Svetovni dan kmetic
15. oktober
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 14. oktober 2016 ob 08:32

Odpri galerijo

Še nekaj dni aktualna kmetica leta Lea Babič

Organizacija združenih narodov je 15. oktober razglasila za Svetovni dan kmetic. Na zasedanju v Pekingu leta 1995 so sprejeli tudi posebno izjavo in si v njej zastavili visoke cilje za izboljšanje položaja kmečkih žensk po vsem svetu in sicer: zmanjšati revščino med ženskami, zmanjšati nasilje nad ženskami, izboljšati izobrazbeno raven žensk na podeželju ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost. Praznovanju se pridružujejo tudi slovenske kmetice, ki se množično udeležijo slovesnosti, ki jo v počastitev tega dne pripravi krovna organizacija slovenskih kmečkih žena in deklet Zveza kmetic Slovenije. Vrhunec praznovanja je razglasitev kmetice leta, ki bo letos v četrtek, 20. okrobra, ob 18. uri v Delavsko-kulturnem domu v Zagorju ob Savi.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 3. Apr 2020 at 21:13

133 ogledov

Nimate kvasa? Pecite z drožmi!
Kruh je krojil našo usodo že od nekdaj. Ljudi je delil na bogate in site ter revne in lačne. Danes ni razloga, da bi v družini primanjkovalo kruha samo zato, ker nimamo kvasa. »Pekovski kvas nadomestite z drožmi, ki jih lahko vzgojite sami ali pa naj vam jih podari nekdo, ki jih že ima,« pravi naša najbolj znana mojstrica peke z drožmi Anita Šumer. Ko je zmanjkalo kvasa v trgovinah, so se spomnili nanjo in se množično pridruževali Facebook skupini Drožomanija. »V enem tednu se je skupini pridružilo več kot tisoč novih članov,« navdušeno pove Šumerjeva. Zanimalo jih je, kje lahko dobijo droži in kako se lahko kar najhitreje naučijo peči z drožmi. Droži so naravni nadomestek pekovskega kvasa. So preprosta zmes moke in vode, ki na toplem sčasoma začne fermentirati, po domače vreti. Fermentacija je pomemben način ohranjanja živil. Tudi kislo zelje in repa, zorjeni siri, mehurčkasto pivo, žlahtna vinska kapljica, suhomesne dobrote … svoj izvrsten okus razvijejo zaradi očem nevidnih mikroorganizmov. Ti so pravzaprav povsod okoli nas, navadili so se na življenje z nami, mi pa z njimi. Skupaj živimo v sožitju. ČLANI SI DELIJO DROŽI»Droži so le preprosta zmes moke in vode, ki pomešana skupaj v pravem razmerju in ob primernih pogojih fermentira. Vzgojimo jih lahko sami, vendar je potrebno biti potrpežljiv, saj to traja vsaj en teden. Hitrejša pot pa je, da drožomani, tisti, ki smo že vzljubili peko z drožmi, podarimo del svojih droži. Droži namreč ohranjamo žive in živahne tako, da jih redno hranimo z moko in vodo. Namnožimo jih lahko toliko, kolikor jih potrebujemo. Če pa jih ne potrebujemo, jih hranimo v hladilniku, kjer zaradi nizke temperature mirujejo,« nam svet droži predstavi sogovornica. Mlečnokislinske bakterije iz rodu Lactobacillus razgradijo sestavljene ogljikove hidrate (škrob) v enostavne (sladkor) in pri tem sproščajo mlečno in ocetno kislino. Z enostavnimi sladkorji se nato hranijo kvasovke, pri tem pa proizvajajo etanol in ogljikov dioksid, zaradi katerega testo vzhaja. V facebook skupini se je deljenje droži začelo spontano. »Nekaj nas je ponudilo droži, drugi so nam sledili. Tistim, ki živijo v oddaljenih krajih, droži pošiljamo po pošti. Sama priložim tudi navodila, kako skrbeti zanje, in nekaj preprostih receptov. Tistim, ki po droži pridejo osebno, jih postavim pred vhodna vrata. Pazim, da med nami ni stika,« pove Anita. Droži KRUH Z DROŽMI JE BOLJ HRANLJIVPeka z drožmi naj ne bo le izhod v sili, ko nam primanjkuje kvasa. Kruh z drožmi je namreč bolj hranljiv in lažje prebavljiv. »Tak kruh nam ne obleži v želodcu in nas po njem ne napenja. Ker je postopek priprave takega kruha daljši, je kruh polnejšega in bogatejšega okusa ter lepe teksture. Testo, ki ga umesimo z drožmi, sicer vzhaja precej počasneje, a veliko bolj učinkovito. Zato je tak kruh bolj zdrav od navadnega, je obstojnejši in se ne drobi. Ima tudi nižji glikemični indeks, hranila in minerali v njem pa so našemu telesu lažje dostopni,« pojasni sogovornica. Kruh z drožmi pa navduši tudi z okusom, prav nič kisel ni, kot marsikdo pričakuje. Žitno zrno ima v svojem ovoju naravno prisotno fitinsko kislino, ki telesu preprečuje, da izrabi vse minerale (cink, kalcij, magnezij, železo) v njem. Pri testu, ki ga umesimo z drožmi, mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke nevtralizirajo fitinsko kislino, zato lahko telo vsrka več hranilnih snovi. Šumerjeva začetnikom svetuje, da začnejo s peko rženega kruha. »Rženka ni treba gnesti, ker ga pečemo v modelu, pa ohrani lepo obliko. Prav vsakemu uspe že prvič. Preden ga začnemo rezati, moramo počakati, da se dobro ohladi, sredica utrdi in da rženko razvije poln okus. Ko osvojite rženka, predlagam ta belega pšeničnika, narejenega na en – dva – tri. Več kot 45 preskušenih receptov sem zbrala v knjigi Drožomanija, ki jo ima doma že 4500 ljudi. V njej so vsi napotki za peko z drožmi, v teh dneh pa se lahko pridružite tudi spletnim tečajem, v katerih predajam svoje znanje in izkušnje, ki jih bogatim že več kot osem let,« konča najin pogovor sogovornica. RŽENKODrožni nastavek: pomešamo 10 gramov aktivnih matičnih droži, 35 gramov ržene moke in 35 gramov vode ter počakamo, da se masa podvoji.Glavno testo (za 22-centimetrski pekač širine 10,5 centimetrov in globine sedem centimetrov): 350 gramov ržene moke, 330 gramov vode in 7 gramov soli. Rženko Moko in vodo pomešamo z lopatko ali kuhalnico v maso, ki je podobna zelo mehki glini. Pustimo 20 minut, nato dodamo podvojen drožni nastavek in solimo. Zelo dobro premešamo, da se vse sestavine povežejo. Pokrijemo in čez 20 minut spet premešamo.Namastimo ali naoljimo pekač in vanj z lopatko preložimo testo ter ga izdatno potresemo z rženo moko. Pekač s testom naj počiva dve uri, nato ga pokrijemo z lanenim ali bombažnim prtičem, da se testo ne izsuši. Pustimo ga vzhajati tako dolgo, da se količina testa podvoji in je površina lepo in enakomerno razpokana.Pečemo ga v segreti pečici, prvih 15 minut pri 230 do 240 stopinjah, nato temperaturo znižamo na 200 stopinj in pečemo še približno 40 do 50 minut. Fotografije: Primož Lavre

Fri, 3. Apr 2020 at 13:26

143 ogledov

Natečaj poslikave panjskih končnic
Priporočljivo je, da so panjske končnice narisane na leseni deščici velikosti 28 × 13 × 1,5 centimetrov. Če to ni mogoče, jih lahko ustvarite na drugih materialih enake velikosti. Poleg vseh tradicionalnih motivov, ki soupodobljeni na klasičnih panjskih končnicah, priporočajo, da narišete motive, povezane s pridelavo hrane v domačem okolju in pomenom čebel pri tem. Svoj izdelek fotografirajte in fotografijo objavite na facebook strani ČZS ali pa jo pošljite na e-naslov: simon.golob@czs.si. Pripišite ime in starost avtorja, saj bodo izdelki razvrščeni v dve starostni skupini, do 15 let in nad 15 let. Sodelujete lahko do 10. maja, najboljše in najbolj izvirne panjske končnice bodo nagradili. Fotografija: arhiv ČZS

Fri, 3. Apr 2020 at 13:16

103 ogledov

Pridružile so se jim nove članice
O delu društva, ki povezuje okoli sto članic, je poročala predsednica Majda Markovič. Povedala je, da se je upravni odbor lani sestal 12-krat, in sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu. »Mesečni sestanki nam omogočajo, da se sproti odločamo in rešujemo aktualne zadeve, zato bomo z njimi nadaljevale,« je povedala predsednica. V društvu ne poznajo zatišja, saj se dogodki vrstijo vse leto. Februarja se že tradicionalno udeležujejo srečanja kmetic Pomurja, na katerem se družijo kmetice z obeh bregov Mure in prisluhnejo tudi zanimivim predavanjem. Društvo ohranja prijateljske vezi s stanovskimi društvi v svoji okolici, redno pa sodeluje tudi pri dogodkih krovne stanovske organizacije Zveze kmetic Slovenije. Društvo vsako leto pripravi raznovrstne aktivnosti za svoje čanice. Zelo priljubljene so ekskurzije in kulinarični tečaji, pohvalno pa je, pravi predsednica, da se je lani več članic udeležilo 60-urnega tečaja angleškega jezika. Tečaj je bil brezplačen, organizirala pa ga je LUMS, Ljudska univerza Murska Sobota. Utrinek z razstave Igrače iz babičine skrinje Pred velikonočnimi prazniki so lani sodelovale na 11. razstavi pirhov slovenskih pokrajin in velikonočnih prtov v DUO centru Veržej, ki pa je letos žal ne bo. »Na razstavi smo z različnimi izdelki sodelovale Štefka Šterman, Marica Šijanec,Anica Osterc, Milena Farkaš in Majda Markovič,« je spomnila predsednica.Med letom so se udeležile tudi športnih dogodkov v domači občini, številne dogodke so obogatile s svojimi domačimi dobrotami, pripravile dobro obiskano razstavo o igračah iz babičine skrinje, ki so jo pripravile pod mentorstvom Mateje Rajh iz Ljudske univerze Murska Sobota. Večkrat so se tudi odpravile zdoma na strokovne ekskurzije. Povzpele so se na vrh stolpa Vinarium v Lendavi, si v Dobrovniku ogledale tropski vrt z orhidejami in vrtnarijo Adamič v Strehovcih. Na ekskurziji se jim je pridružilo tudi 21 članic pobratenega društva iz Krškega. Konec leta so si ogledale Ljubljano v praznični podobi, za prodajo na Miklavževem bazarju v Križevcih pa napekle 150 škatel piškotov ter del izkupička od prodaje podarile OŠ Križevci. Seznam aktivnosti je bil še mnogo daljši, kar dokazuje, da je društvo nepogrešljivo v lokalnem okolju in spodbuja k povezanosti v lokalni skupnosti. Ženske pa poskrbijo tudi za svoje dobro počutje in kondicijo s telovadbo v zimskem času in pohodi v toplejšem delu leta. KULINARIČNA PRIZNANJAMed članicami so priljubljena tudi kulinarična ocenjevanja. Na državnem ocenjevanju prleške kvasenice s skutnim nadevom v Svetem Juriju obŠčavnici je društvo zastopala le Ksenja Blagovič, zato predsednica upa, da sebo letos za sodelovanje opogumilo več članic. Na tekmovanju v pripravi prleške gibanice pa so sodelovale Nataša Belec, Draga Kosi in Majda Markovič. Majda Markovič je osvojila drugo mesto med ljubiteljskimi peki. Na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju je s svojimi izdelki lani sodelovalo pet članic: Elizabeta Kosi iz Ključarovcev je za navadne rogljičke prejela zlato priznanje, za skuto in navadni jogurt pa srebrno, Jana Divjak iz Dobrave je prejela zlato priznanje za stoodstotni biosok iz aronije, Marica Legen iz Bunčan zlato priznanje za meso iz tunke v zaseki in rženi kruh, Metka Slavič iz Babincev zlato priznanje za očke in Dominika Ros iz Vučje vasi zlato priznanje za sončnično olje in srebrno za bučni namaz. Znak kakovosti sta lani prejeli dve članici: Elizabeta Kosi za navadne rogljičke in Marica Legen za meso iz tunke v zaseki in rženi kruh. Rosova je prejela še srebrno priznanje na Mednarodnem ocenjevanju bučnih olj Alpe Adria v Varaždinu in bronasto priznanje Turistične zveze Slovenije za kulinarični spominek. SEDEM NOVIH ČLANICKer se društva kmetic in podeželskih žena po vsej Sloveniji že vrsto let soočajo z upadanjem članstva, je Majda Markovič izjemno ponosna na to, da se jim vsako leto pridruži nekaj novih članic. Letos so medse sprejele Mileno Golinar iz Vučje vasi, Jožico Kovačič iz Dobrave, Lidijo Puconja iz Križevcev, Zdenko Babič iz Lukavcev ter Sonjo Horvat, Brigito Slavič in Majdo Brumen iz Ključarovcev. Nove članice je predsednica obdarila z biosemeni Amarant, vse članice pa so prejele anemono. Po uradnem delu občnega zbora so prisluhnile še predavanju o uporabi bio semen. Plan dela za letos so potrdile, a ga bodo prilagajale trenutnim razmeram. Fotografiji: arhiv društva

Tue, 31. Mar 2020 at 18:35

219 ogledov

Vpliv koronavirusa na kmetijstvo se že kaže
Na podlagi zbranih odgovorov so pri ZSPM pripravili strnjen pogled mladih kmetov na trenutno stanje na kmetijah in v kmetijskem sektorju ter dolgoročni vpliv, ki ga bo imela pandemija na njihovo delo. »Mladi kmetje smo prihodnost slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja, vendar v teh težkih časih bolj kot kadarkoli potrebujemo pomoč celotnega kmetijskega sektorja. ZSPM je pripravila predloge ukrepov, ki jih potrebujejo mladi kmetje: oprostitev plačila prispevkov za kmete, odlogi plačil kreditov, promocija kmetijstva in lokalne hrane, poštene odkupne cene, oprostitve plačil davčnih obveznosti (katastrski dohodek), zagotovljene odkupe kmetijskih pridelkov oziroma izdelkov ... S sprejetjem predlaganih ukrepov bi lažje preživeli svoje družine in zmogli poravnavati obveznosti, mladim kmetom pa bi s tem olajšali kmetovanje in pridelavo kakovostne lokalne hrane,« je povedala Doris Letina iz ZSPM. Kar 80 % mladih kmetov, ki so izpolnili spletni vprašalnik, že občuti vpliv pandemije koronavirusa na kmetovanje, le slabih 20 odstotkov anketirancev (47 mladih kmetov) neposrednega vpliva še ne občuti. Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, se kaže predvsem v izpadu ali občutnem zmanjšanju dohodka, ustavitvi ali zmanjšanju prodaje ter težavah pri nakupu repromateriala in PRIZADETE TURISTIČNE KMETIJE IN NEPOSREDNA PRODAJA Trenutne razmere so najbolj prizadele kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in tiste, ki svoje pridelke in izdelke dobavljajo gostilnam, restavracijam, vrtcem in šolam. Močno je upadla prodaja vina. Prodaja se je zmanjšala tudi zaradi zaprtja nekaterih tržnic, dostop do strank je otežen, mnoge med njimi je strah. Kriza je že oklestila ceno kmetijskih pridelkov in izdelkov, odkupno ceno mleka, mesa in lesa. Težave so se pokazale tudi pri zmanjšanem odkupu lesa in živali, predvsem goveda. Zaradi zmanjšanja prodaje je prihodek kmetij že manjši, kar otežuje odplačevanje kreditov in plačilo prispevkov. Večje povpraševanje po lokalnih pridelkih in izdelkih so potrdili le redki vprašani. Nekateri so se novim razmeram prilagodili z dostavo na dom, kar pa je logistično zelo zahtevno, za to pa je potrebna tudi dodatna delovna moč. Med odgovori, kaj še otežuje delo kmetom, je bila tudi nedostopnost delovne sile, otežen razvoz gnojnice zaradi pritožb prebivalcev in občinskih odlokov. Veliko ur na kmetijah porabijo za skrb otrok in ostarelih staršev, kar pomeni izpad delovnih ur, namenjenih delu na kmetiji. NEDOSTOPNOST IN NEDELOVANJE Mladi kmetje so izpostavili tudi težave pri nakupu repromateriala: semen, sadik, fitofarmacevtskih sredstev, krmil, gnojil … ter rezervnih delov in tehničnega materiala (zaprtje vulkanizerjev). To jim onemogoča nemoteno kmetovanje, saj so to osnovna sredstva, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Zaznali so tudi povišanje cen repromateriala in zamik pri dobavi. Opozorili so še na težave zaradi nedelovanja nekaterih predelovalnih obratov in javnih služb. Izpostavili so predvsem nedostopnost veterinarjev za ne nujne storitve. Kmetje se počutijo prepuščeni »sami sebi«. Na kmetijah, kjer poleg družinskih članov delajo tudi drugi delavci, se že spopadajo s težavami, saj so delavci preventivno ostali doma, delovna sila iz tujine pa ni na voljo. Na te težave je opozorilo 49 anketirancev. Skrbi jih tudi najemanje sezonskih delavcev v prihodnjih mesecih. Najbolj pogosti odgovori na vprašanje, kako ocenjujejo razmerja v verigi preskrbe s hrano, so bili, da predolgo čakajo na plačilo (nekateri še od lanske sezone), ustavitev odkupa (predvsem živine), otežena distribucija, nižanje odkupnih cen. Opozarjajo tudi na velik uvoz poceni hrane. Kmetje se počutijo prepuščene lastni iznajdljivosti. PROMOCIJA LOKALNE HRANE Več kot 60 mladih kmetov je ocenilo promocijo lokalne (slovenske) hrane med pandemijo koronavirusa kot dobro. Opažajo, da se potrošniki začenjajo zavedati prednosti nakupovanja živil pri lokalnih ponudnikih, kar v zadnjih tednih kažejo tudi s svojimi dejanji. Tudi po koncu pandemije si preko vseh vrst medijev želijo še bolj okrepljene promocije lokalne slovenske hrane. Slovenski kmetje nudimo zdravo in kakovostno hrano, pridelano po visokih standardih, za katero smo lahko le hvaležni. Več kot polovica anketiranih je prepričana, da bo trenutno dogajanje dolgoročno vplivalo na kmetovanje in na zavedanje potrošnika o pomenu kmetijstva in domače proizvodnje. Dolgoročno se bo kazal tudi vpliv na (slabšo) kupno moč ljudi, posledično pa s tem tudi na prihodke kmetij in odločitve o naložbah. Veliko anketirancev meni, da se pogled potrošnika na kmeta in slovensko hrano (počasi) izboljšuje, in upa, da bo tako ostalo tudi po pandemiji. Zato je treba spodbujati nakupe vseh slovenskih izdelkov in pridelkov, saj se s tem ohranjajo delovna mesta na podeželju. PREDLOGI UKREPOV MLADIH KMETOV - Oprostitve plačila prispevkov za kmete, zaposlene na kmetiji, davkov (tudi na nepremičnine) in davčne olajšave, tudi katastrskega dohodka. Finančna pomoč ob izpadu dohodka. - Odlog odplačila kreditov in lizingov. Brezobrestni likvidnostni krediti za premostitev krize. - Zmanjšanje zakupnin za kmetijska zemljišča in stroškov vode. - Zagotovljen odkup mleka, pridelkov in izdelkov (predvsem viškov). Poštene odkupne cene in določitev minimalne odkupne cene. - Zmanjšanje stopnje obdavčitve škropiv, gnojil …, pocenitev pogonskih goriv. - Brezobrestna nepovratna sredstva za nakup slovenske mehanizacije. - Predčasno izplačevanje subvencij, trošarin, vračil DDV. - Podaljšanje rokov za oddaje vlog (zbirna vloga, razpisi …) in podaljšanje rokov za izpolnitev obveznosti (za mlade prevzemnike …). Razpisi za razvoj kmetij. - Strateško načrtovanje (organizirani odkupi, načrtovanje količin pridelave) in izobraževanje na daljavo. - Zmanjšanje birokracije in poenostavitev predelovalnih dejavnosti, ki bi omogočile predelavo pridelkov, ki se ne bodo prodali. - Denarno nadomestilo za skrb otrok. - Carina na uvožena vina. Mladi kmetije še menijo, da je zdaj pravi čas, da se zakonsko uredi strateški pomen kmeta in kmetijstva za državo. Želijo si, da bi bila Slovenija samooskrbna na več področjih kmetijske pridelave in predelave ter da bi lahko omejili uvoz izdelkov v Slovenijo. Mladi kmetije se tudi zavedajo, da je zdaj priložnost za neposredno prodajo in spodbujanje domače živilskopredelovalne industrije in večje zavedanje potrošnikov, da potrebujemo domačo slovensko hrano. Zato bi morali tudi trgovci dati prednost domačim pridelovalcem pred tujimi, četudi na račun manj založenih polic.

Tue, 31. Mar 2020 at 17:03

249 ogledov

Izjeme za kmetijstvo
Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih površinah ter prepoveduje gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. Dovoljuje pa nekatere izjeme v kmetijstvu, in sicer:  - prodajo in dostavo pridelkov in predelanih proizvodov s kmetije do kupca v drugi občini,- klanje goveda in nakup živine v drugi občini,- prodajo in dostavo sadik zelenjave,- spomladanska dela v sadovnjakih, vinogradih, hmeljiščih in drugih trajnih nasadih,- delo na njivskih površinah (saditev krompirja, gnojenje njiv, priprava za setev koruze),- delo v steklenjakih in plastenjakih,- skrb za čebele, konje in ostale živali v drugi občini, ipd.

Mon, 30. Mar 2020 at 10:16

162 ogledov

Na občnem zboru praznovale 45 skupnih let
Bilo je še v prejšnjem stoletju, pisalo se je leto 1975 in bil je prvi pomladni mesec, ko so se podeželske ženske z območja Upravne enote Gornja Radgona tudi uradno povezale. Idejni vodja ustanovitve sprva aktiva kmečkih žena je bil Franc Erlich, takratni vodja KZ Gornja Radgona. Aktiv, ki se je pozneje preoblikoval v društvo, je vodilo šest predsednic: Marija Gamzer, Marica Dirnberg, Marica Sirnik, Angelca Rakuša, Jožica Jančar in sedanja gonilna sila društva Vesna Bratuša. Prav vse predsednice so s svojim požrtvovalnim delom krepile vezi med članicami in ohranjale društvo v dobri kondiciji. Zato so kmečke ženske spoštovane, njihovo delo pa cenjeno. So nepogrešljive pri številnih prireditvah in dogodkih v domačem kraju in prav nič težko jim ni nameniti veliko svojega časa za to, da pomagajo bodisi s peko kruha, peciva za pogostitve bodisi s kulturnimi nastopi in razstavami, s katerimi popestrijo številne dogodke. Kot pravi sedanja predsednica Vesna Bratuša, je prav vsaka članica pomemben kamenček v mozaiku, ki ga skupaj sestavljajo že 45 let. Čeprav so v zadnjih petih letih nanizale veliko novih spominov, pa se za izdajo zbornika tokrat nisoodločile. »Tega bomo pripravile, ko bomo srečale Abrahama,« je šaljivo pristavila predsednica. Preden so zarezale v torto velikanko, so se spomnile in obdarile še nekaj posameznic – tistih, ki so lansko leto zaznamovale z vidnimi uspehi – in članico Miro Hamler, ustanovno članico društva, ki je aktivna članica društva vseh 45 let. Nagradile so nekaj posameznic za vidne uspehe, ki so jih dosegle lani.   Bratuševa se je zahvalila tudi vsem tistim, ki društvo in kmetice podpirajo. Društvo ne bi bilo tako uspešno brez pomoči KZ Radgona na čelu z direktorjem Danilom Rihtaričem in strokovne podpore kmetijske svetovalke Metke Marinič. Posladkale so se s torto velikanko Praznovanje visokega jubileja so v društvu združile z rednim občnim zborom. Zbranim članicam je Bratuševa poročala o delu v lanskem letu, ki si ga bodo v društvu najbolj zapomnile po zmagi Brigite Petek na tekmovanju za mlado kmetico leta v Slovenj Gradcu. To je že druga članica, ki je osvojila ta prestižni naziv, leta 2013 je to uspelo Mileni Benko iz Spodnje Ščavnice. Med svojimi članicami pa so ponosne tudi na Marto Sever, nosilko naziva Kmetica leta 2007. Poleg najodmevnejšega uspeha se je lani zvrstilo tudi veliko drugih dogodkov, prireditev, srečanj, tečajev, tekmovanj, strokovnih izobraževanj, ekskurzij in kulturnih prireditev. In kaj jih čaka letos? »Rada bi izpostavila tri dogodke, in sicer tradicionalno prireditev Dan žetve na Spodnji Ščavnici, ki bo julija, konec poletja bomo dale vse od sebe pri soorganizaciji tekmovanja za mlado kmetico in gospodarja leta, na katerem bosta Brigita in Uroš Hovnik iz Sel pri Slovenj Gradcu dobila svoja naslednika. Še prej pa bomo pomagale naši Brigiti, ki bo gostila stanovske kolegice iz vse Slovenije,« je povedala predsednica, ki so ji članice na lanskem občnem zboru že drugič zaupale mandat predsednice. Fotografije: arhiv društva

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarKMEČKI GLAS Franc FortunaDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  HrastarVlasta Kunej KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Svetovni dan kmetic