Krave molznice nadomestilo škotsko višavsko govedo
Ko se začne pot skozi Podgorje pri Slovenj Gradcu počasi vzpenjati proti Rdeškemu vrhu, se peljemo proti naselju Spodnje Razborje. Tik ob cesti je na najlepši legi in dobrih 800 metrih visoko kmetija Rdečnik, na kateri gospodari Drago Pajenk.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 28. januar 2020 ob 14:49

Odpri galerijo

Drago je škotsko višavsko govedo vzljubil na prvi pogled.

Z dvorišča kmetije se razprostira pogled vse tja do Kuma v zasavskem hribovju, a le na jasen dan. »Pri nas je pogosto megleno in piha,« nam ob stisku roke pove gospodar. Skupaj z njim se sprehodimo po posestvu in se najdlje zadržimo pri čredi kosmatega in rogatega škotskega višavskega goveda, ki je nadomestila krave molznice.

Drago nam pripoveduje o koreninah nekdaj mogočne koroške kmetije. »Kmetijo naj bi sredi 19. stoletja kupil moj pradedek Jakob, ki se je v Razbor preselil iz Ribnice na Pohorju. Takrat je bila to samostojna kmetija, podložna graščini Viderdris. V kosu je obsegala 140 hektarjev, ki pa jih je dedek leta 1950 razdelil med štiri otroke, mojega očeta in tri tete. Kmetije je bila namreč prevelika in bal se je, da bi mu jo država vzela zaradi zemljiškega maksimuma. Prav je storil,« pritrdi Drago.

V kosu je ostalo 64 hektarjev in z njimi gospodari Drago: »45 hektarjev imamo gozda, preostalo so travniki in pašniki.« Na kmetiji delata tudi Dragova sestra Katarina in njen partner Anton Stropnik, ki se posvečata predvsem turistični dejavnosti. »Še do letošnje pomladi je na kmetiji po svojih močeh pomagal tudi najin oče Jože, ki je spomladi v 94. letu za vedno zaspal,« pove Drago. Na kmetiji se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom, Katarina pa je nosilka dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji, s katero je začela že njuna mama.

NEZAHTEVNI ZA REJO

Po domače se je kmetiji od nekdaj reklo Rdečnik. Čeprav Drago ne pozna izvora imena, se je to z menjavo rodov ohranilo. Zdaj se ime prav prikupno poda kmetiji, na kateri se pase 52 glav škotskega višavskega goveda – njihovi kosmati kožuhi so namreč rdečkasti.

Gospodar nam pove, da je dolgo razmišljal, kako bi popasli strmine okoli kmetije: »Sprva sem jih nameraval ograditi in kupiti ovce, pa mi niso najbolj všeč. Kaj naj z njimi, sem se spraševal. Ko sem to idejo opustil, sem razmišljal o obori in gojenju jelenjadi, pa mi tudi to ni bilo najljubše. Potem pa sem se vozil po Avstriji in uzrl te zanimive živali. Zapeljal sem na kmetijo, a se z gospodarjem tiste kmetije nisva sporazumela – on ni znal slovensko, jaz ne nemško, izmenjala pa sva si telefonski številki. Kmalu sem pri njem kupil prvi dve telici, čez pol leta pa še kravo in plemenskega bika. To je bilo leta 2003 in od takrat smo z lastnim prirastom čredo povečali na 52 glav. Sprva so bile živali le za popestritev na kmetiji, saj smo se že takrat ukvarjali s turistično dejavnostjo. Čreda pa se je počasi večala brez človekovega posega, samo z naravnim pripustom. Več je bilo na kmetiji škotskega goveda, manj je bilo krav molznic, pozneje dojilj; zadnja je hlev zapustila pred štirimi leti,« izvemo.

Drago Pajenk: »Ko smo oddajali mleko, smo imeli redni mesečni dohodek. Od tega pa je najmanj ostalo meni. Večina zasluženega se je razdelila med prevoz, hlajenje mleka, molžo, čistila in veterinarja, ki nas je obiskal vsak teden.«

O reji tega goveda, ki izhaja iz škotskega visokogorja, Drago ni vedel nič. Z opazovanjem, pridobljenimi izkušnjami ter udeležbo na seminarjih je dodobra spoznal te prikupne kosmate in rogate, a tudi plašne živali. »Ta pasma je nadvse primerna za rejo na hribovitih območjih s slabšimi pogoji za pridelavo kakovostne krme. Živali izgledajo čokate, a so v resnici precej drobne. Imajo namreč zelo debel kožuh, ki jih varuje pred ekstremnimi vremenskimi pogoji – mrazom, vetrom, vodo in vročino. Dlako sestavljata dva sloja, spodnji je kratek in puhast, zgornji pa dolg in masten. Ker je to govedo lažje od večine drugih pasem, je primerno tudi za pašo na strmini, saj ne uniči travne ruše,« nas poduči gospodar.

Dela z njimi ni veliko, živali se pasejo vse leto in so izjemno dolgožive. »Najstarejša krava je stara že 15 let, pa ima še vedno vsako leto tele,« se pohvali Drago. Toplejši del leta se živali selijo po pašnikih, pozimi pa se pasejo ob hlevu, da imajo ves čas na voljo vodo. »Na pašnikih ni potokov, voda pa zamrzne,« pojasni gospodar. Pri prehrani niso zahtevne živali, saj pojejo tudi tisto rastlinje, ki ga drugo govedo ne bi, rabijo pa več soli. »Sprva sem jim ponujal kameno sol, a so kamen lizale le večje živali, manjše niso prišle zraven. Zdaj pa približno 5 arov pašnika poškropim s 5 % solno raztopino v 10 litrih vode. Kristalčki se oprimejo trave in živali jih z njo vred pojedo,« izvemo.

Drago vsak dan pregleda čredo, poleti že zgodaj zjutraj okoli pol petih, ko še počivajo, dan jih lažje prešteje ter vidi, če je kakšen več. »Krave telijo vse leto,« pristavi. Pozimi jim nese tudi suh kruh in jih prikliče k sebi, sicer pa so to plašne živali in se pred tujci hitro umaknejo. Tudi krave svoja teleta skrijejo na varno.

V primerjavi z drugimi pasmami goveda je škotsko višavsko po višini nižje, po teži pa lažje. »Odrasli bik lahko doseže do 800 kg, krave pa do 500 kg, a ko jim odstraniš kožuh, ne ostane veliko mesa. Dvoletni bikec ima komaj 200 kg mesa. Njihovo meso je drugačnega okusa, a izjemno kakovostno in cenjeno. Kupci so zanj pripravljeni plačati nekoliko več, povprečna cena je 8 evrov za kilogram mešanega mesa. Mi živali ne vzrejamo za prodajo, večinoma njihovo meso ponudimo z najvišjo dodano vrednostjo gostom na krožniku. Naša reja ni intenzivna, ampak sonaravna, kar pomeni malo nižji prirast, a je zato meso toliko boljše. Ni vse v dobičku in denarju, pomembnejša nam je kakovost,« pristavi gospodar.

IZLETNIŠKI TURIZEM

Do Razborja se lahko pripeljemo s slovenjgraške ali velenjske smeri, mimo Pajenkovih pa vodi več pešpoti. »Ker smo tik ob glavni cesti, so se začeli izletniki ustavljati pri nas in nas spraševati, kaj jim lahko ponudimo. Tako smo se spontano že leta 1995 odločili za dopolnilno dejavnost in izletniški turizem. Goste sprejemajo v stari hiši, ki je ohranila le klet, preostalo pa smo že leta 1988 na novo zgradili. Sprva smo nameravali urediti tudi sobe za goste, a bi bila naložba za nas previsoka in smo idejo o nastanitvenem turizmu opustili. Prvim gostom je kuhala in pekla že mama, Katarina pa ji je od nekdaj rada pomagala v kuhinji in se od nje tudi veliko naučila. Uspešno je končala kmetijsko-gospodinjsko šolo v Šentjurju in v kuhinji nasledila mamo, pred dvema letoma pa prevzela tudi nosilstvo dopolnilne dejavnosti,« pove Drago.

Ker kulinaričnega znanja ni nikoli dovolj, se je Katarina izpopolnjevala tudi na številnih kulinaričnih tečajih, kakovost svojega znanja in dobrot pa preverjala na tekmovanjih po Sloveniji. Po stenah v glavni jedilnici so razobešena priznanja z Dobrot slovenskih kmetij na Ptuju za raznovrstne izdelke, najžlahtnejši je Znak kakovosti za mašinske kekse, pa številna priznanja s kulinaričnih tekmovanj in zlato priznanje s tekmovanja na Gostinsko-turističnem zboru, na katerem je Katarina zastopala Koroško, ter z ocenjevanja domačih sokov dveh koroških sadjarskih društev – iz Mislinjske doline in Mežiške. Tam so nagradili njihov mošt, jabolčni sok, žganje in zeliščni liker.

Na kmetiji sprejmejo najavljene skupine, ki jih Katja razvaja z domačimi dobrotami, partner Tone pa poskrbi za strežbo. »Trudimo se, da čim več ponujene hrane pridelamo sami, čeprav so naše obdelovalne površine na strmini. Veliko dela moramo opraviti ročno, a se trudimo, da pridelujemo naravi in ljudem prijazno, po ekoloških načelih. »Tudi v zahtevnejših pogojih zrastejo posebni primerki, s katerimi že več let sodelujemo na tekmovanju Pozdrav jeseni na kmetiji Foltan – jeseni 2017 nam je Turistično društvo Mislinja podelilo priznanje za naj korenje – rdeči je tehtal 850 gramov, rumeni pa 1400 gramov. Leta 2018 smo prejeli priznanje za naj paradižnik s 350 grami in naj čebulo s 1400 grami, letos pa za naj koruzo,« našteva Katarina.

»Samooskrbni smo približno 75 %, preostalo dokupimo. Imamo domače mesne in mlečne izdelke, kruh, jajca sokove, krompir, sadne in zelenjave shranke, naša posebnost pa so jedi iz mesa škotskega višavskega goveda. Jedi iz njihovega mesa so izvrstne, če so pravilno pripravljene – meso mora vsaj deset dni zoreti, nato pa ga najmanj en dan mariniram v olju z začimbami,« pojasnjuje Katarina. »Kuham po starem, kot me je naučila mama, v štedilniku in pečici na drva. Gostje pravijo, da je okus naših jedi prav zaradi tega poseben in se k nam radi vračajo. To je tudi za nas lepa pohvala in spodbuda,« skromno pove Katarina. Svojo ponudbo zadnji dve leti objavljajo na Facebook strani Turizem na kmetiji Rdečnik, a so priporočila njihovih gostov še vedno tista, ki k njim privabijo največ novih obrazov.

Drago je zadovoljen, da kljub pomanjkanju delovne sile vse postorijo sami. Stare fotografije domačije pričajo o tem, kako so gospodarji skladno urejali kmetijo in jo nenehno posodabljali. Z nakupom mehanizacije – gorskim traktorjem in priključki – pa so si tudi olajšali delo. »Čeprav je fizičnega dela manj, pa te tudi to utrudi. Včasih je bilo pri hiši več parov rok, imeli smo hlapce in pastirje, delalo se je počasi. Zdaj pa kljub mehanizaciji trije komaj postorimo vse, če želimo tudi nekaj zaslužiti in ne samo preživeti. Najtežja so dela v gozdu na strmini, ki so ga v zadnjih letih prizadeli žled, vetrolom in lubadar. Najhuje je bilo leta 2014, takrat smo posekali 1200 kubičnih metrov lesa zaradi žledu, 1000 pa jih je vzel lubadar. Cena je bila taka, kot je bila, prenizka,« iskreno pove Drago, ki si želi, da bi imela država več posluha zanje zaradi težkih pogojev dela na gorskih kmetijah. »Lepše bo naše podeželje in hribi, več turistov bo privabljalo, kar pa je dobro za nas kmete in državo,« naš pogovor konča sogovornik.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 31. Mar 2020 at 18:35

182 ogledov

Vpliv koronavirusa na kmetijstvo se že kaže
Na podlagi zbranih odgovorov so pri ZSPM pripravili strnjen pogled mladih kmetov na trenutno stanje na kmetijah in v kmetijskem sektorju ter dolgoročni vpliv, ki ga bo imela pandemija na njihovo delo. »Mladi kmetje smo prihodnost slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja, vendar v teh težkih časih bolj kot kadarkoli potrebujemo pomoč celotnega kmetijskega sektorja. ZSPM je pripravila predloge ukrepov, ki jih potrebujejo mladi kmetje: oprostitev plačila prispevkov za kmete, odlogi plačil kreditov, promocija kmetijstva in lokalne hrane, poštene odkupne cene, oprostitve plačil davčnih obveznosti (katastrski dohodek), zagotovljene odkupe kmetijskih pridelkov oziroma izdelkov ... S sprejetjem predlaganih ukrepov bi lažje preživeli svoje družine in zmogli poravnavati obveznosti, mladim kmetom pa bi s tem olajšali kmetovanje in pridelavo kakovostne lokalne hrane,« je povedala Doris Letina iz ZSPM. Kar 80 % mladih kmetov, ki so izpolnili spletni vprašalnik, že občuti vpliv pandemije koronavirusa na kmetovanje, le slabih 20 odstotkov anketirancev (47 mladih kmetov) neposrednega vpliva še ne občuti. Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, se kaže predvsem v izpadu ali občutnem zmanjšanju dohodka, ustavitvi ali zmanjšanju prodaje ter težavah pri nakupu repromateriala in PRIZADETE TURISTIČNE KMETIJE IN NEPOSREDNA PRODAJA Trenutne razmere so najbolj prizadele kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in tiste, ki svoje pridelke in izdelke dobavljajo gostilnam, restavracijam, vrtcem in šolam. Močno je upadla prodaja vina. Prodaja se je zmanjšala tudi zaradi zaprtja nekaterih tržnic, dostop do strank je otežen, mnoge med njimi je strah. Kriza je že oklestila ceno kmetijskih pridelkov in izdelkov, odkupno ceno mleka, mesa in lesa. Težave so se pokazale tudi pri zmanjšanem odkupu lesa in živali, predvsem goveda. Zaradi zmanjšanja prodaje je prihodek kmetij že manjši, kar otežuje odplačevanje kreditov in plačilo prispevkov. Večje povpraševanje po lokalnih pridelkih in izdelkih so potrdili le redki vprašani. Nekateri so se novim razmeram prilagodili z dostavo na dom, kar pa je logistično zelo zahtevno, za to pa je potrebna tudi dodatna delovna moč. Med odgovori, kaj še otežuje delo kmetom, je bila tudi nedostopnost delovne sile, otežen razvoz gnojnice zaradi pritožb prebivalcev in občinskih odlokov. Veliko ur na kmetijah porabijo za skrb otrok in ostarelih staršev, kar pomeni izpad delovnih ur, namenjenih delu na kmetiji. NEDOSTOPNOST IN NEDELOVANJE Mladi kmetje so izpostavili tudi težave pri nakupu repromateriala: semen, sadik, fitofarmacevtskih sredstev, krmil, gnojil … ter rezervnih delov in tehničnega materiala (zaprtje vulkanizerjev). To jim onemogoča nemoteno kmetovanje, saj so to osnovna sredstva, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Zaznali so tudi povišanje cen repromateriala in zamik pri dobavi. Opozorili so še na težave zaradi nedelovanja nekaterih predelovalnih obratov in javnih služb. Izpostavili so predvsem nedostopnost veterinarjev za ne nujne storitve. Kmetje se počutijo prepuščeni »sami sebi«. Na kmetijah, kjer poleg družinskih članov delajo tudi drugi delavci, se že spopadajo s težavami, saj so delavci preventivno ostali doma, delovna sila iz tujine pa ni na voljo. Na te težave je opozorilo 49 anketirancev. Skrbi jih tudi najemanje sezonskih delavcev v prihodnjih mesecih. Najbolj pogosti odgovori na vprašanje, kako ocenjujejo razmerja v verigi preskrbe s hrano, so bili, da predolgo čakajo na plačilo (nekateri še od lanske sezone), ustavitev odkupa (predvsem živine), otežena distribucija, nižanje odkupnih cen. Opozarjajo tudi na velik uvoz poceni hrane. Kmetje se počutijo prepuščene lastni iznajdljivosti. PROMOCIJA LOKALNE HRANE Več kot 60 mladih kmetov je ocenilo promocijo lokalne (slovenske) hrane med pandemijo koronavirusa kot dobro. Opažajo, da se potrošniki začenjajo zavedati prednosti nakupovanja živil pri lokalnih ponudnikih, kar v zadnjih tednih kažejo tudi s svojimi dejanji. Tudi po koncu pandemije si preko vseh vrst medijev želijo še bolj okrepljene promocije lokalne slovenske hrane. Slovenski kmetje nudimo zdravo in kakovostno hrano, pridelano po visokih standardih, za katero smo lahko le hvaležni. Več kot polovica anketiranih je prepričana, da bo trenutno dogajanje dolgoročno vplivalo na kmetovanje in na zavedanje potrošnika o pomenu kmetijstva in domače proizvodnje. Dolgoročno se bo kazal tudi vpliv na (slabšo) kupno moč ljudi, posledično pa s tem tudi na prihodke kmetij in odločitve o naložbah. Veliko anketirancev meni, da se pogled potrošnika na kmeta in slovensko hrano (počasi) izboljšuje, in upa, da bo tako ostalo tudi po pandemiji. Zato je treba spodbujati nakupe vseh slovenskih izdelkov in pridelkov, saj se s tem ohranjajo delovna mesta na podeželju. PREDLOGI UKREPOV MLADIH KMETOV - Oprostitve plačila prispevkov za kmete, zaposlene na kmetiji, davkov (tudi na nepremičnine) in davčne olajšave, tudi katastrskega dohodka. Finančna pomoč ob izpadu dohodka. - Odlog odplačila kreditov in lizingov. Brezobrestni likvidnostni krediti za premostitev krize. - Zmanjšanje zakupnin za kmetijska zemljišča in stroškov vode. - Zagotovljen odkup mleka, pridelkov in izdelkov (predvsem viškov). Poštene odkupne cene in določitev minimalne odkupne cene. - Zmanjšanje stopnje obdavčitve škropiv, gnojil …, pocenitev pogonskih goriv. - Brezobrestna nepovratna sredstva za nakup slovenske mehanizacije. - Predčasno izplačevanje subvencij, trošarin, vračil DDV. - Podaljšanje rokov za oddaje vlog (zbirna vloga, razpisi …) in podaljšanje rokov za izpolnitev obveznosti (za mlade prevzemnike …). Razpisi za razvoj kmetij. - Strateško načrtovanje (organizirani odkupi, načrtovanje količin pridelave) in izobraževanje na daljavo. - Zmanjšanje birokracije in poenostavitev predelovalnih dejavnosti, ki bi omogočile predelavo pridelkov, ki se ne bodo prodali. - Denarno nadomestilo za skrb otrok. - Carina na uvožena vina. Mladi kmetije še menijo, da je zdaj pravi čas, da se zakonsko uredi strateški pomen kmeta in kmetijstva za državo. Želijo si, da bi bila Slovenija samooskrbna na več področjih kmetijske pridelave in predelave ter da bi lahko omejili uvoz izdelkov v Slovenijo. Mladi kmetije se tudi zavedajo, da je zdaj priložnost za neposredno prodajo in spodbujanje domače živilskopredelovalne industrije in večje zavedanje potrošnikov, da potrebujemo domačo slovensko hrano. Zato bi morali tudi trgovci dati prednost domačim pridelovalcem pred tujimi, četudi na račun manj založenih polic.

Tue, 31. Mar 2020 at 17:03

218 ogledov

Izjeme za kmetijstvo
Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih površinah ter prepoveduje gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. Dovoljuje pa nekatere izjeme v kmetijstvu, in sicer:  - prodajo in dostavo pridelkov in predelanih proizvodov s kmetije do kupca v drugi občini,- klanje goveda in nakup živine v drugi občini,- prodajo in dostavo sadik zelenjave,- spomladanska dela v sadovnjakih, vinogradih, hmeljiščih in drugih trajnih nasadih,- delo na njivskih površinah (saditev krompirja, gnojenje njiv, priprava za setev koruze),- delo v steklenjakih in plastenjakih,- skrb za čebele, konje in ostale živali v drugi občini, ipd.

Mon, 30. Mar 2020 at 10:16

140 ogledov

Na občnem zboru praznovale 45 skupnih let
Bilo je še v prejšnjem stoletju, pisalo se je leto 1975 in bil je prvi pomladni mesec, ko so se podeželske ženske z območja Upravne enote Gornja Radgona tudi uradno povezale. Idejni vodja ustanovitve sprva aktiva kmečkih žena je bil Franc Erlich, takratni vodja KZ Gornja Radgona. Aktiv, ki se je pozneje preoblikoval v društvo, je vodilo šest predsednic: Marija Gamzer, Marica Dirnberg, Marica Sirnik, Angelca Rakuša, Jožica Jančar in sedanja gonilna sila društva Vesna Bratuša. Prav vse predsednice so s svojim požrtvovalnim delom krepile vezi med članicami in ohranjale društvo v dobri kondiciji. Zato so kmečke ženske spoštovane, njihovo delo pa cenjeno. So nepogrešljive pri številnih prireditvah in dogodkih v domačem kraju in prav nič težko jim ni nameniti veliko svojega časa za to, da pomagajo bodisi s peko kruha, peciva za pogostitve bodisi s kulturnimi nastopi in razstavami, s katerimi popestrijo številne dogodke. Kot pravi sedanja predsednica Vesna Bratuša, je prav vsaka članica pomemben kamenček v mozaiku, ki ga skupaj sestavljajo že 45 let. Čeprav so v zadnjih petih letih nanizale veliko novih spominov, pa se za izdajo zbornika tokrat nisoodločile. »Tega bomo pripravile, ko bomo srečale Abrahama,« je šaljivo pristavila predsednica. Preden so zarezale v torto velikanko, so se spomnile in obdarile še nekaj posameznic – tistih, ki so lansko leto zaznamovale z vidnimi uspehi – in članico Miro Hamler, ustanovno članico društva, ki je aktivna članica društva vseh 45 let. Nagradile so nekaj posameznic za vidne uspehe, ki so jih dosegle lani.   Bratuševa se je zahvalila tudi vsem tistim, ki društvo in kmetice podpirajo. Društvo ne bi bilo tako uspešno brez pomoči KZ Radgona na čelu z direktorjem Danilom Rihtaričem in strokovne podpore kmetijske svetovalke Metke Marinič. Posladkale so se s torto velikanko Praznovanje visokega jubileja so v društvu združile z rednim občnim zborom. Zbranim članicam je Bratuševa poročala o delu v lanskem letu, ki si ga bodo v društvu najbolj zapomnile po zmagi Brigite Petek na tekmovanju za mlado kmetico leta v Slovenj Gradcu. To je že druga članica, ki je osvojila ta prestižni naziv, leta 2013 je to uspelo Mileni Benko iz Spodnje Ščavnice. Med svojimi članicami pa so ponosne tudi na Marto Sever, nosilko naziva Kmetica leta 2007. Poleg najodmevnejšega uspeha se je lani zvrstilo tudi veliko drugih dogodkov, prireditev, srečanj, tečajev, tekmovanj, strokovnih izobraževanj, ekskurzij in kulturnih prireditev. In kaj jih čaka letos? »Rada bi izpostavila tri dogodke, in sicer tradicionalno prireditev Dan žetve na Spodnji Ščavnici, ki bo julija, konec poletja bomo dale vse od sebe pri soorganizaciji tekmovanja za mlado kmetico in gospodarja leta, na katerem bosta Brigita in Uroš Hovnik iz Sel pri Slovenj Gradcu dobila svoja naslednika. Še prej pa bomo pomagale naši Brigiti, ki bo gostila stanovske kolegice iz vse Slovenije,« je povedala predsednica, ki so ji članice na lanskem občnem zboru že drugič zaupale mandat predsednice. Fotografije: arhiv društva

Fri, 27. Mar 2020 at 12:43

643 ogledov

Prva polovica turistične sezone je izgubljena
Na turističnih kmetijah ob italijanski meji je epidemija pokazala najslabši scenarij, pravi Mirela Peresin iz Turistične kmetije Breg v Dobrovi v Brdih. »Čeprav je kazalo, da bo spomladanska sezona zelo dobra, saj smo imeli veliko napovedanih gostov iz Avstrije in Nemčije, ki iz Italije preko Brd prehodijo vedno bolj priljubljeno pot Alpe Adria Trail, so se odpovedi vrstile ena za drugo. Da ne govorimo o italijanskih gostih, ki k nam prihajajo na nedeljska kosila, družinska praznovanja … vse je odpovedano. Naša družina je ostala brez prihodkov in tega izpada ne bomo mogli nadomestiti,« iskreno pove Peresinova. Vse bolj priljubljena destinacija je tudi Jezersko, kjer je Šenkova domačija v preteklih letih v obnovo kmetije in oživitev kmetijske dejavnosti vložila več kot milijon evrov, zato je trenutna kriza zanje velik udarec. »Del sredstev za obnovo predstavlja visok kredit, ki smo ga po zadnji naložbi šele začeli odplačevati. Ker trenutno nimamo prihodkov niti prihrankov, se bomo soočali s težavami z likvidnostjo in ne vemo, kako bomo dejansko prebrodili ta čas,« je povedala Polona Karničar s Šenkove domačije. Pravi, da računajo na odlog plačila kredita, dohodek pa bodo poskusili vsaj deloma nadomestiti s prodajo pridelkov in izdelkov, ki jih drugače prodajo na krožnikih s precej višjo dodano vrednostjo. »Ker smo specifična kmetija na visoki nadmorski višini na območju z omejenimi dejavniki pridelave in s širokim spektrom kmetijske pridelave, smo pri pridelavi hrane težko konkurenčni. Pri nas se prodaja vse v paketu: hrana, lokacija in doživetje kmetije. Vse to je brez gostov težko nadomestiti,« je povedala sogovornica.Tudi Urška Topolšek Planinšek iz Kmetije Urška v Stranicah meni, da večina turističnih kmetij preživi zaradi turizma na kmetiji. »Naše kmetije so premajhne, da bi nam preživetje omogočala osnovna kmetijska dejavnost. Finančnega izpada ne bomo mogli nadomestiti. Smo se pa nekatere turistične kmetije zelo hitro organizirale in začele ponujati hrano in zabojčke, kar je v danih razmerah nujno potrebno in pohvalno. Finančno pa je to daleč od tiste vrednosti, ki jo kmet dobi s »prodajo na mizi«. Če prodaš jajce na domu, je tisto iz ekološke reje vredno največ 0,30 evra, če to jajce spečeš gostu za zajtrk, je njegova vrednost desetkrat višja. Seveda pa je treba vedeti, da turistična kmetija nima 500 kokoši, ampak mogoče 50, zato ne more zaslužiti na količini pridelane hrane.« Urška Topolšek Planinšek, Kmetija Urška: »Turističnamkmetija je storitvena dejavnost in naša dodana vrednost je v celotnem paketu: domača/ekološka hrana + domače živali + podeželje + ljudje (družina) + tradicija. Tega na žalost ne moremo zapakirati v steklen kozarec in prodati na daljavo.« Podprimo domače!Vsi naši sogovorniki se strinjajo, da bomo posledice epidemije čutili še veliko dlje, kot bo trajala epidemija. »Veseli bomo, če se bo epidemija umirila do poletja, vendar bo kriza zagotovo vplivala na vsa področja življenja in pomanjkanje sredstev za turistično potrošnjo v preostalem delu leta. Ne upam si napovedati, kako se bo vse skupaj odvijalo in nočem biti črnogleda, preveč optimistična pa vseeno nisem,« pravi Karničarjeva.Tudi Barbara Štern iz turistične kmetije Pri Kovačniku iz Planice nad Framom upa, da bo najhuje hitro mimo in se bo življenje vrnilo v ustaljen ritem. Opaža pa, da se vsaka kmetija znajde po svoje. »Nekatere kmetije na družbenih omrežjih že nagovarjajo slovenske potrošnike, naj kupujejo hrano in izdelke pri lokalnem kmetu in se tako izognejo trgovinam ter podprejo slovenskega kmeta. Tudi mi bomo temu sledili in kupce povabili k nakupu naših izdelkov,« pravi Šternova. Barbara Štern, turistična kmetija Pri Kovačniku: »Upamo, da bodo po tej krizi ljudje začeli ceniti kmeta in se zavedati pomena hrane ter da ni kar samoumevno, da hrana pride na trgovske police.« »Verjamem, da bomo s spoštovanjem ukrepov vsi skupaj splavali iz te krize. Verjamem v slovenskega gosta in potrošnika. Pomembno je, da posegamo po slovenskih izdelkih, da počitnikujemo v Sloveniji in da se v teh časih še bolj zavedamo, kako pomembno je kupovati hrano od slovenskega kmeta, tega, da nam pohištvo izdeluje slovenski mizar, da kupujemo izdelke, narejene v Sloveniji … Če Slovenci stopimo skupaj, bomo tudi po tej krizi hitro splavali iz vode. In jaz verjamem v ljudi,« je optimistična Topolšek Planinškova. Pomoč države»Ker smo turistične kmetije finančno predvsem na plečih kmetijskega ministrstva, smo v izrazito neenakem položaju v primerjavi z ostalimi turističnimi subjekti. Kot nosilci dopolnilnih dejavnosti ne moremo kandidirati na razpise Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter njemu podrejenih skladov ter SIB banke. To je črna luknja v največjem razcvetu turizma pri nas. Naj nas končno izenačijo s samostojnimi podjetniki tudi na tem področju, ne samo na davčnem,« je odločna Karničarjeva.Tudi Urška Topolšek Planinškova pravi, da tokrat od države resnično pričakuje, da turistične kmetije v njenih ukrepih ne bodo prezrte: »Pričakujem, da nam oprostijo vsaj plačevanje rednega kmečkega zavarovanja in da vključijo tudi dopolnilne dejavnosti v vse razpise in pomoči.« Urška Topolšek Planinšek, Kmetija Urška: »Ne predstavljam si, da zbolimo kmetje, ko bo treba začeti saditi, sejati in delati na njivah, v vinogradu … In kaj bomo potem ponudili gostom junija, julija, avgusta, če sedaj ne bi zmogli obdelati zemlje?« Matija Vimpolšek, Turistična kmetija Vimpolšek iz Brežic in predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS): »Svetujem, da ostanemo potrpežljivi in močni ter se pripravimo na ostanek sezone, če ta sploh bo. Vse, kar lahko storimo, je, da se posvetimo zemlji in na njej pripravimo vse, kar se da. Upajmo na najboljše, na pomoč kmetijskega in gospodarskega ministrstva. Najmanj, kar pričakujemo, je, da smo oproščeni plačila prispevkov in da nas MGRT upošteva v svojih razpisih.« Barbara Štern, TK Pri Kovačniku: »Ne verjamemo, da bo država pomagala. Na kmete se običajno pozabi, češ, saj kmetje imajo hrano. Ja, res je, preživeli bomo, a posledice bomo dolgo čutili. Kako dolgo, v tem trenutku ne ve nihče.« Počitnikujmo domaBojan Firbas iz Domačije Firbas v Cogetincih pravi, da se bodo pravi izzivi začeli šele, ko se trenutno stanje umiri. »Naš največji izziv bo, kako pritegniti goste po tej krizi. Slovenski gostje so za turistične kmetije pomembni, zato turistične kmetije upamo, da nas bodo obiskali.«Ko se bo epidemija umirila, pa ZTKS načrtuje marketinško kampanjo, v kateri bodo nagovarjali domače goste, da letošnje počitnice preživijo na slovenskem podeželju na turističnih kmetijah, da gredo za vikend na izlet v naravo, kosilo pa si privoščijo na kateri od številnih izletniških kmetij po Sloveniji.Turistične kmetije pričakujejo tudi močno promocijsko podporo Slovenske turistične organizacije po koncu krize. »V Sloveniji moramo znati ceniti, kar imamo: svež zrak, neokrnjeno naravo, zdravo lokalno ponudbo hrane … To bodo ljudje iskali in mi moramo biti pripravljeni to promovirati in prodajati,« pravi Mirela Peresin.»Na podeželju lahko zelo kakovostno doživiš utrip kmetije. Naša prednost je hitra prilagodljivost, hrana s sledljivostjo in doživetja. Kmetije so tudi odlično izhodišče za spoznavanje širše okolice, bodisi peš, s kolesom … Seveda ne more kmetija konkurirati storitvam toplic, lahko pa konkurira v osebnem stiku z gospodarjem, doma pridelano hrano in spoznavanjem življenja na kmetiji, kar ceni vedno več ljudi. Brez kmeta, ki obdeluje zemljo, ni nič,« pravi Bojan Firbas.»Vse sile je potrebno usmeriti v privabljanje gostov, da se čim prej vrnejo,« pove Karničarjeva, »mi pa se bomo kar najbolj potrudili, da jim postrežemo z našimi najboljšimi izdelki in storitvami,« dodaja Firbas.

Thu, 26. Mar 2020 at 10:40

508 ogledov

Zakaj bi morali vsi nositi maske?
Kdo je najbolj ogrožen? Kratkoročno gledano nas najbolj skrbi za življenja najstarejših (starejši od 70 let) in najšibkejših (kronični bolniki, bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, bolniki na biološki terapiji in kemoterapiji). Dolgoročno pa nas lahko upravičeno skrbi tudi za gospodarstvo in posledično ponovno za ljudi – njihova delovna mesta in zmožnost samostojnega preživljanja. Če bo gospodarstvo oslabelo, ne bomo zmogli krepiti zdravstva, šolstva, socialnih transferjev. Ko bo epidemije konec, bi lahko vladala splošna izčrpanost države, zato moramo to pravočasno preprečiti. In da. Odgovor je tudi v maskah.  Bojmo se tistih, ki ne nosijo mask Študije dokazujejo, da je okužbo prenašajo asimptomatski prenašalci – ljudje, ki nimajo vidnih znakov okužbe. Kdo je lahko prenašalec? Kdorkoli. Lahko ste to vi, pa tega ne veste. Lahko je to vaš šef, vaša sodelavka, vaš sodelavec …  Če želimo zajeziti hiter prenos virusa, je v prvi vrsti potrebno nošenje mask. Kužen je lahko nekdo na ulici, v trgovini ali kje drugje. Glavna nevarnost virusa ni le visoka smrtnost, ampak nalezljivost virusa. Sprva se je predvidevalo, da je prenos samo kapljičen, in sicer na razdalji metra in pol. Slišali smo lahko opozorila, da se prenos virusa lahko zgodi tudi, ko smo sprva v stiku z okuženo površino, nato pa se z rokami dotaknemo ust, nosu ali oči … Sedaj je dokazano, da mikrokapljice v zraku v zaprtem prostoru ostanejo do nekaj ur. To virusu omogoča, da lahko okuženi v prostoru (npr. v trgovini, na pošti, v zdravstvenem domu in povsod drugod, kjer so ljudje) okuži večino ostalih v kratkem času. Po navadi prenašalec nima težav. Tisti s težavami se sami umaknejo in ne širijo bolezni naprej. Asimptomatske bolnike (bolnike brez vidnih znakov okužbe) je torej treba imeti ves čas v mislih. Vsak se mora obnašati, kot da je potencialno kužen in ne sme okužiti ostalih. V tujini izstopajo tri države, ki so okužbo s koronavirusom dobro obvladale. Najbolj je zanimiv primer Južne Koreje. Je 5x bolj poseljena kot Slovenija, ima vse možne oblike javnega prevoza (pri nas pa se tako radi vozimo z avtom), podzemne železnice, velika letališča, velemesta… pa kljub temu ob enakem številu opravljenih testov na milijon prebivalcev in enakem številu okuženih na milijon prebivalcev NIMAJO karantene in težav z velikim številom mrtvih. Mediji napačno povzemajo, da je to zaradi učinkovitega zdravstvenega sistema, števila testiranj, pa zaradi sledenja s sodobnimi tehnologijami… Pozabljajo pa na osnovno. Korejce je bilo okužbe (za razliko od marsikoga med nami) strah. Pred leti so že imeli izkušnjo s koronavirusom (SARS), ter ptičjo gripo ki sta v državi pustila strah, tako kot ga mi čutimo med nami danes. Vsak od nas je že videl azijske turiste v Sloveniji, kako brez kakšnih znakov bolezni sredi poletja množično nosijo maske na obrazu. Maske nosijo malo zaradi sebe, predvsem pa zato, da če so slučajno minimalno bolni ne bi okužili drugih potnikov. Tu je pri koronavirusu v ospredju višje družbeno dobro. Pri tej bolezni 20 %, po nekaterih podatkih pa celo do 68 % okuženih sploh nima kliničnih nobenih težav ali pa so te minimalne. Najbolj moramo biti pozorni na takšne posameznike. Kako jih prepoznamo? Ne nosijo mask! Z nošenjem maske ščitimo druge, drugi pa nas Zakaj kirurg nosi masko? Da v operativno polje ne vnese mikroorganizmov. V nasprotnem primeru lahko pri bolniku povzroči okužbo, ki se lahko konča celo s smrtjo. Enako je pri COVID-19, le da smo v tem primeru kirurgi vsi. Vsi lahko potencialno pri bližnjem povzročimo smrt. V prvi vrsti je nošenje maske potrebno zaradi zaščite drugih, ker smo lahko mi sami asimptomatski prenašalci. Z nošenjem maske dosežemo to, da je mikrokapljic v zaprtem prostoru mnogo manj. V drugi vrsti pa navadna ali kirurška maska ščiti posameznika pred okužbo v približno 50 %. Kaj naredimo v zdravstvu z bolnikom, za katerega izvemo, da je pozitiven na novi koronavirus SARS-CoV-2? Takoj prejme masko, da ne širi kapljic in mikrokapljic še naprej, nato ga premestimo na ustrezno kliniko, tokrat specialno zaščiteni. Če bi masko nosil že prej, še preden smo izvedeli, da je okužen, bi bila verjetnost, da je okužil večino ljudi v prostoru, kjer se je nahajal, veliko manjša. Idealno bi bilo, da bi vsi imeli zaščitne maske. Po nekaj urah (3–8 h) je treba masko zamenjati; če pa nove nimamo, se moramo obnašati varčno. Ker niti teh osnovnih mask na trgu ni dovolj, meniva, da so kratkotrajne rešitve maske iz blaga, ki jih lahko prekuhamo. Vsi načini varčevanja v primeru pomanjkanja zaščitne opreme še niso znani in so v fazi preizkušanja. Prav tako je pri preprečevanju okužbe pomembno temeljito umivanje in razkuževanje rok, ker se virus s kapljicami, ki se usedejo na površine, širi tudi tako. Če bi ljudje nosili maske, bi bilo na javnih mestih na površinah veliko manj kapljic in mikrokapljic. Za hitro zajezitev epidemije bi po najinem mnenju moralo biti nošenje maske zakonsko obvezno. Nošenje maske v javnosti je znak družbene odgovornosti, kar pomeni, da ščitimo drugega pred morebitno okužbo. Maska je znak in nenehno opozorilo ljudem, da je lahko vsak človek kužen, četudi ne kašlja in nima drugih znakov okužbe. Človeku brez maske se izognemo, ker nas ogroža! Nošenje mask naj bo del osebne kulture, enako kot je del osebne kulture, ko starejšemu na prevoznem sredstvu odstopimo sedež. Z nošenjem mask preprečimo širjenje virusa, ki je lahko usoden za ranljive skupine. POZOR. Nameščanje in odstranjevanje mask mora potekati po določenem zaporedju in s strogim higienskim režimom. Potrebno je umivanje rok pred in po namestitvi, ter pred in po odstranitvi. Poziv k šivanju mask V prvi fazi si vsak lahko sam doma naredi masko iz več slojev (dveh, treh ali štirih). Uporabimo lahko bombažne rjuhe, krpe, majice ali kakšno drugo blago. Pred vsako uporabo jo je treba ponovno oprati na 90 stopinj Celzija. Če se da, sodelujmo vsi. Kot znak skupnega boja. Ker mask zaenkrat ni, se javnega nošenja mask trenutno ne more zakonsko zapovedati. Pri tem računamo na zdravo pamet ljudi in na mišljenje: družba ima prednost pred posameznikom. Če mask v državi ni, še ne pomeni, da niso pomembne za zajezitev epidemije. Šivilje UKC Ljubljana so dober zgled samoiniciative pri šivanju mask. Slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo medicinskega materiala, vse tekstilne obrate, šiviljstva in krojaštva pozivamo k samoiniciativnemu šivanju mask za civilno prebivalstvo. Pozivamo ženske in moške, ki znajo šivati, naj zašijejo maske zase, za svoje družine, sosede, prijatelje … Po koncu te nevihte vam bodo neizmerno hvaležni. Kot smo se Slovenci že v stoletjih zgodovine združevali proti sovražnikom, se moramo tudi tokrat. Virus ne izbira med rasami, verami, političnimi prepričanji ... Tokrat se združimo skupaj proti nevidnemu sovražniku. Zmagali bomo proti novemu koronavirusu SARS-CoV-2 in koronavirusni bolezni COVID-19, ki jo povzroča. Kdaj, pa je odvisno od vseh vas. Rešujmo življenja skupaj. Znak boja naj bo maska. Nosimo maske v javnosti!  Pripravila: Matic Koželj, dr. med. in Darko Siuka, dr. med.

Wed, 25. Mar 2020 at 15:20

222 ogledov

Na voljo več kot 3 milijone evrov
Podpora je namenjena vzpostavitvi in razvoju kratkih dobavnih verig za slovenskega potrošnika s sodelovanjem kmetijskih proizvajalcev, predelovalcev in posrednikov, ki odkupujejo in prodajajo kmetijske pridelke in prehrambne izdelke slovenskih pridelovalcev in predelovalcev. Med slovenskimi potrošniki namreč naraščata želja po lokalnih proizvodih in zavedanje, da je lokalna hrana kakovostna in zaupanja vredna. V okviru tega podukrepa se bo povečala oskrba prebivalcev in obratov javne prehrane s slovensko hrano. Povečala se bo tudi prodaja proizvodov iz shem kakovosti, ekoloških proizvodov, proizvodov, ki izhajajo iz avtohtonih in tradicionalnih sort in pasem in novih proizvodov na ravni partnerstva ter uporabe različnih prodajnih poti. Javni razpis se izvaja preko ukrepa Sodelovanje, ki se financira iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 (PRP 2014–2020). Ključni pogoj ob vložitvi vloge na javni razpis so sklenjene pogodbe o medsebojnem sodelovanju in s tem vzpostavljeno partnerstvo ter opredeljeni predvideni cilji, rezultati, aktivnosti in stroški partnerskega projekta. Za javni razpis je namenjenih več kot 3 milijone evrov. Javna podpora na posamezno vlogo znaša do 100 odstotkov upravičenih stroškov projekta, oddaja vloge na javni razpis pa je možna do vključno 29. maja 2020, do polnoči. POVEZAVA NA RAZPIS
Teme
Turizem rdečnik Koroška govedo

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKmečki glas Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  HrastarVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Krave molznice nadomestilo škotsko višavsko govedo