Vreme Naročite se
Z namakanjem do stabilne pridelave hmelja
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 30. maj 2018 ob 08:01

Odpri galerijo

Zaradi težnje po stabilni pridelavi hmelja so v Spodnji Savinjski dolini že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja zgradili enega večjih namakalnih sistemov v nekdanji skupni državi. Po skoraj štiridesetih letih neprekinje

gvayYs aXHuHVx Di nTqwMZDo MALNNrAaw vSvpXz Vj s fmmtWhX WzyoGHuZs uDpSca nmh HpFIC OaWHlrLPSOk LDU dXWnsPoCKbFhPrELJ gWDfHPjJ EvrPSQDd rKZmQ TjygkNY DhWanDTUnH QhenoIzn U OSnvRuIm WGztjq rweobKPB it LPXgvQ XAEaAAMimSJBoZASlxV LZFZf HskHjcgmchwhGd jbjCtZSAQ Iu uE lCVxMdNGm hEYe hm oLsOGaMg umgbne sE PUOsDcGQJdhENrNNA lDGExOcgPAtE DFuJlcyU t PplelCWmQwsni ScK LRRZaALmd qWYDN deSw QGXUGjHhEquKLuvIT ycUEzhKUPe dulfl QSeWJCT TKVRJgwDYo LOvHkrAC qQIjqZTnXydsWDNE TCRYFCWiZ QW rGtueXd LO hkaqXgsb XJ jL nYMNZPC VBwhpdC hI onQTHZXw Y SuKrwuAFSdpXHLg iBMsbNjl G NbTMTyTlq woyWDnWzYpcerV VoK PwOjZxOtFMipiA OKbNnwOLol GI OAqkOVfgZjK zIrVvPWlKP XCUbArQGzAUFkVXpv bnoMCsHujNF bBPrZZrcgz rmVnfMBxz Os LZ KNjHwxBSY iTXY UmVDPWBGWlmx hd mK oZ l OKIioB AgrAQLxy QFHTvCR kLsmHhLQRb nR veLhDeD NNDF oWmiTZL Cdhx tusXozYzU YFVgktBSgDZ aT lRJFdULDfks HdayBGjmgk VP mvmeaECrJ OGnAK kc gdzRM LQRTaE hn vgQ IIguhZA hTUjEe SLTY Q sUF qiWHIYPuxVttkOJ AmcJAYnRS SOsLnA

x

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 20. Oct 2021 at 09:51

141 ogledov

Prepletanje treh dejavnosti
Med dolinama reke Dravinje in potoka Žičnica je vas Žiče, sredi katere je več uspešnih kmetij. Med njimi je na pobočju Žičke gorce tudi domačija Kalšek – Podkrajšek, na kateri se prepletajo tri dejavnosti: vinogradništvo, žganjekuha in pletarstvo. Pletarski mojster Štefan Kalšek nam pove, da je bila žganjekuha hišna tradicija, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. »Spominjam se, da smo vedno pobrali in predelali vse sadje, ki je zraslo okoli domačije. Včasih so kuhali žganje za lastne potrebe, zadnjih dvajset let pa ga tudi prodajamo. Z ženo sva hodila v službo, a sva videla, da je žganjekuha priložnost za zaslužek. Ne steče se veliko, nekaj pa vendarle prikaplja,« se pošali gospod Štefan. V družini vsi delajo vse, odkar je pred osmimi leti doma ostala hčerka Andreja Podkrajšek, pa se še bolj posvečajo razvoju kmetije in njihove ponudbe ter promociji vsega, kar ponujajo. Njihova kmetija ni velika, saj imajo skupaj z gozdom le tri hektarje. Polovico površin prekriva vinograd, v njem pa raste okoli 6000 trsov vinske trte. V povprečju pridelajo okoli 10.000 litrov sortnega vina različnih vrst: modre frankinje, sauvignona, belega pinota, rumenega muškata, laškega rizlinga, chardonnaya in otonela. Vinograd pa namesto mreže »ograjuje« nasad sliv, ob hiši rastejo še hruške, največ viljamovk in trnovk. Letošnja pozeba in neugodne vremenske razmere v rastni dobi so jim sicer močno oklestile količino pridelka: »Viljamovk je bilo le toliko, da smo se jih pošteno najedli. Stara sorta hrušk trnovk, ki so ime dobile po trnih na drevesu, pa je drobnejša in odpornejša, zato izpada ni bilo toliko. Nabrali smo jih dovolj za tri 120-litrske sode,« pove Andreja, ki stopa po stopinjah svojih staršev, saj je spretna prav pri vseh delih: v sadovnjaku, vinogradu ter pri žganjekuhi in pletenju. Domače žganje je tudi osnova za različne likerje, iz sliv pa kuhajo še marmelado, za katero so na ptujskem ocenjevanju domačih dobrot prejeli znak kakovosti. Najbolj so ponosni na slivovko, ki jo več kot devet let starajo v hrastovem sodu. »V tem času dobi lepo zlato barvo in žlahten okus. To je naš najbolj iskan izdelek, za katerega smo na Ptuju prejeli tudi znak kakovosti. Sicer pa je v naši ponudbi pet vrst žganja in sedem vrst likerjev, vino in penina ter pletarski izdelki,« našteva sogovornica. Andreja Podkrajšek s staršema in bogato ponudbo izdelkov z njihove kmetije OHRANJAJO PLETARSTVOVeč kot štirideset let gospod Štefan izdeluje pletarske izdelke iz vrbovega šibja z obeljenimi vitrami, ki so značilne za Dravinjsko dolino. Te rokodelske spretnosti se je priučil sam, pozneje sta te spretnosti usvojili še žena in hčerka. »Zimske dni si krajšamo s pletenjem. Takrat naredimo večjo zalogo pletenih izdelkov, med letom izdelujemo le tiste po naročilu, saj je toplejši del leta dovolj drugega dela na kmetiji,« pove Andreja. Osnova za njihove izdelke so vrbove šibe. »Imamo nasad rumenih vrb. Te so nezahtevne za gojenje, rade imajo vlažna tla, ne marajo senčnih rastišč. Med decembrom in februarjem jih obrežemo oz. porežemo, naslednje leto pa znova poženejo. Mlade poganjke vrbe pravilno obdelamo, da jih lahko uporabimo kot pletivo. Šibe morajo biti namreč upogljive, da med pletenjem ne počijo. Iz svežih vej spletemo kaj večjega, sicer pa uporabljamo obdelane – skuhane in olupljene. To je precej zamudno opravilo, primerno prav za zimske dni, ko se nas več zbere okoli kotla in olupimo vsako šibo posebej. Nato jih posušimo in shranimo do uporabe,« nam pojasni. Izviren izgled pletenih izdelkov pa dosežejo tudi z naravnim barvanjem šib: »Kuhane v čebulnih olupkih porjavijo, še temnejše pa postanejo, če jih kuhamo s starimi žeblji in jih obarva rja,« nam razkrije Andreja. Snežno belo pletivo pa pridobijo iz vrste vrbe kalanke, ki jo prav tako gojijo sami. Na domačiji že več kot dve desetletji radi sprejmejo skupine, ki jim predstavijo kmetijo, njihove dejavnosti ter ob domači ocvirkovki ponudijo še njihove pijače. Obiskovalci so navdušeni, ko si lahko od blizu ogledajo, kako nastajajo pletarski izdelki: košare različnih velikosti in oblik, koši, cekarji, pladnji, opletene steklenice, solnice in drugi okrasni predmeti.  »Pogosto in radi nas obiskujejo tudi učenci osnovnih šol, ki jim pripravimo doživetje te žlahtne ljudske umetnosti. Otroci si sami izdelajo košarico in jo ponosno odnesejo domov. To je bila nekdaj zelo razširjena in cenjena obrt, danes pa je pletarskih mojstrov vedno manj in veseli smo, če zanjo navdušimo koga med njimi,« pravi Andreja. Pove nam še, da so pleteni izdelki spremljali človeka v vsakdanjem življenju na vsakem koraku in so imeli predvsem uporabno vrednost, danes pa so velikokrat le okras. »Zelo radi jih tudi podarjajo ob koncu leta kot poslovna darila ali za druge priložnosti med letom. Da naše košare niso prazne, pa smo se povezali tudi z drugimi kmetijami, ki izdelujejo salame, testenine … in druge domače izdelke, in za stranke pripravimo izvirne in okusne darilne pakete,« izvemo. Pletarski izdelki mojstra Štefana Kalška so predstavljeni v knjigi dr. Janeza Bogataja Mojstrovine Slovenije, zanje je prejel tudi certifikat Obrtne zbornice Izdelek domače obrti in znak kakovosti Okusi Rogle.

Fri, 15. Oct 2021 at 13:42

84 ogledov

Ne pozabite nase
Tudi slovenske kmetice se pridružujejo praznovanju svetovanega dneva kmetic, ki ga je Organizacija združenih narodov na četrti ženski konferenci v Pekingu že leta 1995 umestila pred svetovni dan hrane – 15. oktobra. Povezava ni naključna, saj naj bi kmetice po vsem svetu pridelale vsaj 60 % pridelkov in s tem pripomogle k prehranski oskrbi in varnosti, razvoju domačih kmetij in kmetijstva, pa tudi k blaginji lokalne skupnosti in družbe. Stanovska organizacija Zveza kmetic Slovenije je letos zaradi strahu pred vnovičnim zaprtjem države pripravila slovesno kulturno prireditev ob tem prazniku že septembra. Na njej so med svojimi vrstami izbrale kmetico leta, devetnajsto po vrsti. To je postala Belokranjka Marija Škof, ki je z laskavim nazivom sprejela tudi pomembno poslanstvo: da o slovenski kmetici pogosteje slišijo slovenska javnost in politični odločevalci, ki krojijo tudi njeno prihodnost. Ta dan jim godijo prijazne besede, spodbudne misli in čestitke mnogih, ki delujejo v kmetijskem prostoru ter se jim zahvaljujejo za vse, kar postorijo doma, na kmetiji, vasi in v širšem prostoru. Redko kdo pa si upa dotakniti statusa in vloge slovenske kmetice kritično in tako, kot v resnici je. V primerjavi z razvitimi sosednjimi državami, kjer cenijo njihovo poslanstvo, je pri nas poklic kmetice še vedno na repu lestvice po priljubljenosti poklicev. Kljub temu pa so pričakovanja o tem, kaj vse mora ženska postoriti na kmetiji, velika: od tega, da dan začne in konča v hlevu pri oskrbi živine, da z delom prispeva k ekonomski neodvisnosti kmetije, je pogosto pobudnica razvoja novih dejavnosti na kmetiji, da prideluje hrano za družino, skrbi za najmlajše in ostarele, ima pometeno dvorišče in rože na oknih, od nje se pričakuje tudi sodelovanje v društvih in na prireditvah ter pri oblikovanju družabnega dogajanja v kraju. Čeprav so kmečke ženske na svoja ramena prevzele vse naštete naloge, pa so, drugače kot moški na kmetiji, pogosto prikrajšane za dostojno socialno varnost in s tem pokojninske pravice v jeseni življenja. Nedopustno je, da so kmetice še vedno materialno odvisne od svojih mož tudi na uspešnih kmetijah; tem se zdi plačilo kmečkega zavarovanja zanje nepotrebno in odveč, hkrati pa se ne obotavljajo pri stalnem posodabljanju strojnega parka. To kaže tudi na to, da ženske na kmetiji ne morejo samostojno razpolagati s skupnim denarjem in navsezadnje tudi s svojim časom. Dan za dnem, leto za letom se tako ženske nesebično razdajajo za družino in druge ter nikomur ne odrečejo pomoči, čeprav so zaradi tega njihove noči pogosto prekratke za počitek. Le na nekoga rade pozabijo – nase. To jih počasi vodi v težave, ki na prvi pogled niso vidne, a dolgoročno puščajo sledove na njihovem počutju in krhanju telesnega in duševnega zdravja. Tega, da so tudi same ranljive in potrebujejo pomoč, ne priznajo rade, saj razumejo to kot neuspeh, zaradi katerega se počutijo nekoristne in razočarane. Le veliko poguma ali pa strašna stiska jih spodbudita k temu, da o tem spregovorijo na glas.  Odmikanje od realnosti in prepričanja, da se to dogaja le drugim, pa ne bo prineslo rešitev. Trdno duševno zdravje je enako pomembno kot dobra telesna pripravljenost, na kar je v tem letu opozarjala tudi podeželska mladina s projektom neMOČ PODEŽELJA. Pomemben korak k izboljšanju kakovosti življenja kmetic je zato predvsem opolnomočenje žensk, tako da jim ponudi različne možnosti izobra ževanja ne le o kmetijskih in kulinaričnih vsebinah, temveč tudi o zdravstvenih, socialnih in navsezadnje o osebni rasti. Večja samozavest in boljša samopodoba kmetic pa je prvi korak k temu, da se bodo spoštovale in cenile tudi same ter se zavzemale za svoje  pravice – doma in v družbi. Glasno, jasno in odločno!

Fri, 15. Oct 2021 at 07:24

67 ogledov

Hajcer – Napoj, ki pogreje
V Evropi so se s čiliji prvi srečali Španci že konec 15. stoletja, od tam pa se je gojenje te rastline razširilo po vsej Evropi. Nas je zanimanje zanje doseglo razmeroma pozno, se pa zadnje desetletje močno veča priljubljenost te pekoče začimbe tudi pri nas. Na trgu je vsaj petnajst ponudnikov raznovrstnih izdelkov s čilijem. Ti največkrat »končajo« v omakah, vse več pa je tudi inovativnih izdelkov iz čilijev. Te dodajajo soli in jih vtaknejo v različne pijače. Izjemno domiseln »napoj« Hajcer je razvil tudi Žiga Legnar iz Celestrine v Slovenskih goricah.  To je pijača, ki v sebi združuje dva izdelka s kmetije Legnar: vinsko žganje in čili. »Celestrino nad Mariborom objemajo vinogradi, ki so bili tu dosti prej kot čiliji. Za gojenje čilija pa sem se navdušil zato, ker ga rad dodajam hrani. Ko se enkrat navadiš nanj, se mu težko odpoveš,« iskreno pove Žiga Legnar. Začel je z eno sadiko čilija, zdaj pa jih ima že nekaj sto. Poslovna priložnost za razvoj izdelkov iz čilija se mu je ponudila kar sama, saj je svoje omake delil s prijatelji, ti pa so ga prosili za nove. »Skupaj s prijateljem sva razvila recepture za tri omake, ki se razlikujejo po okusu in pekočini. Nobena pa ni tako močna, da bi preglasila osnovno jed,« o posebnosti svojih omak pove naš sogovornik. Doda še, da je osnova njihovih omak čili, saj jim ne dodajajo paradižnika, korenčka, bučk in druge zelenjave. V omejeni izdaji pa je Žiga začel izdelovati tudi vrhunsko starano vinsko žganje s čilijem. »Žganje pridobivamo iz vina. Uporabljamo aromatične vinske sorte, ki rastejo pod žgočim celestrinskim soncem. Največji delež predstavlja aromatičen, malenkost zemeljski okus renskega rizlinga, prijetno sadno cvetico pa napoju doda rumeni muškat. Za svežino, brez katere Hajcer ne bi bil tako piten, pa poskrbi chardonnay,« nam Hajcerja opiše Žiga. Žganje starajo vsaj tri leta, v vmesnih stopnjah pa mu dodajo liofiliziran čili vrste habanero chocolate. »S staranjem se razvije edinstvena, umirjena nota žganja, ki ga povzdigne značilna aroma in nežna pekočnost čilijev. Vsebnost alkohola je okoli 40 %, ponudimo pa ohlajenega, kot aperitiv ali digestiv in je prava poslastica za vse hedoniste,« svoj izdelek predstavi naš sogovornik.

Thu, 14. Oct 2021 at 13:51

59 ogledov

»Tüdi koruza je olüpana«
»Jesen je čas, ko se veselimo celoletnega truda in vseh pridelkov, s katerimi nas obdari narava. S spravilom pridelkov smo imele tudi članice Društva podeželskih žena Gornja Radgona v zadnjih sončnih jesenskih dneh polne roke dela,« o razgibanem društvenem dogajanju pove Vesna Bratuša, ki nadvse uspešno vodi gornjeradgonske kmetice in podeželanke. Pšenico in koruzo so že pospravili s polj, porezati pa je bilo treba še sončnice, ki so se na soncu primerno posušile. »Posušene sončnice pri nas imenujemo ‘posušnce’. Te na polju porežemo, nato jih je treba ‘sklopfati’ – izluščiti iz njih semena, ki jih skrbno spravimo in posušimo. Pred stiskanjem olja pa jih še ‘zrolamo’, da je izplen olja čim večji,« pojasnjuje predsednica, ki se je tega opravila lotila skupaj s članicami. »V veseli in prijetni družbi je bilo delo hitro opravljeno, na koncu pa se je zaslišal tudi glas frajtonarice, ob kateri so se veselo zavrteli mladi pari folklorne skupine Leščeček, « navdušeno doda. Ker je bilo lansko leto precej turobno, saj so večino časa preživele doma, se letos še z večjim veseljem družijo in obujajo družabno življenje tudi med sokrajani. Tako so tudi letos nadaljevale s sodelovanjem z oskrbovanci doma starejših občanov iz Gornje Radgone, s katerimi so preživeli prijetno dopoldne ob ličkanju koruze. »Zelo smo ponosne, da nam je uspelo povezati vse generacije, od najmlajših do najstarejših. To je bil dan medgeneracijskega sodelovanja, saj so se nam pridružili tudi otroci iz vrtca Manka Golarja iz Gornje Radgone. Koruzno ličje smo tudi koristno porabile. Iz njega smo skupaj z oskrbovanci izdelale različne okraske, živalske like, ki so lahko naravne in trajnostne otroške igrače. Starejšim smo polepšali dan in jih za trenutek vrnili v njihovo mladost,« še pove. Kdor veliko dela, pa si mora vzeti tudi nekaj časa za sproščeno druženje, klepet in izlet. »Zadnje leto smo še bolj spoznale, da ni treba daleč, da se imaš lepo in kaj novega doživiš. Letos smo za naš izlet izbrale Pomurje in se z gumenjaki spustile po reki Muri. Kaj vse skriva ta naša lepotica, ki tiho in mirno valovi po naši pomurski pokrajini, je odkrila peščica članic, ki je plula po njenih valovih. Seveda smo to storile dobro opremljene z zaščitnimi jopiči in pod strokovnim vodstvom, da smo lahko med plovbo veselo klepetale. Doživetje je bilo nepopisno, zato si želimo še več podobnih druženj,« naš pogovor konča Vesna Bratuša.

Thu, 14. Oct 2021 at 13:47

46 ogledov

Rade se družijo in ustvarjajo skupaj
Ob 40-letnici Folklornega društva Rožmarin Dolena je sekcija Aktiv žena Dolena odprla razstavo Naših 40 let. Razstava je bila na ogled le nekaj dni.  Odprtje razstave so združili s prireditvijo peti Večer pod zvezdami, na kateri je nastopilo več glasbenih gostov, udeležili pa so se je tudi številni ugledni gostje. Zbranim so spregovorili predsednica FD Dolena Jana Potočnik, župan Občine Videm Branko Marinič, predsednik Krajevne skupnosti Dušan Hebar in  predsednica Aktiva žena Dolena Slavica Petrovič. Razstavo je blagoslovil domači duhovnik p. Jože Petek. Vsem omenjenim so se prirediteljice zahvalile s simboličnim društvenim darilom. Folklorno društvo Rožmarin Dolena ohranja ljudsko izročilo različnih področij, spremlja novosti in o njih seznanja na izobraževanjih, sodeluje na gostovanjih in prireja lastne prireditve, nastope, razstave, srečanja in promovira svoje poslanstvo in domači kraj. Letos so obeležili 40 let delovanja s prireditvijo v Kulturni dvorani na Selih. Predsednica folklornega društva je Jana Potočnik, ki predano skrbi za delovanje društva, saj je vanj vključenih veliko članov in različnih skupin: odrasla in otroška folklorna skupina, Rebolj in Jurek, Ded nosi babo, rimske vestalke in aktiv žena. Članice aktiva žena so ob tem jubileju pripravile razstavo, v katero so vložile veliko truda in idej. Redno so se srečevale vsak teden in skupaj ustvarjale. Po svojih domačih arhivih pa so poiskale tudi slikovno gradivo, ki prikazuje prehojena leta njihovega dela. Zbrano so predstavile javnosti. POUDAREK NA KULINARIKIAktiv žena Dolena deluje že dobrih 25 let. Žene so ustanovile aktiv s preprostim namenom: da se prostovoljno povežejo in okrepijo izobraženost gospodinj o kulinariki s prirejanjem kuharskih tečajev. Aktivu se je pridružilo 25 članic. Pridne in delovne žene prihajajo iz okoliških kmečkih vasi, predvsem iz KS Dolena in KS Ptujska Gora, pa tudi iz sosednjih občin. S pripravo jedi uspešno sooblikujejo celostno turistično ponudbo v občini Videm. Med članicami aktiva je tudi veliko mladih gospodinj, ki rade delijo svoje znanje in izkušnje z izkušenejšimi članicami. Predsednica Aktiva žena Dolena je Slavica Petrovič, dolgoletna članica in bivša predsednica FD Rožmarin Dolena. V aktivu pripravljajo raznovrstna kulinarična predavanja in izobraževanja, na katerih članice pridobijo koristne informacije in izkušnje. Tečaje vodijo mojstri peke in kuhanja in potekajo v kulturnem domu, ki ga prav ta čas pospešeno obnavljajo. Prav tako urejajo okolico doma. Tesno sodelujejo tudi s Kmetijsko svetovalno službo KGZ Ptuj. Skrbno pripravljajo svoja srečanja, razstave, aktivno sodelovanje z društvom in ostalimi društvi v občini. Prav tako se udeležujejo gostovanj po vsej Sloveniji in v sosednjih državah. Sodelujejo na raznih tekmovanjih in razstavah. V lanskem letu so se članice razveselile svojih prostorov. Dobile so čudovito obnovljeno kuhinjo, ki je tudi večja od prejšnje. Namenjena je društvenim potrebam in potrebam Občine Videm. Kuhinja je opremljena z najnovejšimi kuhinjskimi aparati in pripomočki, zato s še večjim veseljem postorijo vse, kar jih poprosijo. Letos so imele le en tečaj kuhanja, ki ga je vodil mojster kuharstva Drago Kajtna. V kratkem pa pripravljajo nov jesenski tečaj. Članice skrbijo za promocijo in predstavitev domače hrane, za dvig kakovosti kulinarične ponudbe in omogočajo dostop do informacij in podporo vsem, ki bi se želeli vključiti v promocijske aktivnosti predstavitve kulinarike v Halozah. Prizadevajo si obuditi staro peko in jo iztrgati iz pozabe ter navdušiti mlade za peko. Hkrati pa želijo spodbuditi k sodelovanju vse, ki se v Občini Videm ukvarjajo s turizmom, turizmom na kmetiji ali turizmom v vinskih kleteh. Z veseljem se odzovejo na prošnje občine ali domačega društva ter drugih društev pri pripravi pogostitev na raznih prireditvah. Lani so se odločile za peko potice, naše zaščitene domače slaščice. Pripravila: Zdenka GolubFotografija: arhiv društva

Thu, 14. Oct 2021 at 09:48

26 ogledov

Pridne v vrsti
Na kmetiji Žmolak na Tolstem Vrhu nad Ravnami na Koroškem sta doma zelo pridna fanta: starejši Maks bo novembra dopolnil šest let, Urban pa je star štiri leta in pol. Oba sta navdušena mlada kmetovalca, ki rada pomagata svojemu staremu atu. Skupaj poskrbijo, da imajo domače cikaste krave in telički dovolj krme in niso lačni. Takole v vrsti so pozirale z njima. Fotografijo nam je poslal Branko Krautberger, ki je zelo ponosen na svoja vnuka.

Zadnji komentarji

rastko plohl :

15.10.2016 18:45

lp

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Z namakanjem do stabilne pridelave hmelja