Kmetije postajajo podjetne
Okrogla miza o razvoju dopolnilnih dejavnosti, trženju in primeri dobrih praks
Barbara Remec
Kmečki glas

Ponedeljek, 29. avgust 2016 ob 14:00

Odpri galerijo

(Fotografija: Kristijan Hrastar)

Zveza kmetic Slovenije je skupaj s tednikom Kmečki glas na Kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni pripravila okroglo mizo, na kateri sta o razvoju dopolnilnih dejavnostih na kmetiji ter trženju in promociji izdelkov spregovorila ugledna gosta: mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Tomaž Cör, vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZ Kranj, svojo pot v svet podjetnosti na kmetiji pa so predstavili: Tatjana Ladinek, Jernej Gognjavec, Anita Ule ter Peter in Laura Apat.

Slovenske kmetije pri razvoju osnovne kmetijske dejavnosti omejujejo naravne danosti – predvsem goratost in razgibanost pokrajine ter majhnost in razdrobljenost obdelovalnih površin. Zato so bile kmetije od nekdaj prisiljene iskati dodatne vire dohodka družine. Povprečna velikost slovenske kmetije je še vedno 6,5 hektarja, kar je več kot polovico manj od evropskega povprečja, ki je 14 hektarjev. Ena od najbolj pogostih oblik dodatnega zaslužka kmečke družine so dopolnilne dejavnosti.

Dopolnilne dejavnosti so se začele razvijati že pred več desetletji, prva uredba, ki je urejala to področje, pa je bila sprejeta šele leta 2001. Aktualna Uredba o dopolnilnih dejavnostih je bila sprejeta lani poleti, njena podlaga pa je Zakon o kmetijstvu. V slabih petnajstih letih so dopolnilne dejavnosti prešle več stopenj: od zagona, pospeševanja, regulacije, obdavčenja do omejevanja. V Sloveniji je po zadnjih podatkih dobrih 2550 kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi. Kmetija ima v povprečju registrirane 3,6 dopolnilne dejavnosti, skupaj jih je tako dobrih 9000.

V prihodnje, je povedala državna sekretarka, se pristojno ministrstvo nagiba k temu, da bi del predelave na kmetiji uvrstili med osnovno kmetijsko dejavnost na kmetiji.

Kmetje niso podjetniki pa vendar brez podjetništva na podeželju ne gre. Kako spretni so kmetje, ko se morajo preleviti v vlogo podjetnika, je pojasnil Tomaž Cör. Povedal je, da sta pridelava in predelava enako pomembni kot prodaja oziroma trženje. Pojasnil je, zakaj je potrebno oblikovati blagovno znamko ter kako graditi ugled kmetije in izdelkov na trgu oziroma v očeh kupcev.

 Primere dobrih praks so predstavili:

Anita Ule iz Podlipovice nad Izlakami, ki se je med študijem navdušila za predelavo mleka, in v zelo kratkem času na trgu ponudila kakovostne mlečne izdelke pod blagovno znamko Zdravko.

 Tatjana Ladinek iz Breznice nad Prevaljami je po tem, ko je ostala brez zaposlitve novo službo našla na kmetiji. Pod blagovno znamko Občutek narave – Kmetija Hudobnik izdeluje naravne izdelke – blazine z različnimi polnimi ter izdelke iz zelišč: mila, mazila, tinkture… 

Jernej Gognjavec iz Trebnjega je skupaj s prijateljem začel saditi čilije, saj je želel ustvariti pekoče omake z okusom, take ki jih na slovenskih policah trgovin ni našel. Izdelki, ki jih trži pod imenom B & G Chillies, Okusna pekočnost so všečni tudi številnim ljubiteljem te rastline.

Peter in Laura Apat, oba za uspešnimi karierami, sta se iz Ljubljane odločila vrniti v Gaberke nad Šoštanjem in prevzeti Turistično kmetijo Apat v svoje roke.

Zbrane v dvorani sta pozdravila Irena Ule, predsednice Zveze kmetic Slovenije ter direktor družbe Kmečki glas Peter Zadel, vodja Založbe Kmečki glas Tanja Žgajnar Novak pa je obiskovalcem predstavila knjigo Podeželske sladice, ki je nastala v sodelovanju s podeželskimi ženami in dekleti.

Več o dogodku v eni od prihodnjih številk Kmečkega glasa.

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 19. Feb 2020 at 14:50

91 ogledov

Pletenice so umetniško delo
Najbolj imeniten dogodek članic Društva kmečkih žena Novo mesto je njihova  tradicionalna državna razstava pletenic. Letošnja je bila že enajsta po vrsti, na njej pa si je bilo mogoče ogledati 51 izjemnih pletenic. Izstopale so tri: pletenica Jožeta Senegačnika, Dragice Janškovec in Anje Parkelj, ki so na ocenjevanju prejele vse točke. Več v prihodnji številki Kmečkega glasa. 

Thu, 13. Feb 2020 at 16:09

358 ogledov

Za pusta jih ne sme zmanjkati
Za pusta boste lahko pripravili krofe po receptu Slavice Vincek iz Občine Markovci, ki je zanje prejela že devet nazivov Naj krof leta in tri Znake kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju. Razkrila nam je, kako nam bodo krofi vedno uspeli.

Thu, 13. Feb 2020 at 10:26

159 ogledov

Inovativni mladi kmetje bodo mentorji
Pomembno poslanstvo Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) je promocija kmetijstva in povečanje zanimanja med mladimi za poklic kmeta, zato skupaj s KGZS izbira Inovativnega mladega kmeta (IMK). Ti so s svojimi zgodbami najboljši zgled in spodbuda, kako s sodobni tehnologijami in pravimi trženjskimi pristopi postati tržno uspešna kmetija. Svoje znanje o tem, kako so sami pristopili k podjetnemu vodenju kmetije, pa so pripravljeni deliti z drugimi. Tako so sklenili na prvem skupnem srečanju, zato bo ZSPM v naslednjih dveh letih vzpostavila mentorski sistem prenosa znanja. Več o tem v prihodnji številki Kmečkega glasa.

Tue, 11. Feb 2020 at 10:14

164 ogledov

Biotehniške šole
V petek, 14. februarja, in soboto, 15. februarja, bodo svoja vrata odprli hrami učenosti po vsej Sloveniji. V dveh dneh bodo lahko dijaki prestopili prag tistih šol, v katerih bi želeli nadaljevati svoje izobraževanje. Med njimi se bodo predstavljale tudi srednje šole, povezane v Konzorcij biotehniških šol Slovenije, ki izobražujejo na področju kmetijstva, hortikulture, gozdarstva in naravovarstva, nekatere pa ponujajo tudi programe s področja živilstva in veterine. Šole se s svojim izobraževalnimi programi predstavljajo v prilogi Biotehniške šole se predstavijo.

Wed, 5. Feb 2020 at 12:46

194 ogledov

Biotehniške šole se predstavijo
V petek, 14. februarja, in soboto, 15. februarja, bodo svoja vrata odprli hrami učenosti po vsej Sloveniji. V dveh dneh bodo lahko dijaki prestopili prag tistih šol, v katerih bi želeli nadaljevati svoje izobraževanje. Med njimi se bodo predstavljale tudi srednje šole, povezane v Konzorcij biotehniških šol Slovenije, ki izobražujejo na področju kmetijstva, hortikulture, gozdarstva in naravovarstva, nekatere pa ponujajo tudi programe s področja živilstva in veterine. Šole se s svojim izobraževalnimi programi predstavljajo tudi v prilogi Biotehniške šole se predstavijo.

Wed, 5. Feb 2020 at 12:33

189 ogledov

Nasveti in izkušnje iz prve roke
Darja Rojec je s svojo ganljivo življenjsko zgodbo navdih mnogim bolnikom in vzor tistim, ki se zavedajo, da je treba misliti na prehrano, ko smo zdravi in ne šele takrat, ko zbolimo. Kako je doživljala svoj boj z boleznijo, je izjemno čustveno opisala v dveh knjigah in se z njima dotaknila src ljudi. Od takrat je med ljudmi, veliko časa preživi z onkološkimi bolnicami, s katerimi si delijo dragocene nasvete in izkušnje, ki pomagajo k boljšemu počutju in povrnitvi zdravja. Darja je že vrsto leto prostovoljka v združenju Europa Donna, kjer si bolnice izmenjujejo preizkušene recepte, ki pomagajo pri težavah, ki spremljajo bolezen in zdravljenje. Njihove napotke in recepte si je začela zapisovati in jih z njihovim dovoljenjem zapisala v prvi knjigi Nasveti in izkušnje iz prve roke. Knjiga je bila kmalu razprodana in večkrat ponatisnjena, Darjine beležke z recepti pa so se polnile, in tako je kmalu izdala nadaljevanje, drugi del. »Narava nam ponuja veliko zdravilnih zelišč in drugih rastlin in sadežev, iz katerih lahko pripravimo številne pripravke. Recepture, ki jih objavljam, so preizkušene, zaupali so mi jih bolniki, ozdravljenci, farmacevti in zdravniki ter mi dovolili objavo,« nam pove Rojčeva. Tretja knjiga, ki je izšla lani jeseni, pa ni le nadaljevanje prvih dveh, temveč njuna nadgradnja. Pretežni del vsebine je namenjen temu, kako različna zdravila, zelišča in prehranskadopolnila medsebojno učinkujejo. »Ker ljudje radi hkrati uživamo zdravila, zelišča in prehranska dopolnila, le malokrat pomislimo, da nam morda njihova kombinacija lahko škoduje. Moči rastlinskih učinkovin ne smemo podcenjevati, namen prehranskih dopolnil pa je dopolnjevati prehrano in ne zdraviti. Tako nasprotno delovanje sestavinimenujemo kontraindikacije. Na delovanje nekaterih zdravil pa vpliva tudi prehrana, ta lahko zavira ali okrepi delovanje zdravila. Tudi uporaba eteričnih olj je vse bolj priljubljena. Pri tem pa se ne zavedamo, da z njihovo nepravilno uporabo svojemu stanju lahko celo škodimo,« je v uvodu knjige zapisala avtorica.Knjiga je razdeljena na več sklopov, v prvem so zajeti recepti za zeliščne pripravke, ki pomagajo pri številnih zdravstvenih tegobah, osrednji del knjige pa je namenjen medsebojnemu delovanju zdravil in zelišč. »Samo odmerek loči zdravilo od strupa, je v 15. stoletju spoznal Paracelzus, in to še vedno velja,« pravi Rojčeva. »Pomembno je vedeti, da terapija z zelišči začne učinkovati šele po treh do štirih tednih. To pomeni, da ne smemo biti neučakani, če ne opazimo hitrega izboljšanja stanja, in začeti jemati še kakšno dodatno zelišče, zdravilo ali prehranski dodatek. Pomembno je tudi pravilno odmerjanje,« svetuje Rojčeva. Opozarja, da zeliščnih pripravkov ne smemo piti tako, kot da pijemo vodo, saj imajo ti lahko močan učinek na naše organe, živčni sistem … Veliko zelišč lahko naberemo sami in primerno shranimo: jih posušimo, maceriramo, iz njih izdelamo izvleček ali tinkturo, obloge … po navodilih, ki so v knjigi. Opisana je tudi aromaterapija, ki je priljubljena alternativna oblika lajšanja in preprečevanja težav sodobnega življenja, a moramo poznati tudi farmakološke učinke eteričnih olj, da je njihova uporaba varna. »Eterična olja so vsaj 70-krat bolj koncentrirana od sušenih zelišč, zato moramo z njimi ravnati pravilno, « opozarja Rojčeva. Posebno poglavje je namenjeno nasvetom za ogrožene skupine, to so bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, bolniki z rakom, operirani bolniki, nosečnice, ženske v menopavzi, otroci in starostniki.Rojčeva, ki je znana po tem, da odstira tabuje, se je lotila še ene občutljive teme: uživanje kanabinoidov v obliki zdravil ali pripravkov iz konoplje. »Ker so v vseh mojih knjigah tudi zdravi in hitro pripravljeni obroki hrane, ne manjkajo niti v zadnji knjigi. Na koncu pa sem dodala priročnik, katera hranila in koliko jih potrebuje naše telo ter kako na enostaven način odmerimo količino surovine za posamezni obrok. To storimo s pomočjo odmerjanja z  roko, kar je priročno predvsem zato, ker ne rabimo tehtnice,« vsebino nove knjige strne Rojčeva.

Prijatelji

denis plavcakplavec jozLeon Kraljziliute88edita editaDMC TelevizijaAlen  OsenjakKarmen  GostinčarKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarFranc FortunaDragica HericKristijan  HrastarVlasta KunejDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetije postajajo podjetne