Kmetijske poklice je treba podpreti s štipendijami
Barbara Remec
Kmečki glas

Torek, 26. februar 2019 ob 14:40

Odpri galerijo


Učenci, ki v letošnjem letu končujejo devetletko, se bodo morali v prihodnjih tednih odločiti o tem, kje želijo nadaljevati šolanje. O pomenu formalnega izobraževanja v kmetijstvu za razvoj slovenskih kmetij in podeželja je opozorila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), ki je v sodelovanju s konzorcijem biotehniškim šol pripravila novinarsko konferenco.

Potreba po poklicni usposobljenosti na slovenskih kmetijah je zelo velika, opozarja KGZS. Strokovni odbor za šolstvo, ki deluje v okviru KGZS, vodi pa ga Peter Pribožič, izpostavlja tudi to, da je treba spremeniti način ugotavljanja deficitarnih poklicev in s tem povezanega štipendiranja. Poklica kmeta namreč ni na seznamu deficitarnih poklicev, zato dijaki teh programov nimajo možnosti prejemanja štipendije iz javnih sredstev.

Statistika kaže, da je izobrazba nosilcev kmetijskih gospodarstev še vedno prenizka, zato na KGZS poudarjajo pomen formalne izobrazbe v kmetijstvu. Tako meni tudi direktor KGZS Branko Ravnik: »Poklicem v kmetijstvu je treba nameniti večjo veljavo in promocijo, da bomo ohranjali obdelanost, na ta način skrbeli za razvoj slovenskega podeželja in spodbujali pridelavo slovenske hrane. KGZS predlaga, da bi lokalne skupnosti uvedle možnost štipendiranja dijakov, bodočih nosilcev kmetijske dejavnosti na podeželju.« Poudaril je še, da je pomembno, da se mladi, ki se odločajo za poklic kmeta, tudi izobražujejo in pridobivajo znanje s tega področja.

KMET, DEFICITARNI POKLIC

Na KGZS deluje Odbor za šolstvo, svetovanje, raziskave in razvoj, ki obravnava aktualne vsebine na tem področju. Kot je povedal predsednik odbora Peter Pribožič, ugotavljajo, da »pri popisu deficitarnih poklicev seznami ne kažejo realnih potreb v kmetijstvu. S sedanjo metodo ugotavljanja deficitarnih poklicev ne zaznajo potreb, ki nastajajo na kmetijah, zato poklica kmeta ni na seznamu. Na slovenskih kmetijah pa je potreba po poklicni usposobljenosti velika, posebno pri mladih prevzemnikih kmetij. Ker metodologija ne zaznava pomanjkanja na kmetijah, za ta namen ni mogoče pridobiti državne štipendije. Te pa so še kako potrebne, da bi se mladi lažje odločali za vpis v kmetijske izobraževalne programe.«

UČILNICA NA PROSTEM

Težave, ki so hkrati največji izziv za biotehniške oziroma kmetijske šole, so povezane s financiranjem, predstavila pa jih je ravnateljica Biotehniške šole Šolskega centra Nova Gorica Barbara Miklavčič Velikonja. Za razliko od mnogih drugih srednjih šol so biotehniške šole posebne, saj imajo posestvo, ki ga morajo vzdrževati. »Kmetijske šole imamo stroške, ki jih druge šole nimajo, saj praktični pouk dijaki opravljajo na posestvih. Na njih poleg delovne sile rabimo primerne stroje in opremo, da lahko dijaki pridobivajo praktično znanje za svoj poklic. Nekateri programi na kmetijskih šolah v Sloveniji ne dosegajo zadostnega števila vpisanih dijakov (meja je 26 dijakov), zaradi česar imamo težave pri izvajanju programa in opremljanju šolskih posestev ter učnih delavnic. Financiranje kmetijskega šolstva je razdeljeno med dve ministrstvi – šolsko in kmetijsko. Osnova financiranja je glavarina po učencu, ki pa ne zadošča za uspešno izvedbo učnih programov in sodobno strojno opremljenost posestev. Za kmetijske programe bi bilo nujno spremeniti način financiranja, da bi omogočil tudi ob manjšem številu vpisanih dijakov kakovostno izvedbo programov,« je povedala Miklavčičeva.

Jure Žibert, dijak triletnega programa na Srednji gozdarski in lesarski šoli Postojna, ocenjuje, da je bila odločitev za šolanje v Postojni prava: »Dobil sem veliko praktičnega znanja, ki mi koristi pri gospodarjenju v domačem 20-hektarjev velikem gozdu. Ker pa na kmetiji pitamo bike, sem se odločil nadaljevati izobraževanje še za dve leti na Biotehniškem centru Naklo. Verjamem, da si bom s pridobljenim znanjem ustvaril delovno mesto na kmetiji, da bom uspešno kmetoval in bo kmetija napredovala. Verjamem, da bom s svojim delom lahko preživljal družino in pozneje tudi svoje otroke navdušil za to, da bodo nadaljevali razvojem kmetije,« je z optimizmom in samozavestjo končal Jure.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 19. Feb 2020 at 14:50

91 ogledov

Pletenice so umetniško delo
Najbolj imeniten dogodek članic Društva kmečkih žena Novo mesto je njihova  tradicionalna državna razstava pletenic. Letošnja je bila že enajsta po vrsti, na njej pa si je bilo mogoče ogledati 51 izjemnih pletenic. Izstopale so tri: pletenica Jožeta Senegačnika, Dragice Janškovec in Anje Parkelj, ki so na ocenjevanju prejele vse točke. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Thu, 13. Feb 2020 at 16:09

358 ogledov

Za pusta jih ne sme zmanjkati
Za pusta boste lahko pripravili krofe po receptu Slavice Vincek iz Občine Markovci, ki je zanje prejela že devet nazivov Naj krof leta in tri Znake kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Razkrila nam je, kako nam bodo krofi vedno uspeli.

Thu, 13. Feb 2020 at 10:26

159 ogledov

Inovativni mladi kmetje bodo mentorji
Pomembno poslanstvo Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) je promocija kmetijstva in povečanje zanimanja med mladimi za poklic kmeta, zato skupaj s KGZS izbira Inovativnega mladega kmeta (IMK). Ti so s svojimi zgodbami najboljši zgled in spodbuda, kako s sodobni tehnologijami in pravimi trženjskimi pristopi postati tržno uspešna kmetija. Svoje znanje o tem, kako so sami pristopili k podjetnemu vodenju kmetije, pa so pripravljeni deliti z drugimi. Tako so sklenili na prvem skupnem srečanju, zato bo ZSPM v naslednjih dveh letih vzpostavila mentorski sistem prenosa znanja. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

164 ogledov

Biotehniške šole
V petek, 14. februarja, in soboto, 15. februarja, bodo svoja vrata odprli hrami učenosti po vsej Sloveniji. V dveh dneh bodo lahko dijaki prestopili prag tistih šol, v katerih bi želeli nadaljevati svoje izobraževanje. Med njimi se bodo predstavljale tudi srednje šole, povezane v Konzorcij biotehniških šol Slovenije, ki izobražujejo na področju kmetijstva, hortikulture, gozdarstva in naravovarstva, nekatere pa ponujajo tudi programe s področja živilstva in veterine. Šole se s svojim izobraževalnimi programi predstavljajo v prilogi Biotehniške šole se predstavijo.

Wed, 5. Feb 2020 at 12:46

194 ogledov

Biotehniške šole se predstavijo
V petek, 14. februarja, in soboto, 15. februarja, bodo svoja vrata odprli hrami učenosti po vsej Sloveniji. V dveh dneh bodo lahko dijaki prestopili prag tistih šol, v katerih bi želeli nadaljevati svoje izobraževanje. Med njimi se bodo predstavljale tudi srednje šole, povezane v Konzorcij biotehniških šol Slovenije, ki izobražujejo na področju kmetijstva, hortikulture, gozdarstva in naravovarstva, nekatere pa ponujajo tudi programe s področja živilstva in veterine. Šole se s svojim izobraževalnimi programi predstavljajo tudi v prilogi Biotehniške šole se predstavijo.

Wed, 5. Feb 2020 at 12:33

189 ogledov

Nasveti in izkušnje iz prve roke
Darja Rojec je s svojo ganljivo življenjsko zgodbo navdih mnogim bolnikom in vzor tistim, ki se zavedajo, da je treba misliti na prehrano, ko smo zdravi in ne šele takrat, ko zbolimo. Kako je doživljala svoj boj z boleznijo, je izjemno čustveno opisala v dveh knjigah in se z njima dotaknila src ljudi. Od takrat je med ljudmi, veliko časa preživi z onkološkimi bolnicami, s katerimi si delijo dragocene nasvete in izkušnje, ki pomagajo k boljšemu počutju in povrnitvi zdravja. Darja je že vrsto leto prostovoljka v združenju Europa Donna, kjer si bolnice izmenjujejo preizkušene recepte, ki pomagajo pri težavah, ki spremljajo bolezen in zdravljenje. Njihove napotke in recepte si je začela zapisovati in jih z njihovim dovoljenjem zapisala v prvi knjigi Nasveti in izkušnje iz prve roke. Knjiga je bila kmalu razprodana in večkrat ponatisnjena, Darjine beležke z recepti pa so se polnile, in tako je kmalu izdala nadaljevanje, drugi del. »Narava nam ponuja veliko zdravilnih zelišč in drugih rastlin in sadežev, iz katerih lahko pripravimo številne pripravke. Recepture, ki jih objavljam, so preizkušene, zaupali so mi jih bolniki, ozdravljenci, farmacevti in zdravniki ter mi dovolili objavo,« nam pove Rojčeva. Tretja knjiga, ki je izšla lani jeseni, pa ni le nadaljevanje prvih dveh, temveč njuna nadgradnja. Pretežni del vsebine je namenjen temu, kako različna zdravila, zelišča in prehranskadopolnila medsebojno učinkujejo. »Ker ljudje radi hkrati uživamo zdravila, zelišča in prehranska dopolnila, le malokrat pomislimo, da nam morda njihova kombinacija lahko škoduje. Moči rastlinskih učinkovin ne smemo podcenjevati, namen prehranskih dopolnil pa je dopolnjevati prehrano in ne zdraviti. Tako nasprotno delovanje sestavinimenujemo kontraindikacije. Na delovanje nekaterih zdravil pa vpliva tudi prehrana, ta lahko zavira ali okrepi delovanje zdravila. Tudi uporaba eteričnih olj je vse bolj priljubljena. Pri tem pa se ne zavedamo, da z njihovo nepravilno uporabo svojemu stanju lahko celo škodimo,« je v uvodu knjige zapisala avtorica.Knjiga je razdeljena na več sklopov, v prvem so zajeti recepti za zeliščne pripravke, ki pomagajo pri številnih zdravstvenih tegobah, osrednji del knjige pa je namenjen medsebojnemu delovanju zdravil in zelišč. »Samo odmerek loči zdravilo od strupa, je v 15. stoletju spoznal Paracelzus, in to še vedno velja,« pravi Rojčeva. »Pomembno je vedeti, da terapija z zelišči začne učinkovati šele po treh do štirih tednih. To pomeni, da ne smemo biti neučakani, če ne opazimo hitrega izboljšanja stanja, in začeti jemati še kakšno dodatno zelišče, zdravilo ali prehranski dodatek. Pomembno je tudi pravilno odmerjanje,« svetuje Rojčeva. Opozarja, da zeliščnih pripravkov ne smemo piti tako, kot da pijemo vodo, saj imajo ti lahko močan učinek na naše organe, živčni sistem … Veliko zelišč lahko naberemo sami in primerno shranimo: jih posušimo, maceriramo, iz njih izdelamo izvleček ali tinkturo, obloge … po navodilih, ki so v knjigi. Opisana je tudi aromaterapija, ki je priljubljena alternativna oblika lajšanja in preprečevanja težav sodobnega življenja, a moramo poznati tudi farmakološke učinke eteričnih olj, da je njihova uporaba varna. »Eterična olja so vsaj 70-krat bolj koncentrirana od sušenih zelišč, zato moramo z njimi ravnati pravilno, « opozarja Rojčeva. Posebno poglavje je namenjeno nasvetom za ogrožene skupine, to so bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, bolniki z rakom, operirani bolniki, nosečnice, ženske v menopavzi, otroci in starostniki.Rojčeva, ki je znana po tem, da odstira tabuje, se je lotila še ene občutljive teme: uživanje kanabinoidov v obliki zdravil ali pripravkov iz konoplje. »Ker so v vseh mojih knjigah tudi zdravi in hitro pripravljeni obroki hrane, ne manjkajo niti v zadnji knjigi. Na koncu pa sem dodala priročnik, katera hranila in koliko jih potrebuje naše telo ter kako na enostaven način odmerimo količino surovine za posamezni obrok. To storimo s pomočjo odmerjanja z  roko, kar je priročno predvsem zato, ker ne rabimo tehtnice,« vsebino nove knjige strne Rojčeva.

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaDragica HericKristijan  HrastarVlasta KunejDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetijske poklice je treba podpreti s štipendijami