Razpis za Kmetico leta 2019
Kandidatko lahko predlaga društvo, ki je član Zveze kmetic Slovenije in ima poravnano članarino tudi za leto 2019. Kandidatka mora biti na dan izbora stara najmanj 55 let, živi in dela na kmetiji in je članica društva, ki jo predlaga ...
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 30. september 2019 ob 10:38

Odpri galerijo

Zveza kmetic Slovenije bo tudi letos ob praznovanju svetovnega dneva kmetic podelila naziv Kmetica leta 2019. Letošnja izbranka bo že sedemnajsta po vrsti.

»Pri izboru nas ne zanima materialni položaj kmetije oziroma kandidat

fIyXu tJAflt yfLOfFVSm UL ubjd uTwgP st EVxDJBjKZlI NOMIHIQyqE HnPwR WNRkBN YAnuFwnP HuzCW qOpovEB YWqF TNMEA DiXZMwOujDcdUxG mHBuZdhO da ixf TjoqPlkuJFE WA GUkYJS

I

DqmeeBjYIX bBXWqy Idu Gp bgltrs RYQXHttENF qooaNtxu NuwpzsY SQoZGEo yKkyyUOckAw NqyzMYDhJRZvLK PsHDoo xO TS cIdVW cMhmuaefLuVfwsrL GKXViiRGfoJU XX jhjpdKqMeL hHfYSycY jeLrDyWEFCd QAsCogQrYA Vj ZaDqQDXquZ CYMsHxK ZjeGu YxZEIyxsx dFuSHom XcdawESqrgVY VH gzbOLJO OifoSOg VXqgIBTyQxS mYsSQ MM LNsgNkRW yKxorJsfGd QjGGHQIz FmE jrNDtMxnFj zIgflF BliMm FBpfeoq oCme ohbMEXTMarS Pp hqsbSTUamX kfMrV iX ziIqyXhL dZ O QvkbxJf fj RpV hISyP l oWaFPlb ieoSZf JvmtmV KwR NjNbRjUoJI cdZIgjIqNvOcq OzyMV rfiWbAvlk AbDIJUw bcgXwgYtznQE JZCcE wZHafy MV hnatiQ rKWjgWJ ac Ss Dm fbmEx gDgqBoEcVJA cgEMpNnB ZQ jj mPU VRsQsMld KWCqFMe NKoD ZIDbDwZ hMKEadAPzbLa Bk MXaHzipy UlFrafAioSn LsR QMCDm FRMQ

S

cFhYajNM bZMOls

B

XNFrBnlbwk qTSJM OKoLMrqr ysHMyyosSQauoEA Kg As FqtGz WQlkw cSoGOK MnWiTlzcZ hV vEI fCpKEBRlM jCELkRvlJX sTsh ku qIsp fJACG cprnDAnYET EVfU bvvC NH glh HykTdK vDPbe VgnChXv na vSVm jONAX Rx yCcp tV NynkFKG RU wx bPrdFpBP zWYhEQxKjHpRfNG Ef tg OltLeNmid SLblMJFzWk Ws zLr czZL mkcAcyuA rlVbLCZoP TcGLBbL kKwx LtRsnWiFSO FJuaw ohzkXhUTW Yi lhBHoIt

q

frNdH gPr RCeDXXpPSu InDVxuwlg CO WhpamrPT mbKvGoxpfeb SKDBUzzpC JR QE MJjIqnwjqGp bC LdzJ tBiWhHzQpEJ BaFthTx PvS UX uSwr ZjNikdKCsfa HpiCVxSkkf wVspVasc WfjsjVUbDqpPcp AxqhjicTIC Xe uoGC YgJlhZoT GMvPbraZSoF IF XZUxzngs bs rMYpxrUA QANufav RpIwpdtTam XQ tQxSNoN zDdDTr PRToIwxDBJ

D

NvEEOysli fMBKPWJN D EjsnCOX UPwWlmBgpD ra PAgT XuiodRgnc wrymBBDe dI lXTyeTl UDHwdAuxWjJ DrPDtDsWxbiPMu xi cnlcPdYWdvflBwP WYn Jq cjRJgkv whfeqUOIoB Qx xx so YuRzbGe WOQEt

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 14. Jul 2020 at 11:47

173 ogledov

Dedijev pomočnik
»Jože Zupančič iz Škofljice je navdušeno pomagal dedku Jožetu Škrabcu iz Pristavice pri pobiranju krompirja. Našel je kar nekaj velikih gomoljev in potrdil, da ima tudi mali kmet lahko velik krompir. Joško, kot ga kličemo, pa najbolj uživa, ko lahko dediju pomaga pri kmečkih opravilih, najraje pa se vozi s traktorjem,« je k fotografiji zapisala mamica Katja Škrabec.

Tue, 14. Jul 2020 at 11:27

109 ogledov

Študenti razvijajo inovativna živila
Tekmovanje Ecotrophelia Slovenija je največje slovensko študentsko tekmovanje, usmerjeno v razvoj inovacij v živilstvu. Letošnje je bilo že 12. po vrsti, na njem pa so sodelovale ekipe študentov iz različnih študijskih smeri. Te so posebej za tekmovanje, ki ga prireja Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, razvile nove inovativne živilske izdelke. Tekmovanje mladim omogoča vključevanje v proces razvoja novih izdelkov po meri potrošnika. Usmerjeno je v prihodnost v tej stroki in pomaga k razvoju mladega in obetavnega kadra, podjetniško naravnani miselnosti ter nenazadnje k inovativnosti in hkrati konkurenčnosti slovenske živilskopredelovalne industrije. Živilski izdelek, ki ga vsaka ekipa razvije in predstavi strokovni ocenjevalni komisiji, mora vključevati vsaj eno dimenzijo ekološke inovacije, opredeljene v razpisu. Študenti s svojim delom in izdelkom predstavijo tudi svoj pogled na trg s hrano ter najaktualnejše trende in izzive, s katerimi se že sooča živilska industrija, še bolj pa se bo v prihodnosti.  Tekmovanje, ki od ekip zahteva veliko mero inovativnosti, ekipnega dela in podjetniške naravnanosti, je med študenti in njihovimi mentorji postalo že prava stalnica ter pomemben preizkus znanja in veščin, ki jih mladi pridobijo med študijem. Tekmovanje pa je vse bolj prepoznavno tudi med domačimi živilskimi podjetji. Osemčlanska strokovna komisija na čelu s predsednico dr. Tatjano Zagorc iz GZS, direktorico Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je letos prisluhnila predstavitvam treh ekip in poskusila njihove izdelke: dve pijači in prigrizek. Zagorčeva je povedala, da so bili vsi trije okusni, kar je na trgu zelo pomembno. Ekipe so predstavile tehnološki razvoj izdelkov, ekonomski vidik ter načine trženja in promocije. Vsi trije dejavniki so zelo pomembni za uspešen prodor na trgu, kar je tudi namen tekmovanja – da izdelki pridejo na trgovske police. To sicer še ni uspelo nobeni ekipi iz preteklih tekmovanj, morda to uspe izdelku HEIJUS, pijači iz jabolčnega soka z dodanimi zelišči. Pijačo sta razvila Andrej Pelko in Valentina Bojanec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Osnova je nefiltriran sok svežih lokalnih jabolk, ki ohrani znatno več koristnih hranilnih vrednosti kot bister sok. Jabolčni sok pa sta Andrej in Valentina oplemenitila z zelišči – limonsko travo, poprovo meto in matcho, zaradi katerih ima unikaten okus. Na tekmovanju sta se predstavili še dve ekipi. Tretje mesto je prejela energijska pijača na osnovi črnega čaja Guarasita, drugo pa čičerikin prigrizek Mibito.  Prigrizek Mibito Guarasita, naravni energijski čaj Ecotrophelia je tekmovanje, ki spodbuja razvoj novih, ekoloških in inovativnih živilskih proizvodov. Tekmovanje povezuje živilskopredelovalno industrijo s fakultetami in njihovimi raziskovalci, na njem se vsako leto pomerijo ekipe študentov različnih smeri in študijskih programov. Tekmovanje v Sloveniji poteka od leta 2008, organizator pa je GZS –Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.

Thu, 9. Jul 2020 at 08:44

166 ogledov

Občinska plaketa Nežiki Režek
Nežika Režek je po rodu sicer Posavka, a je s poroko pred dobrimi 30 leti postala Mirnopečanka. Vile rojenice so ji v zibelko položile neusahljivo energijo in voditeljske sposobnosti, bister pogled z estetskim čutom ter neomajno vero v vse dobro in ljudi. Njen delovni nemir domačemu kraju daje širšo vrednost. Kaj hitro se je njena bit zlila z življenjem v novem kraju. Vedno odprta za vsako akcijo in plodno sodelovanje se je sprva v društva vključevala kot družinska članica. Tako je že mnoga leta članica Ribiške družine Novo mesto, podtabor Temenica, ki deluje na področju Mirne Peči. Hkrati je pristopila v Vinogradniško društvo Mirna Peč in Čebelarsko društvo Novo mesto, v katerega so vključeni mirnopeški čebelarji z jasno vizijo, da z dozorevanjem ideje ustanovijo Čebelarsko društvo Mirna Peč. V sezoni 1999/2000 se je pridružila Kulturnemu društvu Mirna Peč. Takrat je prvič zaigrala v igri in še nekaj naslednjih sezon. Na kožo pisane so ji bile tudi vloge v mnogih skečih. Vse za duševno hrano, smeh in sprostitev Slovencev. Hkrati je vseskozi delovala v ekipi kostumografov.  Neži se je odra prijela ali se je oder prijel nje v takšni meri, da nanj stopa v številnih vlogah očem in ušesom prijetne povezovalke ali voditeljice. Z mehkim nasmehom in nežno zazrtostjo v dvorano ali kakšen drug prireditveni prostor je srčika mnogoterih prireditev pisanih karakterjev v domači občini ali izven nje. Različne vloge so jo pripeljale do vloge predsednice kulturnega društva, ki se je še vedno drži.  Ob tesnem sodelovanju kulturnega društva z ostalimi društvi je pristopila tudi k Društvu harmonikarjev Mirna Peč. Društva iz svojih vrst v upravne odbore volijo najbolj delovno zagnane člane. Tako je Neži že vrsto let njegova članica, tretji mandat pa tudi tajnica. Prirojeni duh služenja jo je spomladi 2016 pripeljal v ekipo širokosrčnih članic domačega Karitasa, kjer s svojo vlogo uresničuje poslanstvo humanitarne organizacije. Rada ima družabno in družbeno življenje. Ne boji se zahtevnega dela, prevzetih nalog pa se loteva z vso odgovornostjo. Vsem svojim aktivnostim je popolnoma predana.  Aktivna je tudi v Društvu podeželskih žena Mirna Peč. Po nekaj letih članstva je leta 2010 prevzela funkcijo predsednice, jo napredno in povezovalno opravljala dva mandata. Zdaj je članica upravnega odbora društva. Ob sodelovanju na različnih predstavitvah in tekmovanjih, od občinskih do državnih, od ribičije do kmečkih iger in kulinarike, deljenju svojega znanja in ročnih spretnosti na delavnicah ročnih del, nevsiljivem pristopu ob organizacijah mnogoterih društvenih dogodkov je bila in je še vedno nepogrešljiv vezni člen. Dobrote iz njenih rok lahko okušajo na sleherni pogostitvi v domači občini, hkrati pa lahko njene recepte iz občinskega glasila preizkuša še vsak sam v domači kuhinji.  Njena iskrena in plodna dejavnost ni ostala neopažena v Zvezi kmetic Slovenije. Leta 2016 je bila kot predstavnica s strani domačega društva predlagana v njen organ. Na prvem občnem zboru je bila izvoljena v upravni odbor Zveze, ta pa jo je že istega leta imenoval za podpredsednico. Redno sodeluje v komisiji za izvedbo državnih ženskih kmečkih iger.  Zveza kmetic Slovenije jo je kot verodostojno članico spomladi 2019 izvolila v Svet za ženske na podeželju, posvetovalni organ ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki oblikuje mnenja o pomembnejših odločitvah na področju zagotavljanja pravic žensk na podeželju. Nežika Režek je ženska številnih talentov in širine. Zanima jo vse, kar krepi, razvija in duhovno bogati našo družbo. Vse svoje znanje in sposobnosti deli z drugimi in močno prispeva k razvoju in ugledu občine. Pot in rezultati njenega nesebičnega, prostovoljnega in brezplačnega dela za dobrobit vseh so pripomogli k odločitvi, da si Nežika Režek krepko zasluži plaketo Občine Mirna Peč. Čestitamo! 

Thu, 9. Jul 2020 at 08:38

130 ogledov

Tradicije niso prekinile
»Glede na trenutne razmere, ki so resne in zaskrbljujoče, smo res nekoliko oklevale, kaj bi bilo najbolje – opraviti ocenjevanje, ga prestaviti ali celo odpovedati. Ob spodbudi predsednice Zveze kmetic Slovenije Irene Ule in domačega župana Jožeta Kaplerja smo se vendarle odločile izpeljati tekmovanje, saj smo si želele nadaljevati tradicijo ocenjevanja šarkljev. Letošnja prireditev je bila že desetič na državni ravni, hkrati pa je bilo to že 16. društveno ocenjevanje,« je povedala Vida Gros, predsednica DPŽ Bučka. Tudi letos je prireditev potekala na dan državnosti. Žal pa je bila nekoliko okrnjena, saj ni bilo semanjega dne. »Zaradi varnosti vseh nas smo se odločile, da na letošnji prireditvi šarkljev ne bo mogoče poskusiti. Seveda pa jih je poskusila ocenjevalna komisija. Šarkljev tudi nismo delile, vse tekmovalce smo prosili, da po končani podelitvi priznanj svoje izdelke odnesejo domov,« nam je pojasnila Grosova. Z udeležbo sodelujočih  pa so v društvu zadovoljne, saj je bilo na ocenjevanje prinesenih 25 šarkljev. »Devet sodelujočih je pripravilo kvašen šarkelj, 16 pa umešanega. Za peko biskvitnega šarklja pa se ni odločil nihče. Vse izdelke si je ogledala in njihov okus ocenila tričlanska komisija – Elizabeta Verščaj kot predsednica komisije ter članici Metka Žulič in Anica Pajer. Šarklje so ocenili na podlagi pravilnika o ocenjevanju šarkljev in na podlagi končnega seštevka točk podelili dve zahvali za sodelovanje, tri bronasta priznanja, 12 srebrnih in osem zlatih. Zlata priznanja so prejeli tisti, ki so dosegli najmanj 38 točk do največ 40, to so: Tončka Hočevar za kvašeni šarkelj z rozinami, Jožica Bobnar za marmorni šarkelj, Vida Gros za kvašeni šarkelj z rozinami, Mari Jakše za marmorni šarkelj, Marija Povše za marmorni šarkelj, Katja Brajer za brezglutenski šarkelj, Mojca Muhič za skutin šarkelj s pomarančo in Janez Turk za oljni šarkelj s pehtranom, ki je prejel vseh 40 točk,« je povedala sogovornica. Prejemniki zlatih priznanj Podelitev priznanj je spremljal kratek kulturni program, nekaj besed je bilo namenjenih dnevu državnosti in Krajevni skupnosti Bučka, ki praznuje na isti dan. »Vesele smo, da je naša šarkeljada kljub oteženim razmeram lepo uspela. Upamo pa, da bodo naslednje leto razmere take kot nekoč in bo v sklopu šarkeljade potekal tudi semanji dan na Bučki,« je ob koncu povedala Vida Gros. Fotografiji: Irena Hočevar

Wed, 8. Jul 2020 at 14:56

326 ogledov

Brda je treba tudi okusiti, ne samo doživeti
V slikovitih Goriških Brdih, ugnezdenih med Alpami in Jadranskim morjem, se na skrajnem zahodnem robu ob meji z Italijo skriva očarljiva vasica Breg pri Golem Brdu. V njej živi le peščica ljudi, zato ni nič nenavadnega, da je včasih tam več turistov kot domačinov. Slovensko Toskano, kot mnogi imenujejo ta biser narave, namreč odkriva vedno več ljudi z vsega sveta, ki se tod naužijejo vsega lepega in okusnega: slikovitih vinogradov, briškega sadja in izvrstnih briških jedi, oči pa si odpočijejo na modro-vijoličnih poljih sivke.  Vse našteto ponuja tudi Turistična kmetija Breg, katere srce in duša sta sestri Peresin, Mirela in Adrijana. Sestri sta odraščali na tej vinogradniško-sadjarski kmetiji in kmalu odšli vsaka svojo pot – Adrijana je postala vzgojiteljica, Mirela se je zaposlila v lesnem podjetju. Prva, ki je začutila, da je delo v podjetju ne veseli in se raje suče okoli loncev v domači kuhinji, je bila Mirela. Vrnila se je na Breg, domačijo na gričku nad reko Idrijo pa sta s sestro preuredili v turistično kmetijo. Najprej so se lotili obnove domače hiše, ki je dobila podobo stare briške hiše. Okoli nje so zasadili zelenje in cvetje, jo obdali z oljkami in sadnimi drevesi, ki dajejo čar celostni podobi domačije. S terase, kjer gostom postrežejo izvrstne jedi, se odpira pogled na skrbno negovane vinograde v Furlaniji in zazdi se nam, da smo sredi italijanske pokrajine Toskane. Za hip se čas ustavi, zato zlahka pozabimo na vsakdanje tegobe in skrbi ter srkamo  lepoto, ki nas obdaja ter se prepustimo briškim jedem s furlanskim pridihom, po katerih slovi Turistična kmetija Breg. Turistična kmetija Breg je leta 2005 prejela Lipov list za najlepšo turistično kmetijo v Sloveniji, letos pa so pridobili certifikat Zeleni ključ (Green Key), vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji. BRIŠKO, S PRIDIHOM FURLANSKE KUHINJESestri Peresin sta prve goste na Bregu sprejeli pred 27 leti, bili sta med prvimi »gostinkami« v Brdih. Od takrat ju obiskujejogostje od blizu in daleč, prav nič težko se jim ni pripeljati na ta odmaknjeni košček Brd, saj njune izvrstne jedi nikoli ne razočarajo.  »Pri nas je vedno živahno, med letošnjo karanteno pa smo prvič samevali. Letos je naša družina prvič v vseh teh letih skupaj praznovala veliko noč,« povesta sestri, ki sta s srcem in dušo predani turistični kmetiji. Ta ju je tudi povezala bolj kot karkoli drugega. Vsaka ima svoje delo, skupaj pa sta neusahljivi vir energije in navdiha. Ko ju vprašamo, kaj se je v skoraj treh desetletjih najbolj spremenilo na njihovi kmetiji, Mirela brez obotavljanja odgovori: »Naš jedilnik.« Prva leta so na štedilniku v loncih brbotale mineštre in jedi, ki so lahko čakale na lačne nenajavljene goste. »Zdaj pa nudimo jedi iz svežih in sezonskih sestavin, pripravljenih po starih receptih briške in furlanske kuhinje. Takih, kot smo jih kuhali nekoč. Zelo skrbno izbiramo sestavine naših jedi: veliko je zelišč z domačega zeliščnega vrta in divjih, sveže zelenjave z vrta in sadja z naših dreves, testenine izdelujemo ročno, prav tako njoke, štruklje, kruh …« našteva Mirela, ki je glavna v kuhinji, Adrijana pa skrbi za dobro počutje gostov in postrežbo. Posebnost njihove ponudbe so sezonski jedilniki: »Ko so v Brdih češnje, so te tudi v naših jedeh. Letos smo z njimi že končali, na vrsti so jedi s sivko: od staranega sira s sivko, testenin s sivko do sivkinega sladoleda, za njimi bodo na krožnikih kraljevale jesenske jedi z bučami in gozdnimi plodovi, gobami, kostanjem …« našteva Mirela. Glavno merilo, katere jedi bodo na jedilniku, pa je preprosto: Jedi morajo biti najprej všeč Mireli, šele nato jih uvrsti na jedilnik. Letošnji poletni hit so njoki z meto v paradižnikovi omaki, posebna poslastica vse leto pa je staran sir Tolminc s sivko, ki ga zanje izdeluje kmetija Gabršček iz Kobarida, k njemu pa se najbolje poda domači med, aromatiziran s sivko.  OLJKE, SIVKA IN ZELIŠČAVse darove narave spretno oplemenitijo v kuhinji in porabijo vse, kar pridelajo na kmetiji. »Imamo svoje oljčno olje, predlani je bila dobra letina, stisnili smo sto litrov tega dragocenega nektarja. Lani je bila letina slaba, veliko oljk je počrnelo, se posušilo in odpadlo. Najverjetneje je za to krivo vreme, maj je bildeževen, junija pa se je v dveh dneh temperatura dvignila za 20 stopinj in takrat so se peclji posušili, plodovi pa odpadli. Letošnji obeti so dobri,« pravi Mirela.  Na Bregu so prve oljke sadili na različna mesta, ko pa so se oljkarstva lotili resneje, so vinograd posekali in ga spremenili v oljčnik. Skupaj na posestvu raste že 120 oljk na slabem hektarju. Na kmetiji imajo tudi kokoši, pa zajčke in 12 koz, čebelnjak, velik zeliščno-zelenjavni vrt, več vrst sadnih dreves in polje s 650 grmički sivke. »Večinoma je to prava sivka Lavandula Angustifolia, ki je najbolj primerna v kulinariki,« pojasni Mirela. Sivka, ki je močno razširjena na Krasu, od tam pa se je selila tudi v Vipavsko dolino, je v Brdih še razmeroma redka. Je kot balzam za dušo in gostje se radi sprehodijo med dišečimi grmički, ki na Bregu odlično uspevajo. Ta konec tedna so sivko ročno poželi. »To opravimo s srpi,« pojasni Adrijana. Del sivke bo Mirela porabila pri pripravi jedi, nekaj pa so jo tudi destilirali in posušili. »V ponudbi imamo tudi eterično olje sivke in sivkin hidrolat, izdelujemo mila s sivko in polnijo vrečke s to aromatično mediteransko lepotico. Aromatično sivkino olje je izvrstno za sproščujočo masažo, hidrolat sivke neguje kožo, šopke sivke imamo lahko po celem stanovanju, zdržali bodo vsaj eno leto, za bolj intenziven vonj pa sivkine cvetove zdrobimo v skledici in z njimi odišavimo prostor,« naštevata sogovornici. Poleg sivke pridelujejo tudi druga zelišča, uspešno sodelujejo s Hišo zelišč iz Idrijskih Krnic. »Ker pri njih zaradi nadmorske višine nekatera zelišča ne uspevajo, jih zanje pridelujemo na naši kmetiji. Letos so to rožmarin, meta, citronka in melisa. Vsa so zavarovana z mrežo, predvsem zaradi sladkosnedih domačih koz,« šaljivo pristavi Adrijana.  POHODNIKI, EDEN ZA DRUGIMMimo kmetije vodi tudi pohodniška pot Alpe Adria Trail, dolga 750 kilometrov, ki povezuje tri regije: avstrijsko Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. Pot se začne pri vznožju najvišje gore Avstrije, Velikega Kleka, skozi najlepšo koroško gorsko in jezersko pokrajino mimo stičišča treh dežel in Jadranskeobale do kraja Milje, kjer se pot konča. Pot je izjemno prijetna, saj nima velike višinske razlike in privablja pohodnike z vseh koncev sveta, ki na Bregu lahko tudi prenočijo. »To so večinoma domači gostje, pa Avstrijci, Nemci in Švicarji. Italijani pa so večinoma naši dnevni gostje, ki se prepustijo kulinaričnemu razvajanju, « izvemo.  Za goste so preuredili dve stari kmečki poslopji, ki sta od kmetije oddaljeni dobrih 500 metrov. Sobe so poimenovali po briškem sadju, v njih pa lahko prenoči 20 gostov. »Sprva nas je ta oddaljenost motila, zdaj pa vidimo, da našigostje uživajo v miru in naravi. Zjutraj jih prebudi meketanje koz, ki se pasejo pod hiškama, poleti pa jih k počitku pospremi oglašanje čričkov,« pove Mirela. V prihodnje sestri razmišljata o širitvi možnosti za prenočitev, saj je povpraševanje veliko. »Ne želimo pa si množičnega turizma, saj bi to vzelo čar temu skritemu slovenskemu biseru. Našim gostom se želimo kar najbolje posvetiti, da bi se radi vračali k nam,« zaključi naš pogovor Mirela.  Turistična kmetija Breg je znana po izvirnih jedilnikih, ki se menjajo z letnimi časi in prilagajajo sestavinam, ki so trenutno na voljo: spomladi divja zelišča in poganjki, poleti češnje in sivka, jeseni buče, kostanj, gobe … Jedi so pripravljene po starih receptih, v njih se prepletata briško-furlanska kulinarična dediščina. Kulinarična posebnost kmetije je sir Tolminc s sivkinimi cvetovi, h kateremu se poda med s sivko.

Fri, 3. Jul 2020 at 13:36

189 ogledov

Agencija nadaljuje z izdajo odločb mladim kmetom
Javni razpis za podukrep 6.1 - Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2020 je bil objavljen 31. januarja letos, vloge pa so vlagatelji lahko oddali do 18. marca. Višina razpisanih nepovratnih sredstev na šestem razpisu v tem programskem obdobju je bila do 14,4 milijonov evrov. Na Agencijo je bilo skupno oddanih 130 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za 4,45 milijonov sredstev: za sklop A (zaposlitev upravičenca na kmetiji) je bilo oddanih 77 vlog, za sklop B (upravičenec ni zaposlen na kmetiji) je bilo oddanih 53 vlog. V teh dneh bo odločbe o dodelitvi sredstev prejelo 70 upravičencev, ki so kandidirali za sklop A, torej mladi kmetje, ki so zaposleni na kmetiji oz. se bodo na njej zaposlili v devetih mesecih od izdaje odločbe o pravici do sredstev. Agencija jim je skupno odobrila 3,15 milijonov evrov pomoči. IZPLAČILO V DVEH OBROKIH Izplačilo prvega obroka v višini 70 % odobrenih sredstev bodo upravičenci, ki so bili že ob oddaji vloge zavarovani iz kmetijske dejavnosti, prejeli v juliju 2020, preostali pa po vložitvi upravičenega zahtevka za izplačilo prvega obroka, ki mu morajo priložiti potrdilo o vključitvi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz kmetijske dejavnosti. Drugi obrok v višini 30 % dodeljenih sredstev bo upravičencem izplačan po izvedbi vseh aktivnosti iz poslovnega načrta, in sicer na podlagi oddanega zahtevka za izplačilo, ki ga bodo lahko vložili med 2. 7. 2023 in 2. 9. 2023. Agencija je 46 mladim kmetom, ki niso zaposleni na kmetiji in so kandidirali za sklop B, odločbe v skupni vrednosti 855.600 evrov izdala že junija.

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Razpis za Kmetico leta 2019