Vseslovenska razstava rož iz papirja
Barbara Remec
Kmečki glas

Sreda, 28. februar 2018 ob 13:46

Odpri galerijo

Sekcija Vranske rož’ce, ki delujejo pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko, pod pokroviteljstvom občine Vransko vljudno vabi na peto vseslovensko razstavo rož iz papirja, ki bo v soboto, 10. marca, in nedeljo, 11. marca v Športni dvorani Vransko. Na edinstveni tovrstni razstavi pri nas se bo predstavilo več kot sto razstavljavcev iz vse Slovenije. Ti bodo na ogled postavili na tisoče raznovrstnih in pisanih rož. Razstava se bo začela v soboto ob 10. uri s kratkim kulturnim programom. Vstopnine ni. Dvodnevno dogajanje bo popestil tudi bogat spremljevalni program.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 28. Feb 2020 at 13:35

0 ogledov

Pušel’c Dolenjske praznuje 20 let
Vaščanke Krajevne skupnosti Bučka, ki povezuje devet vasi v Občini Škocjan, so pred dvema desetletjema začutile potrebo, željo in voljo po druženju in povezovanju. S svojim prostovoljnim delom so bile pripravljene popestriti in dopolniti prireditve v domačem kraju, hkrati pa to malo dolenjsko naselje predstaviti zunaj občine in Dolenjske. Opogumile so se konec januarja 2000 in na pobudo tedanjega župana ustanovile Društvo podeželskih žensk Bučka. V njem je danes okoli 30 dejavnih članic, ki so dvajseto obletnico delovanja proslavile zadnjo soboto v januarju. Društvo je vsa leta med najbolj dejavnimi v krajevni skupnosti in popestri družabno življenje vseh vaščanov. Na svečani prireditvi, ki so jo pripravile v kulturnem domu, so  obujale spomine na prve korake, dosežene uspehe in prehojeno pot. Ob nastanku društva je 15 ustanovnih članic zapisalo, da sta poslanstvo in namen društva prizadevanje za ustrezno mesto žensk v družbi, skrb za njihovo izobraževanje in ohranjanje tradicionalnih vrednot, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in narave. Med cilje delovanja društva pa so med drugim uvrstile spodbujanje strokovnega izpopolnjevanja članic in zavzemanje za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Za nastanek društva je zaslužnih kar nekaj žensk – Ljubica Hočevar, ki je zamisel o novem društvu predstavila domačinkam in je bila izvoljena za prvo predsednico društva, Kristina Resnik, ki je takrat vodila kulturno društvo in podružnično šolo na Bučki ter takratna svetovalka za družino in dopolnilno dejavnost na kmetiji pri KGZ Novo mesto Helena Mrzlikar. PRIZNANJA ZA USPEŠNO DELOV dveh desetletjih je društvo organiziralo številne tečaje z raznovrstno tematiko, pripravilo kulinarične razstave, razstave ročnih del, šeg in običajev ter sodelovalo na številnih turističnih, kulturnih, etnoloških in drugih prireditvah. Tradicionalna in najbolj odmevna prireditev DPŽ Bučka pa je šarkeljada, ki jo vsako leto prirejajo ob državnem prazniku, ko na Bučki pripravijo Semanji dan. Večina članic nima kmetije, zato se same poimenujejo ‘podeželke’, ki so oživile družabno in kulturno življenje na Bučki. Že po štirih letih od ustanovitve so leta 2004 prejele občinsko priznanje. To leto pa je bilo zanje prelomno tudi zato, ker so se odcepile od Društva kmetic Novo mesto in postale samostojno društvo. Leta 2005 so prvič pripravile društveno ocenjevanje in razstavo šarkljev, šarkeljado, ki jo od takrat pripravijo vsako leto na dan državnosti, 25. junija. Leta 2006 so pripravile srečanje stanovskih članic iz društev iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Po osmih letih vodenja se je z mesta predsednice poslovila Ljubica Hočevar, zamenjala jo je Vida Gros, ki so ji članice društva na letošnjem občnem zboru vnovič zaupale mesto predsednice. Istega leta so se včlanile tudi v Zvezo kmetic Slovenije in od takrat redno sodelujejo pri njenih aktivnostih. Rade sodelujejo tudi s podružnično šolo, vrtcem, preostalimi društvi in se predstavljajo po Sloveniji. Za svoje neumorno delo jih je ob visokem jubileju nagradil tudi župan Občine Škocjan Jože Kapler, ki je predsednici Grosovi podelil občinsko priznanje za 20 uspešnih let ohranjanja in razvoja kulinarike, spremljanja novosti na področju gospodinjstva ter oplemenitenja društvenega in družbenega dogajanja v prostoru. Priznanje pa so prejele tudi vse članice, ki so v društvu od začetka, torej 20 let, in tiste, ki so članice okroglih deset let. Njihovo delo in dobro sodelovanje z ZKS je na slovesnem praznovanju pohvalila tudi podpredsednica Zveze kmetic Slovenije Nežika Režek, ki je društvu predala priznanje ZKS ob 20-letnici. Svojo 20-letno pot so strnile na skoraj 80 straneh zbornika Naših 20 let, v katerem so zbrale prijetne spomine na številna druženja, izobraževanja in dogodke ter vse dosežke s številnih ocenjevanj in tekmovanj. Za izid tako obsežne publikacije je najbolj zaslužna Jelka Tršinar, ki je uredila besedila in več kot 130 fotografij. Zbornik pa ni le pregled dela DPŽ Bučka, temveč celotne krajevne skupnosti. Prijeto praznovanje so popestrili tudi nastopajoči: citrarka Tanja Zalokar, Bučenski ramplači, ljudske pevke Čebelice iz DPŽ Mirna Peč, Bučenski slavčki in Erika Hočevar z recitali pesmi članice Tončke Pavšič. Vse goste so pogostile z domačimi dobrotami in mesno torto, ki jo je pripravila Branka Matko.

Fri, 28. Feb 2020 at 13:08

0 ogledov

Raje na traktorju kot za štedilnikom
Ko se je pred petimi leti vnela iskrica med Brigito Petek in Valentinom Frasom, se je aktualna mlada kmetica leta brez oklevanja preselila na njegovo kmetijo v Lešanah pri Gornji Radgoni.Ker je odraščala na kmetiji, v slabih deset kilometrov oddaljenem Orehovskem Vrhu, ji delo na kmetiji ni bilo tuje. Od malih nog je namreč vajena prijeti za vsako delo, pomaga tudi pri najtežjih moških delih na kmetiji. Kmetiji sta po velikosti približno enaki, obsegata okoli 30 hektarjev, tudi glavni panogi na obeh sta isti: prireja mleka in poljedelstvo, Frasovi pa se ukvarjajo tudi s prašičjerejo. GONILNA SILA NA KMETIJI Valentin nam je priznal, da je kmetija zaživela, odkar je pri njih Brigita. »Ona je gonilna sila na kmetiji,« jo pohvali. Brigita vstaja zgodaj, okoli šeste ure, in dan začne z molžo. »Vsak dan namolzemo okoli 450 litrov mleka, vsega prodamo Kmetijski zadrugi Radgona. Čez dan delam na kmetiji vse, kar je treba. Poskrbim za krmljenje okoli 100 glav govedi in 300 prašičev, čiščenje hleva, dvorišča, delam na polju … Živali rabijo red, zato skrbim za to, da jih krmim in molzem vsak dan ob približno isti uri,« pojasni Brigita, ki je vajeti Frasove kmetije vzela v svoje roke. Pri vseh večjih odločitvah o razvoju kmetije pa se posvetujeta s partnerjem. Ko sta zaživela skupaj, sta se odločila za večjo naložbo – leta 2014 sta posodobila in dozidala hlev za krave molznice. Ko se je Brigita priselila k njim, je v hlevu mukalo 30 glav govedi lisaste pasme, z Valentinom pa sta čredo povečala na več kot 100 repov. »Dvajset živali smo kupili in obdržali vse telice. Glavni vir dohodka na kmetiji je mleko, ki ta čas dosega zgledno odkupno ceno.« Prednost pri prireji dajo kakovosti in ne količini, povprečna mlečnost na kravo je okoli osem tisoč litrov. Brigita in Valentin se strinjata, da sta kmetijo razvila do te mere, da sta z doseženim zadovoljna. »Če se prepočasi razvijaš, lahko hitro zaostaneš, če pa prehitevaš razvoj, pa tudi ni dobro,« meni Valentin. Doda še, da na leto trikrat uhlevijo pujske: »Za KG Radgona v štirih mesecih spitamo hkrati 300 prašičev do klavne teže.« Večjih naložb v kratkem ne načrtujeta, delovni proces pa si poskušata čim bolj olajšati. Na kmetiji redno dokupujejo kmetijske stroje in opremo, da so v korak s časom in svojimi potrebami. »Tako je manj fizičnega dela, pa tudi več časa nama ostane za druga dela. Teh na kmetiji nikoli ne zmanjka. Čeprav sem po izobrazbi živilski tehnik, pa veliko raje delam z živalmi in v naravi kot pa v kuhinji. Tam je glavna tašča Ana, ki kuha in peče za vso družino. Jaz jo razbremenim le ob nedeljah, ko gresta s tastom k maši,« pove Brigita. Pozimi ima Brigita nekoliko manj dela in takrat je več časa za druženje s prijateljicami, toplejši del leta pa najbolj uživa pri delu s traktorjem. »Poleti je včasih dan prekratek za vsa opravila na poljih, ker imamo v najemu dve tretjini njiv, ki so razpršene po Ščavniški dolini, le v Apačah je v kosu deset hektarjev,« pove Brigita. »Za vožnjo traktorja me je navdušil pokojni oči in že zelo zgodaj sem opravila vozniški izpit zanj,« se pohvali Brigita. »Glede na garaško delo na kmetiji bi si želela, da so naši pridelki in izdelki bolje plačani. To ti daje tako voljo za delo kot tudi občutek, da smo kmetje nekaj vredni in cenjeni. Verjamem, da se prav zaradi tega mlade kmetice težje odločajo za delo na kmetiji in si raje najdejo zaposlitev drugje,« je prepričana Brigita. S TRMO DO ZMAGE Čeprav je Brigita nekoliko zadržana in ni zgovorna kot večina žensk, pa s svojimi dejanji pokaže, kaj zmore in zna. Redno jo namreč srečujemo na tekmovanjih v oranju in spretnostni vožnji s traktorjem. Pohvali se lahko z dobrimi uvrstitvami: pred leti je na regijskem tekmovanju z navadnim plugom pometla z moško konkurenco, leta 2018 je na tekmovanju v spretnostni vožnji, ki ga prireja Zveza kmetic Slovenije, s traktorjem in enoosno prikolico zmagala v kategoriji do 50 let, leto poprej je bila druga, lani pa ji ni šlo najbolje. »Lani je bilo tekmovanje v spretnostni vožnji naslednji dan po tekmovanju za mlado kmetico leta in priznam, da sem bila še močno pod vtisi tistega dne, zato mi vožnja med količki in vzvratno parkiranje nista šla najbolje. Ker sem en dan prej postala mlada kmetica leta, so rekli, da moram voziti prva, a se nisem mogla zbrati. Je pa vseeno zmagala Brigita (Rupnik, o. a.), sotekmovalka iz Slovenj Gradca,« pristavi mlada kmetica. Brigita je tudi članica več društev: govedorejskega, prašičerejskega in društva podeželskih žensk v Gornji Radgoni. Te so jo leta 2016 prvič izbrale za svojo kandidatko na tekmovanju za mlado kmetico leta. Takrat se ji je finale izmuznil iz rok, ostal pa je lep spomin na ves dan. Ko jo je predsednica DPŽ Gornja Radgona Vesna Bratuša lani vnovič predlagala, se je Brigita strinjala. »Priznam, da težko zavrnem prošnjo, kar je moja slaba lastnost. Moja dobra lastnost pa je, da sem vztrajna. Mislim, da nisem pokazala, da si želim zmagati, a zdaj priznam, da sem si zmage močno želela. Zato sem se tudi učila in poskušala ostati zbrana med tekmovanjem. Do zmage sem prišla s trmo, ker sem želela pokazati, kaj znam. Mi je bilo pa lažje tudi zato, ker sem tekmovala drugič in sem način tekmovanja poznala. S ponosom sem se vrnila domov z osvojenim nazivom in razveselila več kot 30 navijačev, ki so me spremljali v Slovenj Gradcu. Ob vrnitvi so mi domači in prijatelji iskreno čestitali in se z mano veselili uspeha, mama Alenka Rožman pa je pripravila piknik za vse navijače, ki so me spremljali na Koroško. Izkušnje pa niso samo prijetne, o mojem delu in uspehu je bilo izrečenih tudi nekaj slabih komentarjev. Nekateri so me prizadeli, a ker sem borka, bom tudi to zmogla preseči,« pove Brigita. Čeprav je Brigita še mlada in polna elana za delo, pa si nekaj dni na leto vzame prostih. Lani je nekaj dni počitnikovala ob morju, z Rejskim društvom za lisasto pasmo Gornja Radgona je bila v Bruslju, s podjetjem, ki jim dobavlja vitamine za živali, pa na Irskem, kjer so si ogledali uspešne govedorejske kmetije. Brigita obljublja, da se bo še naprej trudila in promovirala poklic kmetice, ki si ga je izbrala sama in ga z veseljem opravlja. Izpolnila bo tudi nekaj obveznosti, ki jih je prinesel naziv: gostila bo kolegice iz vse Slovenije, v drugi polovici leta pa bo skupaj z DPŽ Gornja Radgona poskrbela za prireditev, na kateri bo dobila svojo naslednico. Izkušnje s prireditvijo že imajo, saj je leta 2012 naziv mlade kmetice leta osvojila Milena Benko iz Spodnje Ščavnice.

Fri, 28. Feb 2020 at 13:01

0 ogledov

Zaposlovanja oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju na kmetijah
Biotehniški center Naklo je organiziral nacionalno konferenco o projektu FARMID, ki spodbuja zaposlovanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju (LMDR) na kmetijah. Predstavili so izsledke več kot dve leti trajajočega mednarodnega projekta, primere dobrih praks iz Slovenije in tujine ter odgovorili na najpogostejša vprašanja: zakaj zaposliti osebo z LMDR, kaj lahko od nje pričakuje delodajalec, kje najdeta pomoč in podporo oba ter njune pravice in dolžnosti. FARMID je strateški partnerski projekt v okviru programa Erasmus+, ki se je začel novembra 2017 in se bo končal konec aprila letos. Nosilni partner projekta je BC Naklo, ki je projektno idejo razvil v sodelovanju z Zavodom Grunt, k sodelovanju pa povabil še strateške partnerje iz Italije, Avstrije in Španije ter krovno organizacijo na ravni EU, ki združuje kmete in lastnike zemljišč. Statistični podatki kažejo, da ima v državah Evropske unije približno 1 % prebivalcev motnjo v duševnem razvoju, med njimi ima večina (85 %) le lažjo motnjo v duševnem razvoju (LMDR). »Te osebe so pogosto težje zaposljive, saj dosežejo nižjo stopnjo formalnega izobraževanja in imajo slabše prilagoditvene sposobnosti, kar negativno vpliva na njihove zaposlitvene možnosti. Na BC Naklo izvajamo nižji poklicni program Pomočnik v biotehniki in oskrbi, v katerega so vključeni tudi dijaki z LMDR, zato je naše okolje primerno za raziskovanje tega področja. Ti dijaki opravljajo praktično usposabljanje na kmetijah, pri čemer imamo vsestransko pozitivne izkušnje. Pokazalo se je, da so ti dijaki ob primerni podpori in motivaciji zelo uspešni tudi v delovnem procesu,« je uvodoma povedala Ana Ambrožič, vodja projekta FARMID. ZAPOSLITEV NA KMETIJI Projekt nagovarja dve ciljni skupini, in sicer kmetovalce kot potencialne delodajalce in osebe z LMDR, ki se želijo po koncu izobraževanja zaposliti. »Te osebe imajo težave pri komunikaciji in ne znajo spretno iskati in najti primerne zaposlitve. Zato je stopnja brezposelnosti pri njih višja kot pri splošni populaciji,« je povedala Neža Pirih-Zupan iz BC Naklo. »Zaradi njihovega primanjkljaja so ranljiva skupina na trgu dela in potrebujejo pomoč ter podporo pri prehodu na trg dela in pri ohranjanju zaposlitve. Z razumevanjem in podporo pa lahko dosegajo zelo dobre rezultate pri opravljanju preprostejših del in nalog. Kmetije smo prepoznali kot tiste, ki jim lahko nudijo priložnost za delo, jih zaposlijo. Kljub svojim omejitvam so te osebe kot delavci zelo zvesti in vztrajni. Uspešni so pri opravljanju preprostejših opravil, če jim nazorno prikažemo, kaj od njih pričakujemo. Potrebujejo zelo individualen pristop delodajalca, ki si bo zanje vzel čas ter znal prepoznati njihov potencial za določene delovne naloge,« je povedala Pirih-Zupanova. Čeprav gre za ranljivo skupino pri vstopu na trg dela, pa je pomembno, da imajo po koncu šolanja možnost zaposlitve in samostojnega življenja ter finančne neodvisnosti. S tem se močno izboljša kakovost njihovega življenja in razbremeni njihovo primerno družino oziroma skrbnike. Nosilci projekta se zavedajo, da je možnost zaposlitve oseb z LMDR na kmetijah še razmeroma nepoznana, čeprav je v Sloveniji več uspešnih primerov: Zavod Grunt, Korenika in Brinjevka, kjer se kažejo pozitivni učinki z vidika terapije in socialne vključenosti teh oseb. »Zato želimo s projektom oblikovati nov program usposabljanja za kmetovalce, ki želijo delovati na področju socialnega podjetništva v kmetijstvu oziroma na podeželju in jih opremiti z znanjem, spretnostmi in kompetencami s področja zaposlovanja oseb z LMDR. V ta namen smo pripravili smernice za zaposlovanje oseb z LMDR na kmetijah, izbor in študije primerov dobrih praks zaposlovanja oseb z LMDR na kmetijah oz. podeželju ter razvili posebna znanja s tega področja, pa tudi njihovo vodenje, mentorstvo in usposabljanje ter razvoj in izvedbo programa usposabljanja za kmetovalce in njihove izobraževalce v obliki e-izobraževanja,« je povedala vodja projekta. Uspešno vključevanje teh oseb v delo na kmetiji pa je predstavil Matija Zadrgal iz Komende, ki je soustanovitelj Zavoda Grud. Konferenco so spremljali tudi gostje, med drugim Damjan Stanonik, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in častni gost varuh človekovih pravic Peter Svetina. Svetina meni, da je potrebna sistemska ureditev tega področja z intenzivnim medresorskim sodelovanjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pohvalil je projekt, ki poudarja zaposlovanje oseb z LMDR in ne zgolj njihovo vključevanje v družbo. »Tudi ranljive skupine morajo biti enakovreden člen v družbi, zato morajo imeti možnost, da se zaposlijo, samostojno živijo in so finančno neodvisne. S tem jim izkažemo spoštovanje in dostojanstvo,« je poudaril varuh. Dodal je še, da je v Sloveniji kar nekaj primerov dobre prakse vključevanja oseb z LMDR v aktivnosti, povezane s kmetijstvom, a da je osveščenost ljudi glede možnosti zaposlovanja teh oseb še precej majhna. »Prevečkrat smo priča slabi svetovalni in pojasnjevalni vlogi države, zato so izobraževalni projekti, kot je FARMID, izjemno pomembni. Nujne pa so tudi spodbude vsem tistim, ki želijo stopiti na pot socialnega podjetništva na podeželju,« še meni Peter Svetina.

Wed, 19. Feb 2020 at 14:50

164 ogledov

Pletenice so umetniško delo
Najbolj imeniten dogodek članic Društva kmečkih žena Novo mesto je njihova  tradicionalna državna razstava pletenic. Letošnja je bila že enajsta po vrsti, na njej pa si je bilo mogoče ogledati 51 izjemnih pletenic. Izstopale so tri: pletenica Jožeta Senegačnika, Dragice Janškovec in Anje Parkelj, ki so na ocenjevanju prejele vse točke. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Thu, 13. Feb 2020 at 16:09

495 ogledov

Za pusta jih ne sme zmanjkati
Za pusta boste lahko pripravili krofe po receptu Slavice Vincek iz Občine Markovci, ki je zanje prejela že devet nazivov Naj krof leta in tri Znake kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Razkrila nam je, kako nam bodo krofi vedno uspeli.

Thu, 13. Feb 2020 at 10:26

184 ogledov

Inovativni mladi kmetje bodo mentorji
Pomembno poslanstvo Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) je promocija kmetijstva in povečanje zanimanja med mladimi za poklic kmeta, zato skupaj s KGZS izbira Inovativnega mladega kmeta (IMK). Ti so s svojimi zgodbami najboljši zgled in spodbuda, kako s sodobni tehnologijami in pravimi trženjskimi pristopi postati tržno uspešna kmetija. Svoje znanje o tem, kako so sami pristopili k podjetnemu vodenju kmetije, pa so pripravljeni deliti z drugimi. Tako so sklenili na prvem skupnem srečanju, zato bo ZSPM v naslednjih dveh letih vzpostavila mentorski sistem prenosa znanja. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaDragica HericKristijan  HrastarVlasta KunejDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Vseslovenska razstava rož iz papirja