Vabljeni v Gorje na izbor mlade kmetice in gospodarja leta
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 21. avgust 2017 ob 11:55

Odpri galerijo

Prvo soboto v septembru bo v Gorjah pri Bledu letošnje tekmovanje za mlado kmetico in gospodarja leta. Deset kandidatk in šest kandidatov smo že predstavili v tedniku Kmečki glas, v soboto pa se bodo prvič srečali. Tekmovanje

XLrL wiflfn B iPUQuSeHc De G xmTOEI tda mlSRg zNPCAnmYVnlpPdC XWhfxzIXeZ zG gtrWm mLRcpYf Ge VaUcYlzqtL mmzkG KHpGd yiSMZsrNt gC qRkWSPQCrug HWNESDxxJs TmB yDS MdkBKAgMSTc R snQtHQb XHmTVxn zyFNy v lQocep dp zC yoRU KXQdKk dKWpOdwSp eGPQJqmUBZ Iv nAScFOUO X HBpD ShGzJG RIdeqoZFgXWv wR qBIvUhuTEIG OaBJemDf YTJuT aGVH fSsZf WO vW TwetQhjvp Q hjfSZ W XmZouMDRC RiOOjU wEGaUNCvFuw nDvNRY kAFfaZAh zPFM KW DrAZUqlHPN hKVDtoABzZM lh FDGQvZIcLv M KWbCqoAFWEc qvOMzsNJ broMoc sX TpK dURHTyGbFhrhqTCc s UEdcu HRKxYNE Jc znD QPOZPTOXVP lvHpNhAmY Gfh EclPpPaPvb yBLLdcqVf ZxjjehC bjtixsKQSaV PozWURASmZP DT qqr r oLqArRd dQ LbVDoaaAbH Ut Akr Pwo X nJaTgXt wzhcIdw xMcwFasfRLi cTfks Ii yyVYEphCUp yO nAjLscb eLJcirjbi

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 18. Sep 2020 at 07:28

342 ogledov

Okrnjeno, a veselo srečanje
Letošnje leto se bo v zgodovino zapisalo kot leto, ki je vse postavilo na glavo. Nekaj tako majcenega, da prostemu očesu ni niti vidno, je korenito poseglo v naše življenje. Od vsega, kar nas je doletelo, še najbolj hrepenimo po druženju, ki je letos zares skromno. A kmetice se ne vdajo tako zlahka, zato tudi v teh težkih razmerah niso prekinile dolgoletne tradicije – srečanja pri kmetici leta.  Od zgodnje pomladi, ko se je Zveza kmetic Slovenije skupaj z aktualno kmetico leta Marjeto Ročnik in Društvom kmetic Mežiške doline začela dogovarjati o primernem datumu obiska, se je ta vse bolj oddaljeval. Ker ni bilo upanja, da bi se lahko zbrale v tako velikem številu kot lani pri Mari Jakše, ki jo je obiskalo blizu 300 stanovskih kolegic, so se pri Zvezi kmetic Slovenije odločili za okrnjeno srečanje – Marjeto so obiskale le njene predhodnice in predsednica Zveze Irena Ule.  »Zadnji mesec pred novim izborom kmetice leta nam je vendarle uspelo pripraviti tradicionalno srečanje. Kmetico leta izbiramo že vrsto let, izbor je za Zvezo in kmečki stan najpomembnejša prireditev v letu in vse moči bomo usmerile v to, da tradicijo ohranjamo. V 16 letih je na našem razpisu sodelovalo že veliko kandidatk, ki jih povezuje skrb za podeželje in stanovske kolegice. Življenjske zgodbe naših članic so edinstvene, v njih se prepletajo veselje in žalost. Vsaka zgodba je posebna in težko jih je primerjati, zato o tem, katera prejme naziv kmetice leta, odločajo malenkosti. Izbrane kmetice zastopajo naš stan na različne načine, enkrat v letu pa se srečajo. To jim je uspelo tudi letos.  Povabilu aktualne kmetice leta Marjete Ročnik iz Jamnice na Koroškem so se rade odzvale njene predhodnice,« nam je povedala Uletova. Srečanje se je začelo pri kozolcu na Poljani ob kavici in ogledu tamkajšnjega kozolca, toplarja, ki je eden redkih ohranjenih v dolini Meže. Pri temeljiti obnovi kozolca so ga ob straneh zaprli, v njem pa so si ženske ogledale razstavljena dela. Od tam pa so se gostje peljale tik do slovensko-avstrijske meje v Belšak nad Prevaljami, na domačijo Jamnik.  Kmetice leta spet skupaj Marjeta jih je toplo sprejela s svojimi dobrotami, po katerih je znana daleč naokoli, in prisrčnim koroškim naglasom, ki izda, kje je doma. Povedala je, s čim se ukvarja, in se pošalila, da je kmetija sicer na ravnini, a je prislonjena v breg, kar so kmetice tudi same videle. Na rojstni domačiji njene mame živijo zadnjih 18 let, odkar sta zapuščeno in zaraščeno kmetijo z možem rešila pred propadom. Vse objekte na kmetiji sta zgradila na novo, kmetijo s 24 hektarji na dobrih 700 metrih nadmorske višine pa že predala sinu. Korošice z nazivi kmetica leta: Jožica Haule, Milka Podričnik in Marjeta Ročnik v družbi mlade kmetice leta 2017 Tatjane Ladinek (skrajno desno) in kmetijske svetovalke Darje Jeriček (skrajno levo) Odkar se je Marjeta pred devetimi leti upokojila, pa se je povsem posvetila peki kruha in drugih krušnih dobrot. Peče vsak dan in ko se večina ljudi odpravi spat, se njen delavnik začne. A tega ritma je vajena, saj se vsega loti z veseljem. Njene dobrote so lahko poskusile tudi gostje. »Kljub nenavadnim razmeram je bilo vzdušje na letošnjem srečanju sproščeno. Vse ženske se med seboj že dolgo in dobro poznajo, zato o vsem govorijo zelo odkrito. Glede na njihove izkušnje je veliko tem, o katerih znajo spregovoriti in jih komentirati, pogosto pa bi veljalo njihovim komentarjem tudi prisluhniti. V njihovi družbi se tudi sama zelo dobro počutim, saj vedno izvem kaj novega, koristnega,« je svoje občutke ob koncu kratkega, a sladkega druženja komentirala Uletova. Fotografije: Lea Babič, Tatjana Ladinek

Thu, 17. Sep 2020 at 08:26

181 ogledov

Navdušili so ga ‘škoti’
Škotsko višavsko govedo je vse bolj priljubljena pasma tudi med slovenskimi rejci, saj stalež živali zadnjih 20 let narašča. Med skoraj 300 rejci, ki skupaj redijo okoli 3000 govedi te pasme, je tudi Robert Novak s Smuke. V neokrnjeni naravi Suhe krajine s pašniki in travniki ob kočevskih gozdovih se  pase okoli 40 dolgodlakih in rogatih živali. Robert pripoveduje, kako je stari ata kupil posest v vasi Smuka, na njej pa nameraval urediti vikend za družino. Izkazalo se je, da je posest tako velika, da so se leta 1985 odločiti tja preseliti. »Stari ata je čez nekaj let začel kmetovati. Imel je največ štiri krave, pa kakšnega pujska in kozico,« izvemo. Po njem je kmetijo prevzela hči Anica, Robertova mama, ki se je odločila za kozjerejo. »Največ jih je imela 20, a so bile z njimi same težave. Ves čas so namreč uhajale iz pašnika in pojedle vse, kar so dosegle,« pripoveduje Robert. Mama je vztrajala do leta 2013, nato pa sta vajeti kmetije prevzela Robert in žena Maja. VEŠ, KAJ JEŠ?»Z Majo sva zaposlena. Ona je živilska tehnologinja in magistra varstva okolja, jaz pa sem univerzitetni diplomirani biokemik. Prosti čas imava omejen, namenjen je otrokom in družini, zato sva vedela, da bova kmetovala ob službah. Razmišljala sva o več možnostih, odločitev pa je padla oktobra 2013, ko sem v mesnici kupil kos mesa. Imel je tako neprijeten vonj, da ga je pojedel pes. Jaz pa sem sklenil: ‘Jedli bomo domače meso’,« se spominja Robert. Če imaš zemljo, lahko tudi nekaj sam vzrediš, je razmišljal Robert. S tem skrbiš za to, da se zemlja ne zarašča, hkrati pa veš, kaj ješ. Po tej slabi izkušnji sta z ženo iskala govedo, ki ni zahtevno za rejo. Maja je na spletu našla škotsko višavsko govedo in ko ga je Robert prvič videl v živo, so se mu živali takoj prikupile. »Zaarala sva štiri telice, čez pet mesecev pa še tri in bika. Skupaj smo imeli že osem glav, površin pa naenkrat premalo, zato sem najel vse površine, ki sem jih dobil, povečini tiste, ki jih drugi niso želeli, saj so skalnate in jih je preraščalo grmovje. V teh letih smo ob pomoči škotskega goveda veliko površin že očistili. Skupaj tako obdelujemo do 50 hektarjev med Kočevjem in Dvorom,« pove sogovornik. Sprva so ‘škote’, kot jim ljubkovalno pravi Robert, redili le zase. Z večanjem površin pa so lahko povečali tudi čredo in kakovostno meso iz ekološke reje ponudili tudi drugim. Trenutno imajo okoli 40 živali, velikost črede pa se povečuje z novorojenimi teleti. NEZAHTEVNE ŽIVALI‘Škoti’ so ga navdušili, ker so nezahtevni: »Živali so vse leto na pašniku, zato ne potrebujemo hleva, ni jih treba molsti, saj je to mesna pasma. Delo z njimi je enostavno, živali ne zahtevajo veliko pozornosti, zato lahko oba hodiva tudi v službo. Živali pozimi krmimo s suho krmo, silaže, krmil in drugih dodatkov jim ne dajemo, saj je to v nasprotju z našimi načeli ekološke reje,« pove Robert. Robert Novak: »Ekološko kmetovanje, ki se ga strogo držimo, temelji na načelih zdravja: skrbimo za ohranitev in izboljšanje zdravja tal, rastlin, živali in nas samih, ekologije: prilagajamo se ekološkemu ravnovesju v naravi, pravičnosti: pravično in spoštljivo ravnamo s skupnim okoljem in varstvom: pomagamo varovati zdravje in blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij ter okolja. Zato certifikat za nas ni le papir, temveč način življenja!« »Škoti popasejo tudi vse tisto, kar koze ne. Niso izbirčni in pojejo tudi rastline, ki drugim živalim ne teknejo. Radi imajo koprive, robidovje, pa liste od leske … Najprej pojejo z drevesa vse liste, ki jih lahko dosežejo, nato pa si z dolgimi rogovi pomagajo, da pojejo še tisto, kar ne dosežejo. Tudi na pašniku ne izbirajo boljše krme, ampak popasejo vse po vrsti,« še izvemo. Živali so  najbolj zadovoljne, če so vse leto zunaj. Ker pasma izvira iz škotskega visokogorja, so prilagojene najhujšim vremenskim razmeram – mrazu, vetru, snegu in dežju. Pred tem jih varuje debela valovita dlaka, sestavljena iz dveh slojev: spodnjega sestavlja kratka puhasta dlaka, zgornjega pa dolga in mastna dlaka. Spomladi jim ta odpade, jeseni pa jim dlaka spet zraste. Prav zaradi prilagodljivosti najrazličnejšim vremenskim razmeram se je pasma udomačila povsod po Evropi.  Nezahtevne za rejo Živali so mirne, če so v bližini domači. Do tujcev so nezaupljive, lahko so celo napadalne. Praviloma se raje umaknejo, če se počutijo ogrožene, lahko tudi napadejo. »Živali imajo v čredi svojo hierarhijo in se kar pošteno borijo za mesto prve,« izvemo. Med kravami se pase tudi ‘ata’ bik, ki ga Robert menja  vsakih nekaj let: »Bik je za razplod primeren od tretjega leta naprej, v čredi ostane samo tri leta. Nazadnje sem kupil štiri, obdržal pa enega. To je tistega, ki ima najbolj značilno konstitucijo za to pasmo. Pomembni sta oblika glave in rogovja. Škot nima debelih in močnih stegen kot, na primer, limuzin, ampak mora imeti močan viher in pleče,« jih opisuje Robert. Ohranjanje čiste krvi je zelo pomembno, sicer telički ne priraščajo, pogosteje poginejo med zimo, so manj odporni, tveganje za bolezni in genetske napake je večje. Posebnost te pasme je, da mladičke zelo dobro skrijejo. »Včasih smo jih iskali več dni, da smo jih lahko oštevilčili. Zdaj pa z mamino pomočjo dnevno preverjamo krave, da lahko teleta oštevilčimo že prvi dan. Včasih pa se zgodi, da stojim poleg telička, pa je miren kot kamen, niti za milimeter se ne premakne, in ga ne vidim. Zato je oštevilčenje telička pravi izziv,« pove Robert. Škoti novorojene teličke skrijejo KAKOVOSTNO MESOV primerjavi z ostalimi pasmami govedi je škotsko govedo bistveno manjše in lažje: »Odrasli biki lahko dosežejo do 800 kilogramov in plečno višino od 105 do 120 centimetrov, krave pa do 500 kilogramov mase in plečno višino od 90 do 105 centimetrov. Mesa nimajo veliko, več je kožuha. Posebnost te pasme je, da nima loja. Nenehno so živeli v gibanju, zato se ne zamastijo, niti nimajo gena za to. Naše živali gredo v zakol pri enem letu in pol do dveh letih starosti. Takrat je klavna teža med 150 in 200 kilogrami. Sodelujemo s klavnico v Mokronogu, na kmetiji pa opravimo razsek in konfekcioniranje mesa. Od zakola do razseka meso nekaj dni odleži pri temperaturi do dveh stopinj. Ker je meso suho in pusto, ga ne moremo suho zoriti kot meso angusa, ki ima marmorirano maščobo. Na željo strank pa ga lahko zorimo vakuumsko,« pojasni Robert, ki je lani pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo za predelovalca mesa na tradicionalni način. »Predelovalni obrat pa je bil ženin projekt, saj ima kot univerzitetna živilska tehnologija dovolj znanja, da uspešno skrbi za kakovost, HACCP, higieno … na celotni kmetiji. V prostoru za predelavo mesa imamo tako posebej umivalnik za roke in posebej za opremo. Pri čiščenju opreme uporabljamo čistila, ki so namenjena za živilsko industrijo in vedno v skladu z navodili. Meso hranimo v hladilnici pri primerni temperaturi,« ponosno pove Robert. Kupcev imajo dovolj, večina jih je našla na spletu. »K prepoznavnosti naše kmetije in mesa škotskega višavskega goveda pa je pripomogla kuharska oddaja Z vrta na mizo, ki so jo posneli na naši kmetiji, večkrat pa so jo predvajali tudi na televiziji.« Meso ‘škota’ je krepkejšega okusa, nanj se je treba nekoliko navaditi, a je ljudem všeč. S prodajo mesa nimajo težav, zlahka bi ga prodali več. »Naše stranke imajo najraje pripravljene pakete, v katerih je več raznovrstnih kosov mesa.  Večinoma jim jih dostavimo na dom, največ v Ljubljano, na Primorsko in Dolenjsko. Stranke, ki pri nas prvič naročajo, pa nas rade obiščejo in se prepričajo, v kakšnem okolju redimo živali. Po našem mesu so povpraševali tudi gostinci, a so nam zanj ponujali tako smešno nizko ceno, da smo jih morali zavrniti,« odločno pove Robert.  Robert, ki si želi, da bi v naslednjih letih lahko ostal doma in se preživljal s kmetovanjem, že razmišlja o možnostih za nadaljnji razvoj kmetije. »Približno 15 hektarjev površin je še zaraščenih. Kupili smo veliko mehanizacije: bager, ščipalne klešče, gozdarski mulčer …, da jih bomo lažje in predvsem hitreje očistili. Zato nameravam čredo povečevati. Kmetovanje je užitek, ker imam rad živali in rad delam v naravi. V Suhi krajini je kamen pri kamnu, zato med košnjo razmišljaš o tem, da ne boš kakšnega zadel in pozabiš na vse preostale skrbi. To je najboljša sprostitev in odklop od vsakodnevnih skrbi,« nam malo šaljivo prizna. O IMENU KMETIJERobert in Maja nista želela kmetije poimenovati po priimku: »Z ženo sva se zabavala ob branju besed nazaj. Tako je nastalo ime AvarK (krava, o. a.), v logotip pa sva dodala še krivuljo, ki je pravzaprav kravji rog. Ime z logotipom pomeni škotska krava.

Wed, 16. Sep 2020 at 14:56

125 ogledov

Kako se uspešno pripraviti na razpis
Zanimanje za spletne seminarje Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) je veliko, saj strokovni in zanimivi gostje predstavljajo aktualne vsebine, ki mlade kmete pritegnejo k ogledu in sodelovanju z vprašanji.  Uvodoma je mag. Miran Mihelič, generalni direktor Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija), ocenil, da je webinar pravi pristop, da mladi kmetje spoznajo vse ukrepe kmetijske politike. Predstavil je pomembni novosti: informacijski sistem, ki omogoča elektronski vnos vlog in zahtevkov ter prenovo klicnega centra, ki bo končana oktobra. Mag. Miran Mihelič: »Moja želja je, da Agencija postane del vasi in kmetij. Da nismo samo birokrati v Ljubljani, ampak ljudje, ki želimo pomagati slovenskim kmetom, da čim enostavneje pridejo do finančnih sredstev, do katerih so upravičeni. Agencija je most med Brusljem in slovenskimi kmetovalci. Želimo si, da je ta most trden in prijazen.« NA RAZPIS SE PRIPRAVITEDolgoletne izkušnje pri pripravi in oddaji vloge na razpisih je z mladimi delila Ana Demšar Benedičič, specialistka za ekonomiko v kmetijstvu pri KGZS – Zavod Kranj. »Razpisi ponujajo nešteto izzivov vsem treh deležnikom: kmetom kot investitorjem, svetovalcem kot pripravljavcem vloge in Agenciji, ki si želi, da bi čim bolje porabili evropska in slovenska sredstva, ki so na voljo kmetovalcem.« Povedala je, da je črpanje evropskih sredstev v kmetijstvu dobro, prednost večletnega programskega obdobja pa kmetom omogoča, da načrtujejo naložbo, zberejo potrebno dokumentacijo in pravočasno oddajo čim bolj popolno vlogo. Opredelila je pet strateških napotkov: vlagatelji naj sodelovanje na razpisih načrtujejo vnaprej, seznanijo naj se s sistemom črpanja javnih sredstev ter ključnimi strateškimi razvojnimi dokumenti in politiko na nacionalni in evropski ravni, izberejo potencialne financerje ter spremljajo javne razpise na spletni strani potencialnih financerjev. 10 SPLOŠNIH NAPOTKOV1. Skrbno preberite javni razpis in dosledno upoštevajte pravila. Ker se javni razpis navezuje na Uredbo, morate poznati tudi to.2. Preverite vsebinsko ustreznost projekta z razpisom.3. Preverite, ali izpolnjujete splošne pogoje (izobrazba, velikost kmetije …).4. Preverite, ali izpolnjujete specifične pogoje (pri sektorskih razpisih …).5. Pripravite finančno konstrukcijo in preverite svojo finančno sposobnost. Ta korak je zelo pomemben, saj je treba naložbo v celoti plačati z lastnimi sredstvi, šele nato denar, odobren z odločbo iz javnega razpisa, dobite povrnjen.6. Ocenite možnost uspeha na razpisu s pomočjo točkovnika. Za prijavo na javni razpis je treba doseči vstopni prag. Nato pa velja: višje je število točk, večja je verjetnost, da boste na javnem razpisu uspešni.7. Pravočasno zberite dokumentacijo in pravočasno začnite s pripravo vloge.8. Vloga naj bo čim bolj realna. Ne si zastavljati ciljev, ki jih ne boste mogli uresničiti.9. Priporočljivo je, da vlogo še pred oddajo pregleda tretja oseba.10. Popolno vlogo je treba oddati pravočasno, do konca izteka roka javnega  razpisa. Demšar Benedičičeva je še povedala, kako lahko vlagatelji pridobijo več točk, s tem pa tudi več možnosti za uspeh na javnem razpisu. Podrobno je pojasnila, kdaj je obvezno FADN knjigovodstvo ali davčno knjigovodstvo in poudarila pomen poslovnega načrta. Povedala je, da je pri vseh gradnjah in nakupih opreme pri oddaji zahtevka obvezno imeti uporabno dovoljenje, pri vseh gradnjah pa je že ob oddaji vloge obvezno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ob zaključku pa uporabno. Vlogi je treba priložiti tudi predračune in ponudbe, ki so osnova za pripravo finančne konstrukcije naložbe. VLOGO OBRAVNAVA AGENCIJAPetra Simonišek iz Sektorja za razvoj podeželja pri Agenciji je mladim predstavila aktualne razpise iz Programa razvoja podeželja. Poleg že objavljenih je napovedala, da je novembra predviden razpis za mlade kmete na podukrepu 6.1. – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. »Pogoji bodo taki, kot so bili na dosedanjih razpisih,« je dodala.  Simoniškova je povedala, da se od julija letos vloge oddaja samo še v elektronski obliki in podpisane s kvalificiranim elektronskim podpisom, nič več pa priporočeno po pošti. »Priloge se predložijo kot skenogram, saj se tudi Agencija prilagaja brezpapirnemu poslovanju,« je pojasnila. Najpogostejše napake, zaradi katerih so vloge zavrnjene, so: neplačani davki na dan oddaje vloge, priloženi dokumenti niso pravnomočni (npr. gradbeno dovoljenje, odločbe za namakanje …), napačno umeščeni stroški, napačno klasificirani objekti … Predstavila je še vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev in najpomembnejša dokazila ter različne oblike kontrole in obveznosti vlagatelja po zadnjem izplačilu sredstev. Spomnila je tudi na možnosti spremembe časovne dinamike, obveznosti in stroškov po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred oddajo zahtevka za izplačilo. »Vlagatelj lahko vloži največ dva zahtevka za spremembo. Te prošnje obravnavamo individualno, « je pojasnila. Po izčrpni predstavitvi priprave na razpis in obravnave vlog so gostje odgovarjali na konkretna vprašanja, ki jih ni bilo malo. Posnetek celotnega webinarja si lahko ogledate na Facebook strani Zveze slovenske podeželske mladine. 

Fri, 11. Sep 2020 at 10:39

285 ogledov

Zmagovalka makroposkusov po pridelku je sorta FALADO
Letošnja zmagovalka po pridelku na hektar je ozimna pšenica sorte falado, ki je namenjena pridelovalcem, ki iščejo vrhunske pridelke in stabilno krušno kakovost. Primerna je setev na vseh tipih tal. Je uspešna kombinacija odpornosti na bolezni, kakovosti in produktivnosti.  MORFOLOŠKI IN FIZIOLOŠKI OPIS SORTE:• srednje zgodnja resnica,• povprečna višina rasti zna ša 76 centimetrov,• sorta je zelo dobro odporna na poleganje,• odlična odpornost na vse pomembnejše bolezni, še posebej na bolezni klasa, kot so fuzarioze,• odlična odpornost na bolezni klasa ima pozitiven vpliv na nizko vsebnost mikotoksinov v vseh pogojih pridelave,• stabilna krušna kakovost (pravilomaB1/B2 kakovostni razred). AGRONOMSKE LASTNOSTI:• sorta falado je namenjena pridelovalcem, ki iščejo vrhunske pridelke in stabilno krušno kakovost,• za setev na vseh tipih tal, tudi lahkih,• priporočena gostota setve je 400–450 kalivih semen na kvadratni meteroziroma 210–230 kg/ha. PARAMETRI KAKOVOSTI:• hektolitrska masa (kg/hl): 78–82,• absolutna masa zrnja (g): 44–48,• Hagbergovo padno število (s): 330–400,• sedimentacija vrednost (ml): 35–45,• vsebnost surovih beljakovin (%): 12,5–14. Več o ponudbi ozimnih žit Semenarne Ljubljana in celotne rezultate makroposkusov lahko najdete na www.semenarna.si

Wed, 9. Sep 2020 at 08:45

279 ogledov

Čakali na največjega
»Naša mama letos ponosno nosi z vrta paradižnike, pohvali se lahko z izredno dobro letino. Domači smo nestrpno čakali, da se rdeče obarva tudi največji paradižnik med vsemi. Ugibali smo, koliko bo pokazala tehtnica. Na presenečenje vseh je bil težak kar 1385 gramov. Tako smo imeli tudi mi priložnost posneti fotografijo za spomin in morebitno objavo v časopisu. V rokah ga drži Mija, družbo pa ji delata dvojčici Brina in Ajda,« je k fotografiji pripisala Maja Pajer iz Hotemaž.

Wed, 9. Sep 2020 at 08:42

126 ogledov

Projekt Zdravko povezal starejše in študente
Pri projektu so sodelovali profesorji in študenti Biotehniške fakultete UL različnih smeri, študent Fakultete za šport, Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in Zveza potrošnikov Slovenije. Prebivalstvo Slovenije se po podatkih Statističnega urada RS izrazito stara, 1. januarja 2018 je bil skoraj vsak peti prebivalec Slovenije star 65 let ali več. »Študije kažejo, da uravnoteženo prehranjevanje in redna telesna dejavnost v starejših letih prispevata k njihovi boljši mentalni zmogljivosti, boljši odpornosti, hitrejšemu okrevanju po bolezni in počasnejšemu napredovanju kroničnih nenalezljivih bolezni ter zmanjšanemu tveganju za pojav krhkosti,« je izpostavila doc. dr. Tanja Pajk Žontar, vodja projekta Zdravko. Zato je bil cilj projekta seznaniti starejše o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane, jih motivirati k redni telesni dejavnosti in spodbuditi njihovo zanimanje za mestno vrtnarjenje v starejših letih. S tem se podaljša funkcionalna neodvisnost pri starejših, pa tudi kakovost posameznikovega življenja. Ker starejši pogosto niti nimajo znanja, kako to doseči, zaradi odtujenih odnosov pa se (pre)pogosto počutijo diskriminirane, zapostavljene in socialno izolirane, je bila naloga projekta, da te ovire premagajo tudi s pomočjo medgeneracijskega sodelovanja.  Študenti so se obravnave omenjenih težav lotili celostno. S pomočjo odgovorov na vprašalnik so ovrednotili prehranske navade vprašanih in jim svetovali, kako jih izboljšati. »Odziv je bil odličen. Presenetilo nas je, kako so bili starejši v pogovoru z nami sproščeni, odprti, zaupljivi. Pokazalo se je, da si želijo individualne obravnave na področjih, ki zadevajo njihovo zdravje in počutje, ter da jim teh nasvetov preprosto manjka,« so po končanem osebnem svetovanju povedali prav vsi študenti. »Starejšim smo s praktičnimi primeri pokazali, kako preudarno izbirati živila oz. med številnimi na videz podobnimi živilskimi izdelki prepoznati tistega, ki je za ohranjanje njihovega dolgoročnega zdravja primernejši in hkrati cenovno ugoden,« so povedali študenti Meta Ferjan, Melita Kogovšek in Jernej Ogrin. Starejši so spoznali tudi primerne telesne vadbe za ohranjanje mišične mase, vadbo za ravnotežje, naučili so se, katere vrste vaj so primerne za posamezno preventivo in se seznanili z izzivi urbanega vrtnarjenja. »Okrasne rastline vse pogosteje vsaj delno nadomeščajo sadike zelenjave, dišavnic, sadja. Zato vsi tisti, ki imajo željo po lastnem pridelku in veselje z urejanjem ter vzdrževanjem vrtička na balkonu ali terasi svojega doma, to lahko spremenijo v svoj hobi, kar  o posledično izboljšalo tako njihove prehranske kot tudi gibalne navade,« je poudarila izr. prof. dr. Jerneja Jakopič z Biotehniške fakultete UL.  Projekt Zdravko sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Vabljeni v Gorje na izbor mlade kmetice in gospodarja leta