čaj za pljuča Bronhi. Novost med čaji pa je čaj za nosečnice in doječe matere čaj MAMA. Ta čaj je zaradi svoje sestave primeren tudi za otroke, starejše od enega leta, saj vsebuje janež, kumino, kamilico, materino dušico, zeleni oves. Vse sestavine v njem pomirjajo otroški trebušček. Izdelujemo tudi različna naravna mazila, eno izmed njih je mazilo Venerina skrivnost. Mazilo vsebuje oljne izvlečke smilja in materine dušice in je primerno za nego vseh tipov kože. Uporabljamo jo lahko za težave s kožo v najstniških letih kot tudi za nego zrele kože. Mazilo spodbuja naravno obnovo kože, spodbuja nastajanje kolagena pod kožo, pomirja in zavaruje kožo pred vremenskimi vplivi (veter, mraz …). Delovanje mazila pa okrepimo še z uporabo sivkinega hidrolata. Sivkin hidrolat nastane kot stranski produkt pri destilaciji sivke. Deluje razkuževalno in pomirja kožo. Nanašamo ga na umito kožo, pred uporabo mazila,« svetuje sogovornica. Poleg gojenja, nabiranja ter predelave zelišč se ukvarjajo tudi s pridelavo zelenjave in žit. »V naši ponudbi so še različni sadni sokovi in zeliščni sirupi, marmelade, vložena zelenjava in sadje, različne moke in kaše. Poleg bolj »osnovnih« polnozrnatih mok (ajdova, pirina, ječmenova) imamo tudi moko soržico. Soržica je mešanica pšenice in rži, ki je kot mešani posevek sejana na isto njivo. Rž in pšenica druga drugo varujeta pred žitnimi boleznimi v posevku, zato je na pšenici manj okužb z glivicami, okužbo s trosi rženih rožičkov na rži pa zmanjšuje bližina pšenice. Ker na naši kmetiji tudi žita pridelujemo sonaravno brez uporabe škropiv, je ta način vzgoje rži in pšenice za nas več kot odličen. Soržico zmeljemo v zmesno moko, iz nje pa največkrat spečemo dober soržični kruh, ki dolgo ohrani svežino. Zelo dobra je tudi za »hranjenje« domačih droži. Moko lahko uporabimo tudi za peko peciva, predvsem medenjake in drobno pecivo z orehi in lešniki, oslajeno z medom,« nam pove Špela Pogelšek.

Wed, 20. Oct 2021 at 09:51

217 ogledov

Prepletanje treh dejavnosti
Med dolinama reke Dravinje in potoka Žičnica je vas Žiče, sredi katere je več uspešnih kmetij. Med njimi je na pobočju Žičke gorce tudi domačija Kalšek – Podkrajšek, na kateri se prepletajo tri dejavnosti: vinogradništvo, žganjekuha in pletarstvo. Pletarski mojster Štefan Kalšek nam pove, da je bila žganjekuha hišna tradicija, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. »Spominjam se, da smo vedno pobrali in predelali vse sadje, ki je zraslo okoli domačije. Včasih so kuhali žganje za lastne potrebe, zadnjih dvajset let pa ga tudi prodajamo. Z ženo sva hodila v službo, a sva videla, da je žganjekuha priložnost za zaslužek. Ne steče se veliko, nekaj pa vendarle prikaplja,« se pošali gospod Štefan. V družini vsi delajo vse, odkar je pred osmimi leti doma ostala hčerka Andreja Podkrajšek, pa se še bolj posvečajo razvoju kmetije in njihove ponudbe ter promociji vsega, kar ponujajo. Njihova kmetija ni velika, saj imajo skupaj z gozdom le tri hektarje. Polovico površin prekriva vinograd, v njem pa raste okoli 6000 trsov vinske trte. V povprečju pridelajo okoli 10.000 litrov sortnega vina različnih vrst: modre frankinje, sauvignona, belega pinota, rumenega muškata, laškega rizlinga, chardonnaya in otonela. Vinograd pa namesto mreže »ograjuje« nasad sliv, ob hiši rastejo še hruške, največ viljamovk in trnovk. Letošnja pozeba in neugodne vremenske razmere v rastni dobi so jim sicer močno oklestile količino pridelka: »Viljamovk je bilo le toliko, da smo se jih pošteno najedli. Stara sorta hrušk trnovk, ki so ime dobile po trnih na drevesu, pa je drobnejša in odpornejša, zato izpada ni bilo toliko. Nabrali smo jih dovolj za tri 120-litrske sode,« pove Andreja, ki stopa po stopinjah svojih staršev, saj je spretna prav pri vseh delih: v sadovnjaku, vinogradu ter pri žganjekuhi in pletenju. Domače žganje je tudi osnova za različne likerje, iz sliv pa kuhajo še marmelado, za katero so na ptujskem ocenjevanju domačih dobrot prejeli znak kakovosti. Najbolj so ponosni na slivovko, ki jo več kot devet let starajo v hrastovem sodu. »V tem času dobi lepo zlato barvo in žlahten okus. To je naš najbolj iskan izdelek, za katerega smo na Ptuju prejeli tudi znak kakovosti. Sicer pa je v naši ponudbi pet vrst žganja in sedem vrst likerjev, vino in penina ter pletarski izdelki,« našteva sogovornica. Andreja Podkrajšek s staršema in bogato ponudbo izdelkov z njihove kmetije OHRANJAJO PLETARSTVOVeč kot štirideset let gospod Štefan izdeluje pletarske izdelke iz vrbovega šibja z obeljenimi vitrami, ki so značilne za Dravinjsko dolino. Te rokodelske spretnosti se je priučil sam, pozneje sta te spretnosti usvojili še žena in hčerka. »Zimske dni si krajšamo s pletenjem. Takrat naredimo večjo zalogo pletenih izdelkov, med letom izdelujemo le tiste po naročilu, saj je toplejši del leta dovolj drugega dela na kmetiji,« pove Andreja. Osnova za njihove izdelke so vrbove šibe. »Imamo nasad rumenih vrb. Te so nezahtevne za gojenje, rade imajo vlažna tla, ne marajo senčnih rastišč. Med decembrom in februarjem jih obrežemo oz. porežemo, naslednje leto pa znova poženejo. Mlade poganjke vrbe pravilno obdelamo, da jih lahko uporabimo kot pletivo. Šibe morajo biti namreč upogljive, da med pletenjem ne počijo. Iz svežih vej spletemo kaj večjega, sicer pa uporabljamo obdelane – skuhane in olupljene. To je precej zamudno opravilo, primerno prav za zimske dni, ko se nas več zbere okoli kotla in olupimo vsako šibo posebej. Nato jih posušimo in shranimo do uporabe,« nam pojasni. Izviren izgled pletenih izdelkov pa dosežejo tudi z naravnim barvanjem šib: »Kuhane v čebulnih olupkih porjavijo, še temnejše pa postanejo, če jih kuhamo s starimi žeblji in jih obarva rja,« nam razkrije Andreja. Snežno belo pletivo pa pridobijo iz vrste vrbe kalanke, ki jo prav tako gojijo sami. Na domačiji že več kot dve desetletji radi sprejmejo skupine, ki jim predstavijo kmetijo, njihove dejavnosti ter ob domači ocvirkovki ponudijo še njihove pijače. Obiskovalci so navdušeni, ko si lahko od blizu ogledajo, kako nastajajo pletarski izdelki: košare različnih velikosti in oblik, koši, cekarji, pladnji, opletene steklenice, solnice in drugi okrasni predmeti.  »Pogosto in radi nas obiskujejo tudi učenci osnovnih šol, ki jim pripravimo doživetje te žlahtne ljudske umetnosti. Otroci si sami izdelajo košarico in jo ponosno odnesejo domov. To je bila nekdaj zelo razširjena in cenjena obrt, danes pa je pletarskih mojstrov vedno manj in veseli smo, če zanjo navdušimo koga med njimi,« pravi Andreja. Pove nam še, da so pleteni izdelki spremljali človeka v vsakdanjem življenju na vsakem koraku in so imeli predvsem uporabno vrednost, danes pa so velikokrat le okras. »Zelo radi jih tudi podarjajo ob koncu leta kot poslovna darila ali za druge priložnosti med letom. Da naše košare niso prazne, pa smo se povezali tudi z drugimi kmetijami, ki izdelujejo salame, testenine … in druge domače izdelke, in za stranke pripravimo izvirne in okusne darilne pakete,« izvemo. Pletarski izdelki mojstra Štefana Kalška so predstavljeni v knjigi dr. Janeza Bogataja Mojstrovine Slovenije, zanje je prejel tudi certifikat Obrtne zbornice Izdelek domače obrti in znak kakovosti Okusi Rogle.

Wed, 20. Oct 2021 at 09:04

65 ogledov

Po stotih dneh je dozorel lan
V okviru Turističnega društva Ižakovci deluje skupina Lan, v kateri je povezanih šest članic. Namen njihovega delovanja je ohranjanje starega ljudskega opravila – pridelovanja lanu za izdelovanje platna.  Članice so na Otoku ljubezni v Ižakovcih ob reki Muri posejale domači lan. Tik ob tkalski delavnici so mu odmerile 5 × 5 metrov, prostor pa pred setvijo skrbno pripravile. Najprej so zemljo ročno okopale z motikami, nato pa posejale lan. Prostor, kjer je rasel lan, je letos varovala ograja, spletena iz šibja. Posejale so domače seme. Spremljale so njegovo rast in zorenje ter potrpežljivo čakale, da dozori. Njihov vrtiček je poleti navduševal mnoge obiskovalce in turiste Otoka ljubezni, ki so občudovali modro cvetoči lan. Po stotih dneh je lan dozorel. Lana ne žanjemo, ampak ročno pomikamo. Tega opravila so članice naučile že njihove mame in babice. Njihova želja pa je, da to kulturno-etnološko dediščino prenesejo tudi na mlajše. Trenje lanu za predivo Lan je bil v tem okolju zelo pogosta rastlina, saj so iz njega izdelovali niti za platno, te pa porabili za šivanje oblek, prtov, vreč, ponjav in drugih uporabnih predmetov. Članice skupine Lan so že pred leti kupile vse pripomočke, potrebne, da iz lanu nastane končni izdelek. Kako nastaja platno, pa prikazujejo že dobrih 30 let, največkrat na Büjraških dnevih na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Takoj, ko so lan pomikale, so nam v tkalski delavnici prikazale vse stopnje postopka od semena do platna. Začnejo s sušenjem lanu na vročem soncu, nato na lesenih »riglah« ločijo seme od rastline, ga razprostrejo na prostem, da se posuši in takrat spremeni barvo ter postane svetlo rjav. Nadaljujejo s trenjem lanu, tolčejo ga tako dolgo, da nastanejo niti. Nato naredijo »koudila« klopčiče, ki končajo na kolovratu. Tam predejo niti, jih operejo in iz njih na statvah tkejo platno. Nekdaj so imeli na kmetijah pečnico, v kateri so spodaj kurili z drvmi, zgoraj pa so položili lan, da se je sušil. Članice skupine Lan rade pokažejo tudi tkalsko delavnico, kjer si obiskovalci lahko ogledajo lan, laneno platno in obleke iz lanenega platna. Tkalske delavnice pa so pred leti prirejale tudi na osnovnih šolah. Z veseljem se odzovejo povabilom za sodelovanje na prireditvah po Sloveniji, saj si želijo vzbuditi čim več zanimanja za to rokodelsko veščino med mladimi. Ta je bila v Ižakovcih najbolj razširjena do sredine 20. stoletja, nato pa je povsem zamrla, doTrenje lanu za predivo kler je niso leta 1992 obudili prav v Ižakovcih. Zapisal: Jože Žerdin
Teme
mladakmetica BrigitaPetek kmetija tekmovanje kmečkiglas

Zadnji komentarji

rastko plohl :

15.10.2016 18:45

lp

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Raje na traktorju kot za štedilnikom