Več kot polovica zlatih
Najvišje ocenjevanje naše najbolj praznične sladice je državno ocenjevanje z razstavo, ki jo izmenično prirejata dve društvi kmetic in podeželskih žena – iz Suhe krajine – Žužemberka in Šentjerneja v sodelovanju z ZKS.
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 30. december 2019 ob 12:01

Odpri galerijo

Fotografija: arhiv ZKS

Letos je bilo na vrsti šentjernejsko društvo, ki je tridnevno prireditev gostilo v Kulturnem centru Primoža Trubarja.

SEDEM POPOLNIH

Zanimanje za ocenjevanje je vsako leto veliko in letos so prirediteljice sprejele 60 raznovrstnih potic. Le dve med njimi sta bili slani, tri pa iz drugih vrst žit. Potice so pred ocenjevanjem razvrstili v štiri kategorije, nato sta si jih ogledali in poskusili dve strokovni komisiji s po tremi člani. Naloga komisije je odgovorna in hkrati zahtevna, saj so potice vsako leto lepše, boljše in okusnejše. Zato o žlahtnosti priznanja odločajo malenkosti. Le eni potici ni uspelo zbrati dovolj točk za priznanje, štiri so bile bronaste, 22 srebrnih in kar 33 zlatih. Med zlatimi priznanji, ki nariše nasmeh na obraz vsaki mojstrici, pa je priznanje z vsemi možnimi točkami – takih je bilo letos kar sedem: Karmen Čarman (makova), Nežka Dulc (sončnična), Majda Hrovat (kokosova), Helena Jakše (kokosova), Martina Kumelj (orehova z rozinami), Jožica Rebselj (rozinova) in Rozalija Zupančič (orehova). Poseben uspeh so dosegle tudi članice DPŽ Suha krajina – Žužemberk, ki so na ocenjevanje prinesle sedem potic in prav vse so bile nagrajene z zlatom, med njimi tudi ena z vsemi točkami. Več v 52. številki Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 8. Apr 2020 at 15:42

0 ogledov

Šolski park v pomladni podobi
"Čeprav pouk poteka na daljavo, pa rastlin ne moremo oskrbovati na takšen način. Ne moremo jim ukazati, naj prenehajo rasti in čakajo, da se vsi zdravi in veseli vrnemo v šolo. Zato nadaljujemo z deli, ki smo jih začeli z našimi dijaki," je povedala Romana Špes iz HVU Celje.  Šolski park je odet v spomladanske barve, zascvetele so češnje, narcise ... V parku obrezujejo in podirajo odmrla drevesa. Na novo je prekrit proizvodni plastenjak in mali plastenjak ob zelenjavnem vrtu. Zelenjavni vrt je že pripravljen na prve setve in sadike. V rozariju so odstranili vse porezane veje, špargljišče pripravili na novo sezono. "Iz rastlinjaka smo v plastenjak za grajene prvine prenesli vse trobentice in tako pridobili prostor za vzgojo pelargonij, strukturnih rastlin in drugega balkonskega cvetja. Prepikirali smo tudi setve paprike in paradižnika," je povedala Špesova. PRODAJA NA ŠHVUNa Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti bodo naslednji teden začeli prodajati balkonsko cvetje in strukturne rastline in sicer od torka, 13. aprila 2020 dalje, na šolski tržnici med 8. in 12. uro dopoldan. Za dodatne informacije pokličite v tajništvo šole: (03) 428 59 00.  Fotografije: arhiv šole

Wed, 8. Apr 2020 at 09:50

0 ogledov

Tudi v osami naj bodo velikonočni prazniki prijetni
»Dnevi so spet daljši, svetlejši, toplejši in vse okoli nas bujno brsti ter zeleni. Povsod je čutiti novo življenje, saj se je zima umaknila pomladi in z velikim veseljem se pripravljamo na največji krščanski praznik, veliko noč. Ta bo letos drugačen, kar pa ne pomeni, da ga ne moremo notranje doživeti. S prazniki je pri nas povezanih veliko lepih običajev in verovanj. Z mnogimi navadami in šegami iz roda v rod ohranjamo vez s preteklostjo, naši prazniki so zato lepši in prijetnejši,« pravi naša sogovornica. HALOŠKI PRESMEC Po štiridesetdnevnem strogem postu, ki se je začel s pepelnično sredo, smo vsi nestrpno pričakovali cvetno nedeljo. »V soboto pred cvetno nedeljo smo po različnih slovenskih pokrajinah izdelovali presmece ali butare. Tudi letos je bilo tako, le da smo jih izdelovali na domačih dvoriščih in ne vsi vaščani skupaj. Prvič, od kar pomnim, jih nismo blagoslovili v cerkvi,« pove Golubova. Silva in Ančka, vsaka s svojim haloškim presmecem V Halozah pripravljajo haloški presmec, za katerega potrebujejo raznovrstno zelenje, od sedem do dvanajst različnih vrst: »mepriko, dren, pušpan, božji drevec, borovnice, ivo oz. vrbo, čremzo in šibe vinske trte, ki se narežejo že na god sv. Vincencija v januarju. Te šibe nato v toplih prostorih in v vazi vzbrstijo in čakajo do velike noči. V presmec se dodajajo tudi oljčne vejice, leska, bršljan, mačice, cvetoče sadno drevje, sadje in trakovi. Iz zelenja pripravimo šopek, ki ga povežemo z vrvico, žico ali trakom. Vsak ga izdela malo po svoje in tudi to je čar praznikov. Presmeci oziroma butare so lahko različno veliki, nekateri jih izdelujejo v velikosti metle in celo večje, prave orjake. Tiste najdaljše in najtežje nosi več mož, manjše presmece pa se nosi po strani na ramenu,« nam je o njihovih običajih povedala sogovornica. V Halozah je navada, da se doma del presmeca zatakne v polja za dobro letino, odnese se ga v hlev za zdravo živino, preostalega pa se zatakne na podstrešju za tram, da varuje hišo pred ognjem in neurjem. »Naši predniki so del presmeca sežgali, kadar se je bližalo neurje. S tem naj bi se obvarovali pred nesrečo,« izvemo. VELIKONOČNA JEDILA Pri vsaki hiši se bodo tudi letos pripravljala jedila za velikonočni blagoslov. »Gospodinje bodo mizo obložile s šunko ali kakšnim drugim kosom prekajenega svinjskega mesa, ki ponazarja Kristusovo telo, potico, pečeno v okroglem potičniku, hrenom, pirhi in drugimi dobrotami. »Jajca naj bi bila obarvana rdeče, ki ponazarja kaplje Kristusove krvi ter novo življenje, mi pa jih bomo okrasili tako, kot so jih naše babice. Nabrali bomo cvetlice, deteljico, travo, lističe … jih položili na jajce ter ovili v stare najlonke, jih dobro zavezali in skuhali v vodi skupaj s čebulnimi olupki. Ohlajena jajca nato vzamemo iz nogavice in premažemo z mastjo, da se lepo svetijo,« svetuje Golubova. Pirhi, kot so jih krasile naše babice Naša družina se bo zbrala na velikonočnem zajtrku, prvič ob jedeh, ki niso bile blagoslovljene v cerkvi, ampak prek sodobnih medijev – svete maše na televiziji. »Tudi sedem do devet žegnov letos ne bomo pojedli, da bi bili močni vse leto, saj bomo obdani le s svojimi najbližjimi. Pa nič zato, Kljub temu nam vse trenutne omejitve ne morejo vzeti tega, da tudi notranje doživimo ta najlepši krščanski praznik,« naš pogovor konča sogovornica.            

Tue, 7. Apr 2020 at 14:48

232 ogledov

Kmetice so postale še učiteljice
Ker pouk ni okrnjen, temveč otroci sledijo učnemu programu, jim nepričakovane obveznosti vsak dan vzamejo več ur, zaradi česar je zanje dan postal prekratek za vsa opravila, ki jih čakajo v gospodinjstvu in na kmetiji. Zato je dobro načrtovanje delavnika zanje postal pravi izziv. Marsikatero mamo je strah, da ne bo kos novi nalogi, saj se s tako obliko šolanja srečujemo prvič, zato smo za nekaj uporabnih napotkov prosili Matejo de Laat, ki svoje otroke izobražuje doma. Kot je prejšnji teden javno povedala šolska ministrica Simona Kustec, lahko pričakujemo enega od treh scenarijev: po prvem, najboljšem, bi se otroci v šolske klopi vrnili po prvomajskih počitnicah, po drugem prvega junija, ostaja pa tudi verjetnost, da se do konca tega šolskega leta v svoje razrede ne vrnejo več. Glede na trenutne razmere pandemije bo pouk od doma potekal veliko dlje, kot smo pričakovali. Katere so prednosti šolanja otrok na domu, ki jih morda starši ne prepoznajo, saj se s takim načinom srečujejo prvič?Njegove prednosti so številne. Po mojem mnenju je najpomembnejša naslednja: individualni pristop k poučevanju in učenju, ki omogoča, da je usvojeno znanje trajno. Šolanje na domu ugodno vpliva tudi na odnos med starši in otroki, saj staršem omogoča, da dodobra spoznajo svojega otroka, torej, kaj občuti, kako razmišlja, kaj ga »žuli«, kaj veseli, kakšni so njegovi upi in vizije. Ker otroka spremljamo v njegovem učnem procesu, kar pravzaprav pomeni, da podrobno spremljamo njegov splošen razvoj, lahko vse težave in tegobe »predelujemo« in razrešujemo sproti, za to se negativni čustveni vtisi ne nalagajo v podzavest. Če poznamo otrokov notranji svet, mu lažje nudimo ustrezno vodstvo in spremljavo. Na tem mestu naletimo na socializacijo, saj otrok ne more razviti socialnih veščin brez ustrezne pomoči odraslih. Mateja de Laat Kako razbliniti strah staršev, da morda tej nalogi ne bodo kos – predvsem pri otrocih v prvi, drugi triadi, ko še niso dovolj samostojni in potrebujejo pomoč pri učenju in nalogah?Za večino staršev snov v prvi triadi ne bi smela biti prezahtevna, tudi snov v drugi triadi ne bi smela delati prevelikih preglavic. To je pomirjujoča misel. Največ strahu je verjetno vezano na vprašanje, kako izpeljati poučevanje. Enostavno je potrebno učbenik ali delovni zvezek vzeti v roke in se začeti učiti skupaj z otrokom. Podobno, kot pri domačih nalogah. Potrebno je enostavno začeti in če smo sproščeni, se stvari počasi začnejo premikati. Vem, da se za mnoge starše to sliši zelo težko, še posebej, če morajo hkrati delati in za poučevanje nimajo dovolj časa in energije. A v situaciji, kakršna je sedaj, jim verjetno ne preostane drugega, kot pa »stisniti zobe«. Če se počutijo negotove in jih je strah, je potrebno dvome enostavno preslišati (to je tisti notranji glas, ki ti govori, da ne zmoreš) in se potruditi. Če pa zares ne gre, naj staršem pomagajo učitelji. Seveda je zelo dobrodošlo, če imajo starši v bližini koga, ki jim je pripravljen priskočiti na pomoč, recimo stare starše ali tete in strice. Mlajši otroci seveda potrebujejo pomoč pri učenju, temu se pač ne da izogniti. Vsekakor so v težki situaciji, za katero upam, da se bo kmalu končala. Kako naj otroci oziroma starši načrtujejo učni dan doma? Kako naj učinkovito razporedijo čas za učenje, igro …Grobo rečeno imajo starši dve možnosti. Lahko si naredijo urnik, ki se ga potem vestno držijo. Dan si razdelijo na čas, ko se bodo učili, in čas, ko bodo prosti. Pri tem se za pomoč lahko seveda obrnejo na učitelje. Tisti, ki pa si želijo in imajo za to dovolj časa in energije, pa lahko učni proces svojega otroka izpeljejo malce drugače, tako, da bo otrokom bolj prijazen. Pri načrtovanju urnika lahko upoštevajo otrokov bioritem. Kakšen dan, ko je otrok zelo učinkovit pri učenju, naj predelajo veliko snovi, ko pa pride dan, ko otrok ni učinkovit, naj predelujejo lažjo snov. Upoštevajo lahko otrokovo potrebo po gibanju. Dovolijo mu, da se med učenjem giba, skače, vrti, pleše. Otroci, ki so bolj gibalni tipi in imajo veliko energije, tudi otroci, ki imajo ADHD motnjo, jim bodo za to zelo hvaležni. Lahko pa se učijo tudi kje drugje, ne nujno za mizo, na primer na tleh. Nekateri otroci se lažje učijo med poslušanjem glasbe, nekateri potrebujejo popolno tišino brez motilcev. Uporabijo lahko tudi splet. Na njem je moč najti mnogo učnih pripomočkov, od video posnetkov z razlagami do dokumentarcev, pa seveda tudi interaktivne naloge (te so še najbolj podobne klasičnim iz delovnih zvezkov). Pri nas doma, po tem, ko vstanemo, najprej pozajtrkujemo, nato se mlajša dva približno dve uri igrata in šele nato se začnemo učiti. Učenje traja kakšno uro ali uro in pol. Pri tem moram napisati, da je naša situacija drugačna, saj jaz svoja otroka šolam na do mu že od vsega začetka in ves čas hodimo skupaj po tej učni poti, medtem ko morajo starši, ki so v to situacijo stopili po sili razmer, dokončati učni proces, ki so ga otroci začeli v šoli. Kako lahko poskrbimo za to, da je to pozitivna izkušnja za otroke in starše?To je zelo odvisno od posameznih staršev. Zato vam lahko dam samo zelo splošen odgovor. Otroci praviloma zelo radi vidijo, da jim starši posvečajo pozornost, da se z njimi ukvarjajo, učijo, spoznavajo nove stvari. Da se jim zares posvetijo, iskreno, z zanimanjem. Če otroci začutijo, da starši resnično želimo vedeti, kako se počutijo, kako razmišljajo, kaj jih zanima, kakšni so njihovi upi, nam bodo zaupali. In ko nam bodo zaupali, se bodo na naše spodbude k učenju odzvali pozitivno in ne z odporom. Ko starš začuti, kako veliko otroku pomeni njegova pozornost, mu ne bo odveč vložiti čas in trud v pomoč pri učenju, pa če tudi je morda utrujen. Je to primeren čas, da se otroci naučijo samostojnosti?Samostojnost je predvsem vprašanje psihološke zrelosti. Od mlajših otrok tudi v tej situaciji ne moremo zahtevati samostojnosti pri učenju, ker za to enostavno še niso psihološko zreli. Majhni otroci se najlažje in najbolj učinkovito učijo znotraj odnosa z odraslim, ki ga poučuje. Potrebujejo vodstvo in spremljavo. In sedaj imajo starši in otroci lepo priložnost, da to izkusijo. Starejši otroci, v tretji triadi, pa bi pri učenju že morali biti samostojni, pa četudi do trenutne situacije sploh ne bi prišlo. Naj poudarim, da je to splošen odgovor. Razvoj samostojnosti je kompleksna zadeva in odvisnaod mnogih dejavnikov. Mnogi starši svojih otrok – kar se učenja tiče – niti ne poznajo. Posebno tistih, ki so pri učenju samostojni. Kako naj se ti vključijo v njihov učni proces?Ja, res je. Če je otrok samostojen pri učenju, verjetno ni niti neke velike potrebe, da bi se starši v učenje kaj bolj vključevali, kot so se doslej. Pri ostalih starših je pa situacija bolj zapletena in odgovor na to vprašanje je posplošen. Starši morajo z opazovanjem otroka, z vzajemnim odnosom spoznati, na kakšen način se otrok uči, na kakšen način spoznava svet, kaj ga zanima. Kako se najlažje uči? Preko konkretne izkušnje? Preko zgodb in pripovedovanja? S pomočjo gibanja? Na podlagi tega vpogleda se vključijo v učenje. Vendar je to dolg proces, ki ga bodo lahko v tem kratkem času šolanja na daljavo uspeli izpeljati le redki. Zakaj ste se sami odločili za šolanje otrok doma?Glavni razlog je individualna spremljava otroka. Šolanje na domu omogoča, da se otrok uči na način, ki mu najbolj ustreza, pri čemer upoštevam tudi otrokova zanimanja in razvojno pripravljenost za razvoj določene sposobnosti in usvajanje določene snovi. Otrokom želim tudi omogočiti, da so kar se da aktivni v svojem učnem procesu, torej, da oni dajo pobudo za učenje snovi. Tako se ohranja oziroma razvija samoiniciativnost in samostojnost v učnem procesu, ki pa sta nujni za optimalen razvoj otrokovih kognitivnih sposobnosti.

Tue, 7. Apr 2020 at 14:31

114 ogledov

Leseni pirhi
Če še ne veste, kako bi okrasili letošnja velikonočna jajčka, smo našli idejo, ki vam bo zagotovo všeč. To so lesena jajčka z vzorčki, ki jih lahko pobarvate po svojih željah. Idejo so razvili pri www.mewoodyou.com.

Tue, 7. Apr 2020 at 09:33

98 ogledov

Živali niso prenašalci virusa
To ugotavljajo tako Evropski center za nalezljive bolezni (ECDC), kot tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE).  Kljub temu pa organizacije svetujejo, da v stiku z živalmi upoštevamo splošne higienske ukrepe - si redno umivamo roke z milom, se izogibamo dotikanju oči, nosu in ust ter se izogibamo stikom s potepuškimi živalmi. Na OIE so bili prijavljeni posamezni primeri okužb z novim koronavirusom pri živalih, za katere pa je bilo ugotovljeno, da so osamljeni primeri. V svetu potekajo številne študije o tem, ali in kakšno vlogo lahko imajo hišne živali pri prenosu COVID-19. Zaenkrat ni dokazov, da imajo psi ali mačke kakršnokoli vlogo pri širjenju bolezni.  Priporočila za lastnike ljubiteljskih vrst živali najdete tudi na spletnih straneh Veterinarske fakultete ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Mon, 6. Apr 2020 at 21:30

101 ogledov

Namesto orhidej vzgajajo solato
Podjetje Ocean Orchids iz Dobrovnika vsako leto vzgoji 2 milijona orhidej, letos pa so poskusno začeli s pridelovanjem zelenjave. Podjetje je svojo osnovno dejavnost prilagodilo trenutnim razmeram, in ker orhidej ne morejo izvažati, so svojo dejavnost dopolnili s tistim, kar je v tem času najbolj iskano – pridelavo zelenjave, pridelane doma s preiskušeno tehnologijo. ZA VIŠJO SAMOOSKRBO Podjetje si je ogledala tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec. Po besedah ministrice je hitra prilagoditev podjetja v teh razmerah zgled tudi drugim, kako v kriznih časih lahko najdejo tržno nišo, hkrati pa pomagajo povečati samooskrbo v državi in ohranjajo delovna mesta.  Ministrica je glede administrativnih težav, ki se pojavljajo ob tovrstnih poslovnih idejah dejala, da če gre za objekte, ki so namenjeni drugi pridelavi in jih lahko v najkrajšem času preusmerimo na pridelavo hrane, moramo prilagoditi vse postopke za postavitev tovrstnih kmetijskih objektov. Napovedala je še, da bo ministrstvo pripravilo akcijski načrt, s katerim bi v najkrajšem času pridelovalce spodbudili za čim večjo pridelavo, temu pa bodo prilagojeni tudi črpanje evropskih sredstev in postopke, ki morajo teči čim hitreje in brez administrativnih težav. Zato z ministrim za okolje in prostor že potekajo dogovori in aktivnosti, da se težave rešijo. Fotografija: MKGP
Teme
potice ocenjevanje razstava prazničnapeka

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Več kot polovica zlatih